–

za A najprej on sam, nato P. Snell,

–

za Poliisihallitus M. Koponen in M. Lehtonen,

–

za avstrijsko vlado J. Schmoll in V.-S. Strasser, agentki,

–

za finsko vlado H. Leppo, agent,

–

za Evropsko komisijo M. Huttunen, I. Söderlund in R. Tricot, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 11, str. 3), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 (UL 2008, L 179, str. 5) (v nadaljevanju: Direktiva 91/477), ter členov 3 in 7 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL 2015, L 333, str. 62).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru postopka, ki ga je sprožil A glede odločbe Helsingin poliisilaitos (helsinška policija, Finska) o zavrnitvi priznanja potrdil o onesposobitvi strelnega orožja, ki so bila izdana v Avstriji in predložena ob prenosu tega orožja na Finsko.

3

Direktiva 91/477 je bila razveljavljena z Direktivo (EU) 2021/555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL 2021, L 115, str. 1). Vendar se glede na čas obravnavanega dejanskega stanja za spor o glavni stvari še vedno uporabljajo določbe Direktive 91/477.

4

V skladu s tretjo in četrto uvodno izjavo te direktive je bil njen namen približevanje zakonodaj o orožju s sprejetjem učinkovitih predpisov, ki bi v državah članicah omogočili izvajanje nadzora nad nabavo in posedovanjem strelnega orožja ter njegovim prenosom v drugo državo članico.

5

Prvotna različica Direktive 91/477 je bila spremenjena z Direktivo 2008/51, med drugim zato, da se v pravo Unije vključi Protokol Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, priložen Konvenciji [Združenih narodov] proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki ga je v imenu Evropske skupnosti 16. januarja 2002 podpisala Evropska komisija v skladu s Sklepom Sveta 2001/748/ES z dne 16. oktobra 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 18, zvezek 1, str. 200).

6

V uvodnih izjavah 1, 11, 12 in 15 Direktive 2008/51 je bilo navedeno:

[…]

[…]

7

Člen 1(1) in (2) Direktive 91/477 je določal:

„1.   V tej direktivi ‚strelno orožje‘ pomeni vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, razen če je izvzeto zaradi enega izmed razlogov, navedenih v delu III Priloge I. Strelno orožje je razvrščeno v delu II Priloge I.

V tej direktivi se za predmet, ki ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, šteje orožje, ki:

[…]

2.   V tej direktivi ‚trgovec‘ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema proizvodnjo, trgovino, izmenjavo, posojanje, popravljanje ali predelavo strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva.“

8

Del III Priloge I k tej direktivi je določal:

„V tej prilogi predmeti, ki ustrezajo definiciji za ‚strelno orožje‘, niso zajeti v to definicijo, če:

[…]

Države članice storijo vse potrebno, da pristojni organi lahko preverijo ukrepe za onesposobitev iz točke (a) in tako zagotovijo, da je strelno orožje zaradi opravljenih sprememb nepreklicno neuporabno. Države članice pri navedenem preverjanju zagotovijo, da se izda potrdilo ali drugi dokument, s katerim se potrdi onesposobitev strelnega orožja, ali ustrezno jasno vidno oznako na strelnem orožju, uporabljeno v ta namen. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 13a(2) te direktive izda skupne smernice o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja.

Dokler ne pride v celotni Skupnosti do koordinacije, lahko države članice za strelno orožje, našteto v tem razdelku, uporabljajo svojo državno zakonodajo.“

9

V uvodnih izjavah 2 in 3 Izvedbene uredbe 2015/2403 je navedeno:

10

Člen 2 te izvedbene uredbe, naslovljen „Osebe in subjekti, pooblaščeni za onesposabljanje strelnega orožja“, določa:

„Onesposabljanje strelnega orožja izvajajo javni ali zasebni subjekti ali posamezniki, ki so za to pooblaščeni v skladu z nacionalno zakonodajo.“

11

Člen 3 navedene izvedbene uredbe, naslovljen „Preverjanje in potrjevanje onesposobitve strelnega orožja“, določa:

„1.   Države članice imenujejo pristojni organ, ki preverja, ali je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: ‚subjekt, pristojen za preverjanje‘).

