–

za Italy Emergenza Cooperativa Sociale S. Betti, M. Dionigi, C. Santuori in P. Stallone, avvocati,

–

za Confederazione Nazionale delle Misericordie d’Italia F. Sanchini in P. Sanchini, avvocati,

–

za Associazione Nazionale Pubbliche Assistenze (Organizzazione nazionale di volontariato) – ANPAS ODV V. Migliorini, avvocato,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s F. Sclafanijem, avvocato dello Stato,

–

za špansko vlado M. J. Ruiz Sánchez, agentka,

–

za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in J. Langer, agenta,

–

za Kraljevino Norveško J. T. Kaasin in H. Røstum, agenta,

–

za Evropsko komisijo G. Gattinara, P. Ondrůšek in G. Wils, agenti,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 10(h) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov med, v zadevi C‑213/21, Italy Emergenza Cooperativa Sociale (v nadaljevanju: Italy Emergenza) in Azienda Sanitaria Locale Barletta-Andria-Trani (lokalna zdravstvena agencija v pokrajini Barletta - Andria - Trani, Italija), ter, v zadevi C‑214/21, Italy Emergenza in Azienda Sanitaria Provinciale di Cosenza (pokrajinska zdravstvena agencija v pokrajini Cosenza, Italija) v zvezi z dvema odločbama, s katerima sta ti zdravstveni agenciji začeli izbirne postopke, da bi prostovoljskim organizacijam s pogodbo oddali storitve nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza.

3

V uvodnih izjavah 28 in 118 Direktive 2014/24 je navedeno:

[…]

4

Člen 10 te direktive, naslovljen „Posebne izključitve pri javnih naročilih storitev“, določa:

„Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

[…]

[…]“

5

Člen 77 navedene direktive, naslovljen „Pridržana javna naročila za nekatere storitve“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Države članice lahko določijo, da lahko javni naročniki pridržijo pravico do sodelovanja posamezne organizacije v postopkih javnega naročanja izključno za zdravstvene, socialne in kulturne storitve iz člena 74, ki so zajete s kodami CPV 75121000-0, 75122000-7, 75123000-4, 79622000-0, 79624000-4, 79625000-1, 80110000-8, 80300000-7, 80420000-4, 80430000-7, 80511000-9, 80520000-5, 80590000-6, od 85000000-9 do 85323000-9, 92500000-6, 92600000-7, 98133000-4, 98133110-8.

2.   Organizacija iz odstavka 1 mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

[…]“

6

Člen 17 decreto legislativo n. 50 – Codice dei contratti pubblici (zakonska uredba št. 50 o zakoniku o javnem naročanju) z dne 18. aprila 2016 (redni dodatek h GURI št. 91 z dne 19. aprila 2016), naslovljen „Posebne izključitve glede pogodb o javnih naročilih in koncesijah za storitve“, v odstavku 1 določa:

„Določbe tega zakonika se ne uporabljajo za javna naročila ali koncesije za storitve, ki se nanašajo na:

[…]

[…]“

7

Decreto legislativo n. 117 – Codice del Terzo settore (zakonska uredba št. 117 o zakoniku o tretjem sektorju) z dne 3. julija 2017 (redni dodatek h GURI št. 179 z dne 2. avgusta 2017) (v nadaljevanju: zakonska uredba št. 117/2017) vsebuje člen 4, naslovljen „Ustanove tretjega sektorja“, ki v odstavku 1 določa:

„Ustanove tretjega sektorja so prostovoljske organizacije, združenja za socialno pomoč, človekoljubne organizacije, socialna podjetja, vključno s socialnimi zadrugami, mreže združenj, vzajemne zavarovalnice, priznana ali nepriznana združenja, skladi in ustanove zasebnega prava, ki niso družbe, ki so ustanovljene, zato da bi brez pridobitnega namena uresničevale civilno, solidarnostno in družbeno koristno dejavnost z izključnim ali pretežnim opravljanjem ene ali več dejavnosti v splošnem interesu v obliki prostovoljnega dela, brezplačnega zagotavljanja denarja, blaga ali storitev, vzajemnosti ali proizvodnje ali izmenjave blaga ali storitev in so vpisane v enotni nacionalni register tretjega sektorja.“

8

Člen 57 zakonske uredbe št. 117/2017, naslovljen „Storitev nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza“, določa:

„1.   Storitve nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza se lahko prednostno oddajo v izvajanje s sklenitvijo pogodbe s prostovoljskimi organizacijami, ki so vsaj šest mesecev vpisane v enotni nacionalni register tretjega sektorja, so članice mreže združenj iz člena 41(2) in so akreditirane v skladu z zadevno deželno zakonodajo, če obstaja, v primerih, v katerih zaradi posebne narave storitve neposredna oddaja zagotavlja izvajanje storitve v splošnem interesu, v sistemu učinkovitega prispevka k družbenemu cilju in doseganja ciljev solidarnosti, v skladu s pogoji ekonomske učinkovitosti in primernosti ter ob upoštevanju načel preglednosti in prepovedi diskriminacije.