2.   Če je subjekt, pristojen za preverjanje, pooblaščen tudi za onesposabljanje strelnega orožja, države članice zagotovijo jasno ločevanje teh nalog in oseb, ki jih izvajajo v okviru subjekta.

3.   Komisija na svoji spletni strani objavi seznam subjektov, pristojnih za preverjanje, ki so jih imenovale države članice, vključno s podrobnimi informacijami o subjektu, pristojnem za preverjanje, njegovim simbolom in kontaktnimi podatki.

4.   Če je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I, subjekt, pristojen za preverjanje, lastniku strelnega orožja izda potrdilo o onesposobitvi v skladu s predlogo iz Priloge III. Vse informacije iz potrdila o onesposobitvi so navedene v jeziku države članice, v kateri je bilo potrdilo o onesposobitvi izdano, in v angleščini.

[…]“.

12

Člen 6 navedene izvedbene uredbe, naslovljen „Dodatni ukrepi za onesposabljanje“, določa:

„1.   Države članice lahko na svojem ozemlju uvedejo dodatne ukrepe za onesposabljanje strelnega orožja, ki presegajo tehnične specifikacije iz Priloge I.

2.   Komisija redno analizira morebitne dodatne ukrepe, ki so jih sprejele države članice, skupaj z odborom, ustanovljenim na podlagi Direktive [91/477], in presoja o pravočasni reviziji tehničnih specifikacij iz Priloge I.“

13

Člen 7 iste izvedbene uredbe, naslovljen „Prenos onesposobljenega strelnega orožja znotraj [Evropske u]nije“, določa:

„1.   Onesposobljeno strelno orožje se lahko prenese v drugo državo članico, če je označeno s skupno enotno oznako in mu je priloženo potrdilo o onesposobitvi v skladu s to uredbo.

2.   Države članice priznajo potrdilo o onesposobitvi, ki ga je izdala druga država članica, če izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Vendar lahko države članice, ki so uvedle dodatne ukrepe v skladu s členom 6, zahtevajo dokaz, da je onesposobljeno strelno orožje, ki se bo preneslo na njihovo ozemlje, v skladu z navedenimi dodatnimi ukrepi.“

14

Člen 8 Izvedbene uredbe 2015/2403, naslovljen „Zahteve glede uradnih obvestil“, določa:

„Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta uredba, kakor tudi o morebitnih dodatnih ukrepih, uvedenih v skladu s členom 6. V ta namen države članice uporabijo postopke uradnega obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL 2015, L 241, str. 1)].“

15

Priloga I k tej uredbi, naslovljena „Tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja“, vsebuje tri preglednice in določa ukrepe za onesposobitev, ki se izvedejo, da bi postali različne vrste strelnega orožja in njegovi bistveni sestavni deli nepreklicno neuporabni.

16

Priloga III k navedeni uredbi vsebuje vzorec potrdila za onesposobljeno strelno orožje, ki ga morajo spoštovati subjekti, pristojni za preverjanje, ki jih imenujejo države članice.

17

Člen 91 ampuma-aselaki (1/1998) (zakon o strelnem orožju (1/1998), kakor je bil spremenjen, v nadaljevanju: zakon o strelnem orožju) določa, da kadar dovoljenje za trgovanje z orožjem ali dovoljenje za posedovanje za zasebno uporabo preneha ali je preklicano, mora policija izdati sklep o policijskem zasegu strelnega orožja, delov orožja, nabojev in posebno nevarnega streliva, če strelno orožje še ni bilo prepuščeno imetniku dovoljenja, izdanega skladno s predpisi. Policija mora sklep o zasegu izdati tudi, kadar posestnik strelnega orožja ali delov orožja, nabojev ali posebno nevarnega streliva, za katere ni bilo izdano dovoljenje, na lastno pobudo javi te predmete pri policiji in ji jih izroči v hrambo.

18

V skladu s členom 112a zakona o strelnem orožju, naslovljenem „Prenos in uvoz onesposobljenega strelnega orožja na Finsko“) mora, kdor na Finsko prenese ali uvozi onesposobljeno strelno orožje, v 30 dneh po prenosu ali uvozu strelno orožje zaradi preverjanja predložiti policijskemu organu ali osrednji policijski upravi.

19

A, ki opravlja gospodarsko dejavnost prodaje vojaškozgodovinskih zbirateljskih predmetov, je 17. oktobra 2017 iz Avstrije na Finsko prenesel tri jurišne puške.

20

A je 24. oktobra 2017 v skladu s členom 112a zakona o strelnem orožju to orožje kot onesposobljeno predložil helsinški policiji skupaj s potrdili o onesposobitvi, ki jih je 9. oktobra 2017 izdala družba B s sedežem v Avstriji.

21

Helsinška policija je 15. februarja 2018 sprejela odločbo o zasegu navedenega orožja na podlagi člena 91(2) zakona o strelnem orožju. Menila je namreč, da onesposobitev teh jurišnih pušk ni bila izvedena v skladu s tehničnimi zahtevami iz Priloge I k Izvedbeni uredbi 2015/2403. Zato je štela, da je treba to orožje opredeliti kot strelno orožje, za katero se zahteva dovoljenje za posedovanje.

22

A je zoper to odločbo pri Helsingin hallinto-oikeus (upravno sodišče v Helsinkih, Finska) vložil tožbo, v kateri je trdil, da helsinška policija ni pristojna za preverjanje onesposobitve zadevnega orožja, ker to izvira iz Avstrije, kjer je bilo onesposobljeno. Na eni strani naj bi policija v skladu s členom 7(2) Izvedbene uredbe 2015/2403 morala priznati potrdilo o onesposobitvi, ki ga je izstavila družba B. Na drugi strani naj bi A predložil elemente, ki naj bi dokazovali, da je onesposobitev zadevnega orožja bila izvedena v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I k tej izvedbeni uredbi, in sicer izmenjavo elektronskih sporočil z avstrijskim ministrstvom za obrambo in šport, s katerimi je to potrdilo, da je bila družba B, trgovec, ena od šestnajstih subjektov, pristojnih za preverjanje, ki jih je imenovala Avstrija.

23

Poliisihallitus (generalna policijska uprava, Finska) je trdila, da za zadevno orožje ni mogoče šteti, da je onesposobljeno, ne le zato, ker izvedena onesposobitev ni bila popolna, ampak tudi zato, ker je potrdilo o onesposobitvi izdala družba B, ki naj ne bi bila pristojni organ v smislu člena 3(1) navedene uredbe in naj je ne bi bilo na seznamu, ki ga je sestavila Komisija, iz člena 3(3) iste uredbe. V zvezi s tem je poudarila, da organ, naveden na tem seznamu Komisije za Avstrijo, ni družba B, ampak ministrstvo za notranje zadeve.

24

Helsingin hallinto-oikeus (upravno sodišče v Helsinkih) je tožbo A z odločbo z dne 26. junija 2019 zavrnilo. To sodišče je namreč štelo, da iz členov 3 in 8 Izvedbene uredbe 2015/2403 izhaja, da je mogoče le potrdilo o onesposobitvi, ki ga izda subjekt, pristojen za preverjanje, naveden na seznamu, ki ga je sestavila Komisija, šteti za skladno s to izvedbeno uredbo. Ker ji tak subjekt ni predložil potrdila o onesposobitvi, je lahko helsinška policija tehnično pregledala orožje in ga nato zasegla.