2.   Določbe člena 56(2), (3), (3a) in (4) se uporabljajo za pogodbe o storitvah iz odstavka 1.“

9

Člen 2514 Codice civile (civilni zakonik), naslovljen „Pogoji za zadruge, ki so pretežno vzajemne“, določa:

„Zadruge, ki so pretežno vzajemne, morajo v svojih statutih določiti:

Zadruge se izrečejo o uvedbi in odpravi klavzul iz prejšnjega odstavka z večino, predvideno za izredno generalno skupščino.“

10

Člen 2545e civilnega zakonika, naslovljen „Popusti“, določa:

„Akt o ustanovitvi opredeljuje merila za distribucijo popustov članom glede na količino in kakovost vzajemne izmenjave.

[…]

Generalna skupščina se lahko odloči za dodelitev popustov vsakemu članu, vključno s sorazmernim povečanjem deležev ali izdajo novih deležev, z odstopanjem od člena 2525 ali z izdajo finančnih instrumentov.“

11

Decreto legislativo n. 112 – Revisione della disciplina in materia di impresa sociale (zakonska uredba št. 112 o reviziji predpisov na področju socialnih podjetij) z dne 3. julija 2017 (GURI št. 167 z dne 19. julija 2017) (v nadaljevanju: zakonska uredba št. 112/2017) v členu 3, naslovljenem „Neobstoj pridobitnega namena“, določa:

„1.   Brez poseganja v določbe odstavka 3 in člena 16 socialno podjetje morebitne dobičke in presežke iz poslovanja nameni za opravljanje svojih statutarnih dejavnosti ali za povečanje svojega premoženja.

2.   Za namene odstavka 1 je prepovedano razdeljevanje – tudi posredno – dobičkov in presežkov iz poslovanja, sredstev in rezerv, ne glede na njihovo poimenovanje, ustanovnim članom, članom ali družbenikom, delavcem in sodelavcem, poslovodjem in drugim članom organov podjetja, tudi v primeru odpovedi ali kakršnega koli drugega primera posamičnega prenehanja razmerja. V primeru socialnih podjetij, ustanovljenih v obliki iz knjige V civilnega zakonika, je vračilo članu dejansko vplačanega in po potrebi prevrednotenega ali zvišanega kapitala v mejah iz odstavka 3(a) dovoljeno. Za namene in za potrebe tega odstavka je treba kot posredno razdelitev dobička v vsakem primeru razumeti:

[…]

2a.   Za namene iz odstavkov 1 in 2 se razdelitev popustov med člane, povezanih z dejavnostjo splošnega interesa iz člena 2, ki se izvaja v skladu s členom 2545e civilnega zakonika ter v skladu s pogoji in omejitvami, določenimi z zakonom in njihovimi statuti, ne šteje za razdelitev dobička in presežkov iz poslovanja, četudi posredno, s strani socialnih podjetij, ustanovljenih kot zadruge, če so v njihovem statutu ali ustanovnem aktu navedena merila za razdelitev popustov članom sorazmerno s količino in kakovostjo vzajemnih izmenjav in če je zabeležen presežek iz vzajemnega poslovanja.

[…]“

12

Azienda Sanitaria Locale Barletta-Andria-Trani je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije27. aprila 2020, začela postopek javnega razpisa, da bi prostovoljskim organizacijam, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 57 zakonske uredbe št. 117/2017, s pogodbo oddala storitve nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza za ozemlje, ki je v njeni pristojnosti.

13

Italy Emergenza, socialna zadruga, katere dejavnost je zagotavljanje enostavnih zdravstvenih prevozov z reševalnimi vozili ter zdravstvenih prevozov z reševalnimi vozili v spremstvu zdravnika, je menila, da ta javni razpis vsebuje nezakonite določbe, ki ji preprečujejo sodelovanje v postopku, in ga je izpodbijala s tožbo pri Tribunale amministrativo regionale per la Puglia (deželno upravno sodišče za Apulijo, Italija). Menila je, da je člen 57 zakonske uredbe št. 117/2017 v nasprotju s členom 10(h) Direktive 2014/24 v povezavi z njeno uvodno izjavo 28, ker dovoljuje, da se storitve nujnega in izredno nujnega prevoza s pogodbo neposredno oddajo le prostovoljskim organizacijam, in tako izključuje socialne zadruge. Za namene neposredne oddaje nujnih in izjemno nujnih storitev s pogodbo naj bile namreč s členom 10(h) socialne zadruge popolnoma izenačene s prostovoljskimi združenji.

14

Navedeno sodišče je to tožbo zavrnilo. Po eni strani je razsodilo, da je storitev, ki je bila predmet navedenega javnega razpisa, „kvalificirana“ storitev reševalnega prevoza, ki spada pod izjemo iz navedenega člena 10(h). Po drugi strani je navedeno sodišče menilo, da je bila izključitev socialnih zadrug s področja uporabe te izjeme v skladu s pravom Unije, saj imajo te zadruge podjetniški namen, ki upravičuje drugačno obravnavanje od tistega, ki velja za prostovoljske organizacije ali združenja brez pridobitnega namena. V obravnavanem primeru naj bi bila ta izključitev, kar zadeva Italy Emergenza, upravičena z vidika člena 5 statuta te socialne zadruge, ki naj bi določal možnost izplačila dividend v omejenem znesku.

15

Italy Emergenza je zoper sodbo Tribunale amministrativo regionale per la Puglia (deželno upravno sodišče za Apulijo) vložila pritožbo pri Consiglio di