25

Družba A je vložila pritožbo pri Korkein hallinto-oikeus (vrhovno upravno sodišče, Finska), predložitvenem sodišču v tej zadevi.

26

To sodišče ima četvero pravnih dvomov. Prvič, meni, da sistem vzajemnega priznavanja, vzpostavljen z Izvedbeno uredbo 2015/2403, ni dovolj jasen, ker ne določa, ali je vključitev subjekta, ki ga je imenovala država članica, na seznam, ki ga je sestavila Komisija, iz člena 3(3) te izvedbene uredbe samodejna ali pa izhaja iz izrecne odločbe Komisije.

27

Drugič, sprašuje se, ali lahko pravna oseba zasebnega prava, kakršna je gospodarska družba, spada v opredelitev „pristojnega organa“ ali „subjekta, pristojnega za preverjanje“ v smislu Priloge I, del III, k Direktivi 91/477 in člena 3(1) Izvedbene uredbe 2015/2403.

28

Tretjič, predložitveno sodišče dvomi o pravnih učinkih objave seznama subjektov, pristojnih za preverjanje, iz člena 3(3) te izvedbene uredbe. Čeprav si lahko to sodišče predstavlja, da ima objava le informativni učinek, se vseeno nagiba k mnenju, da ima ta objava konstitutivni učinek, tako da mora potrdilo o onesposobitvi, da bi ga bilo mogoče priznati, izdati pravilno imenovan subjekt, pristojen za preverjanje, katerega podrobne informacije so navedene na seznamu, ki ga je Komisija sestavila na podlagi te določbe. Ta razlaga naj bi bila namreč najprimernejša za zagotovitev enotnosti prava Unije in naj bi preprečila tveganje različnih razlag norm o onesposobitvi strelnega orožja med organi različnih držav članic.

29

Nazadnje, četrtič, ker naj bi avstrijski organi v dopisu, poslanem A, potrdili, da so družbo B dejansko imenovali za „subjekt, pristojen za preverjanje“, v smislu člena 3(1) Izvedbene uredbe 2015/2403, se Korkein hallinto-oikeus (vrhovno upravno sodišče) sprašuje, ali je tak dokaz dopusten za odpravo nenavedbe subjekta na seznamu, ki ga je Komisija objavila na podlagi člena 3(3) te izvedbene uredbe, da se dokaže status „subjekta, pristojnega za preverjanje“, v smislu člena 3(1) navedene uredbe.

30

V teh okoliščinah je Korkein hallinto-oikeus (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„Če gre za prenos onesposobljenega strelnega orožja znotraj Unije in če se upoštevajo določbe Direktive [91/477] in določbe Izvedbene uredbe [2015/2403], zlasti člen 3(1) te uredbe:

31

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali del III Priloge I k Direktivi 91/477 in člen 3 Izvedbene uredbe 2015/2403 nasprotujeta temu, da bi bila pravna oseba zasebnega prava, kakršna je gospodarska družba, zajeta s pojmom „subjekt, pristojen za preverjanje“, iz odstavka 1 te določbe, če ta oseba ni navedena na seznamu, ki ga je Komisija objavila na podlagi odstavka 3 navedene določbe.

32

Na prvem mestu je treba preučiti vprašanje, ali je namen pojma „subjekt, pristojen za preverjanje“, v smislu člena 3 Izvedbene uredbe 2015/2403 vključiti pravno osebo zasebnega prava, kakršna je gospodarska družba. Čeprav je v zvezi s tem v delu III Priloge I k Direktivi 91/477 in v členu 3 naveden pojem „pristojni organ“, ki je v odstavku 1 te določbe imenovan „subjekt, pristojen za preverjanje“, pa nobena od teh določb niti nobena druga določba te direktive in te izvedbene uredbe ne določa podrobneje, kaj je treba razumeti pod pojmoma „pristojni organ“ in „subjekt, pristojen za preverjanje“.

33

Ker ti določbi v zvezi s tema pojmoma nikakor ne napotujeta na nacionalno pravo, ju je treba šteti za avtonomna pojma prava Unije, da bi se zagotovila enotna razlaga v vseh državah članicah.

34

V tem okviru je treba opozoriti, da je treba pomen in obseg pojmov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, določiti glede na njihov običajni pomen v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 2019, Falck Rettungsdienste in Falck, C‑465/17, EU:C:2019:234, točka 28 in navedena sodna praksa).

35

Najprej, glede besedila teh določb je treba poudariti, da člen 3(1) Izvedbene uredbe 2015/2403 in del III Priloge I k Direktivi 91/477 določata, da države članice imenujejo „pristojni organ“, ki je v tej izvedbeni uredbi imenovan „subjekt, pristojen za preverjanje“, ki preverja, ali je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I k navedeni izvedbeni uredbi, in posledično, da se zagotovi, da je to strelno orožje zaradi opravljenih sprememb nepreklicno neuporabno.

36

Pojma „organ“ ali „subjekt“ je treba v običajnem pomenu razumeti tako, da se nanašata na vsak subjekt z določeno vrsto pooblastil, tako da to, ali ima tak subjekt status javnega ali zasebnega prava, ni upoštevno. Čeprav iz člena 3(1) navedene izvedbene uredbe izhaja, da je namen tega „subjekta“„preverjanje“, je tako pojasnilo le znamenje narave pooblastila, ki ga izvaja, in sicer pooblastila za preverjanje, ali je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I k tej izvedbeni uredbi in, če je to primerno, za izdajo potrdila o onesposobitvi v skladu s členom 3(4) navedene izvedbene uredbe, in ne vsebuje podrobnosti o tem, ali ima navedeni subjekt status javnega ali zasebnega prava.

37

Nasprotno pa iz teh ugotovitev ni mogoče sklepati, da ta pojma nujno spadata pod pojem „javni organ“, ki se posebej nanaša na državo, na regionalne ali lokalne oblasti in na organe, ki so jih država ali te oblasti ustanovile s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu (glej v tem smislu sodbo z dne 24. septembra 2020, NMI Technologietransfer, C‑516/19, EU:C:2020:754, točka 47).

38

Iz tega izhaja, da lahko tako javni kot zasebni subjekti spadajo pod pojma „pristojni organ“ in „subjekt, pristojen za preverjanje“ iz člena 3(1) iste izvedbene uredbe in dela III Priloge I k Direktivi 91/477, tako da je pravna oseba zasebnega prava, na primer gospodarska družba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, lahko tak „pristojni organ“ ali tak „subjekt, pristojen za preverjanje“.

39

Ta razlaga je potrjena tudi s sobesedilom člena 3(1) Izvedbene uredbe 2015/2403. Medtem ko namreč člen 2 te izvedbene uredbe določa, da onesposabljanje strelnega orožja izvajajo javni ali zasebni subjekti ali posamezniki, ki so za to pooblaščeni v skladu z nacionalno zakonodajo, člen 3(2) te izvedbene uredbe določa, da če ima subjekt, pristojen za preverjanje, tudi nalogo onesposabljanja strelnega orožja, morajo države članice zagotoviti jasno ločevanje nalog in oseb, ki jih izvajajo v okviru subjekta. Zato iz člena 2 v povezavi s členom 3(2) navedene izvedbene uredbe izhaja, da se lahko preverjanje onesposobitve strelnega orožja zaupa pravni osebi zasebnega prava.

40

Nazadnje, ta razlaga je potrjena s cilji, ki jim sledita Direktiva 91/477 in Izvedbena uredba 2015/2403.

41

Iz uvodne izjave 1 Direktive 2008/51 je namreč razvidno, da je namen Direktive 91/477 zagotoviti ravnovesje med obstojem določenega prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja in potrebo po nadzoru tega prostega pretoka z določenimi varnostnimi zagotovili, prilagojenimi naravi teh predmetov, za zagotovitev visoke ravni javne varnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 23. januarja 2018, Buhagiar in drugi, C‑267/16, EU:C:2018:26, točke od 49 do 52).

42

Ta jamstva se, prvič, v uvodni izjavi 12 Direktive 2008/51, kažejo v zahtevi, da morajo države članice izvajati strog nadzor nad trgovci, ter zlasti v preverjanju njihove poklicne neoporečnosti in usposobljenosti.

43

Drugič, kot je razvidno iz uvodne izjave 15 te direktive, je želel zakonodajalec za olajšanje spremljanja strelnega orožja in učinkovit boj proti nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter nedovoljeni trgovini z njimi izboljšati izmenjavo informacij med državami članicami.

44

Tretjič, iz uvodnih izjav 2 in 3 Izvedbene uredbe 2015/2403 je razvidno, da morajo države članice za preprečitev tveganja ponovne usposobitve nepravilno onesposobljenega strelnega orožja imenovati subjekt, pristojen za preverjanje, ki mora preveriti in potrditi, da je strelno orožje zaradi opravljenih sprememb nepreklicno neuporabno, kar pomeni, da so v skladu z delom III, točka (a), Priloge I k Direktivi 91/477 vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti tako, da bi se lahko to na kakršen koli način ponovno usposobilo.

45

Iz tega izhaja, da je glede na tveganja za javno varnost, ki jih pomeni onesposobljeno strelno orožje, prosti pretok tega orožja mogoče zagotoviti le s strogim nadzorom pogojev, ki se nanašajo na njegovo onesposobitev, in z zagotovilom, da je bila ta izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I k Izvedbeni uredbi 2015/2403, kar mora preveriti subjekt, pristojen za preverjanje, ki ga imenuje zadevna država članica.

46

Kot je navedel generalni pravobranilec v točkah od 43 do 49 sklepnih predlogov, pa ni mogoče šteti, da lahko imenovanje pravne osebe zasebnega prava kot „subjekta, pristojnega za preverjanje“ – ki mora preveriti, ali je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijam iz Priloge I k tej izvedbeni uredbi, in izdati ustrezno potrdilo – ogrozi cilje, ki jim sledita navedena direktiva in navedena izvedbena uredba, ker to imenovanje spremlja učinkovit in strog nadzor te osebe, ki ga izvajajo pristojni javni organi zadevne države članice, ki se nanaša zlasti, kadar gre, kot v postopku v glavni stvari, za trgovca, na preverjanje njegove poklicne neoporečnosti in usposobljenosti.

47

Na drugem mestu, ugotoviti je treba, ali mora pristojni organ, naveden v členu 3(1) Izvedbene uredbe 2015/2403, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „subjekt, pristojen za preverjanje“, v smislu te določbe, prav tako biti na seznamu, ki ga Komisija objavi na podlagi odstavka 3 tega člena.

48

V zvezi s tem je treba poudariti, da morajo države članice v skladu s členom 3(1) te izvedbene uredbe imenovati svoj subjekt, pristojen za preverjanje, medtem ko odstavek 3 tega člena določa, da Komisija na svoji spletni strani objavi seznam subjektov, pristojnih za preverjanje, ki so jih imenovale države članice, in podrobne informacije o teh subjektih, kot so njihov simbol in kontaktni podatki.

49

Poleg tega iz člena 8 navedene izvedbene uredbe izhaja, da države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja Izvedbena uredba 2015/2403.

50

Iz povezanega branja teh določb izhaja, da mora ob upoštevanju načela lojalnega sodelovanja vsaka država članica Komisijo nemudoma obvestiti ne le o podrobnih informacijah o subjektu, pristojnem za preverjanje, ki ga je imenovala, o simbolu in kontaktnih podatkih tega organa, temveč tudi o vsaki spremembi teh informacij, tako da se seznam iz člena 3(3) te izvedbene uredbe stalno posodablja in dopolnjuje.

51

Kot je bilo namreč opozorjeno v točki 43 te sodbe, je želel zakonodajalec Unije izboljšati izmenjavo informacij med državami članicami za olajšanje spremljanja strelnega orožja in za učinkovit boj proti nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter nedovoljeni trgovini z njimi.

52

Poleg tega, kadar se onesposobljeno strelno orožje prenaša znotraj Unije, člen 7(2) Izvedbene uredbe 2015/2403 določa, da države članice priznajo potrdila o onesposobitvi, ki jih je izdala druga država članica, če ta potrdila izpolnjujejo zahteve iz te izvedbene uredbe.

53

V tem okviru sta vzpostavitev in posodabljanje seznama iz člena 3(3) Izvedbene uredbe 2015/2403 osrednjega pomena, zato je bistveno, da so na tem seznamu natančno navedeni vsi „subjekti, pristojni za preverjanje“, ki jih imenujejo države članice, in da se informacije, ki jih vsebuje, nemudoma posodobijo. Namen vzpostavitve tega seznama je prav to, da se nadzornim organom države, v katero se prenaša onesposobljeno strelno orožje, omogoči, da se lahko z enostavnim, takojšnjim in učinkovitim javnim mehanizmom prepričajo, da je subjekt, ki je izdal zadevna potrdila o onesposobitvi, res „subjekt, pristojen za preverjanje“, v smislu člena 3(1) te izvedbene uredbe.

54

Zato je treba šteti, da je vpis „subjekta, pristojnega za preverjanje“, na seznam, ki ga je sestavila Komisija, kar predpostavlja, da vsaka država članica v skladu s členom 8 Izvedbene uredbe 2015/2403 to obvesti o podatkih iz člena 3(3) te izvedbene uredbe, formalni pogoj, ki ga je treba spoštovati, da se pravna oseba zasebnega prava, kakršna je gospodarska družba, šteje za „subjekt, pristojen za preverjanje“, v smislu dela III Priloge I k Direktivi 91/477 in člena 3 navedene izvedbene uredbe.

55

Iz tega sledi, da navedbe subjekta s tega seznama, v skladu s katerimi je država članica, iz katere je, imenovala drug subjekt, ki ni na navedenem seznamu, za „subjekt, pristojen za preverjanje“, ne morejo zadostovati za dokaz, da je zadnjenavedeni subjekt „subjekt, pristojen za preverjanje“, v smislu dela III, točka (a), Priloge I k Direktivi 91/477 in člena 3 Izvedbene uredbe 2015/2403.

56

Samo razlaga pojma „subjekt, pristojen za preverjanje“, ki izhaja iz točke 54 te sodbe, nadzornim organom države, v katero je preneseno onesposobljeno strelno orožje, omogoča, da lahko takoj in učinkovito preverijo identiteto subjekta, pristojnega za preverjanje, ki je izdal potrdilo o onesposobitvi orožja, in s tem ohranitev visoke ravni javne varnosti z zagotavljanjem onesposobitve strelnega orožja in zavarovanjem proti vsakršnemu tveganju za ponovno usposobitev nepravilno onesposobljenega orožja.

57

Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba del III Priloge I k Direktivi 91/477 in člen 3 Izvedbene uredbe 2015/2403 razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da bi bila pravna oseba zasebnega prava, kakršna je gospodarska družba, zajeta s pojmom „subjekt, pristojen za preverjanje“, iz odstavka 1 zadnjenavedene določbe, če je ta oseba navedena na seznamu, ki ga je Komisija objavila na podlagi člena 3(3) te uredbe.

58

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba del III Priloge I k Direktivi 91/477 in člen 7(2) Izvedbene uredbe 2015/2403 razlagati tako, da če potrdilo o onesposobitvi strelnega orožja izda subjekt, pristojen za preverjanje, ki ga je imenovala država članica, mora država članica, v katero je onesposobljeno strelno orožje preneseno, priznati navedeno potrdilo.

59

Poudariti je treba, da člen 7(2) te izvedbene uredbe določa, da države članice priznajo potrdila o onesposobitvi, ki jih je izdala druga država članica, če ta potrdila izpolnjujejo zahteve iz navedene izvedbene uredbe.

60

Iz te določbe je razvidno, da priznanje potrdila, ki ga je izdal „subjekt, pristojen za preverjanje“, ni niti samodejno niti brezpogojno, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 73 in 74 sklepnih predlogov, ker je odvisno od tega, ali to potrdilo izpolnjuje zahteve iz navedene uredbe.

61

Kot je bilo namreč opozorjeno v točki 41 te sodbe, mora biti za zagotovitev visoke ravni javne varnosti prosti pretok predmetov, kot je strelno orožje, nadzorovan z zagotovili, prilagojenimi naravi teh predmetov, kar pomeni, kot je bilo opozorjeno v točki 44 te sodbe, da je treba tveganje ponovne usposobitve nepravilno onesposobljenega strelnega orožja preprečiti tako, da je zagotovljeno, da so vsi bistveni deli tega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti tako, da bi se lahko to orožje na kakršen koli način ponovno usposobilo.

62

V ta namen lahko organi države članice, v katero je onesposobljeno strelno orožje preneseno, poleg nadzora morebitnih dodatnih ukrepov za onesposobitev, sprejetih na podlagi člena 6 Izvedbene uredbe 2015/2403, izvajajo tudi vrsto nadzorov ob predložitvi tega orožja in spremljajočega potrdila o onesposobitvi.

63

V zvezi s tem je, prvič, kot je razvidno iz točke 57 te sodbe, pomembno, da to potrdilo o onesposobitvi izda „subjekt, pristojen za preverjanje“, ki ga je imenovala država članica in je na seznamu, ki ga je objavila Komisija na podlagi člena 3(3) te uredbe.

64

Drugič, člen 3(4) Izvedbene uredbe 2015/2403 zahteva, da se pri izdanem potrdilu o onesposobitvi upošteva vzorec obrazca iz Priloge III k tej izvedbeni uredbi in da so informacije, ki jih vsebuje, navedene ne le v jeziku države članice, v kateri se izda, ampak tudi v angleščini.

65

Tretjič, iz člena 3(4) navedene izvedbene uredbe prav tako izhaja, da je izdaja tega potrdila pogojena s tem, da je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I k Izvedbeni uredbi 2015/2403. Zato je poseben cilj izdaje navedenega potrdila konkretizacija ugotovitve subjekta, pristojnega za preverjanje, da je bila onesposobitev izvedena v skladu s temi tehničnimi specifikacijami, da bi se zagotovilo, da so bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti tako, da bi se lahko to orožje na kakršen koli način ponovno usposobilo.

66

V tem okviru, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 88 sklepnih predlogov, pristojni organi države članice, v katero je preneseno onesposobljeno strelno orožje, niso dolžni priznati potrdila o onesposobitvi, ki ga je izdal subjekt, pristojen za preverjanje, ki ga je imenovala druga država članica, in ki spremlja to orožje, če ti organi pri skrajšanem pregledu zadevnega orožja ugotovijo, da to potrdilo očitno ne izpolnjuje zahtev iz te izvedbene uredbe.

67

Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba Prilogo I, del III, k Direktivi 91/477 in člen 7(2) Izvedbene uredbe 2015/2403 razlagati tako, da če potrdilo o onesposobitvi strelnega orožja izda „subjekt, pristojen za preverjanje“, mora država članica, v katero je onesposobljeno strelno orožje preneseno, priznati navedeno potrdilo, razen če pristojni organi te države članice pri skrajšanem pregledu zadevnega orožja ugotovijo, da to potrdilo očitno ne izpolnjuje zahtev iz te izvedbene uredbe.

68

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: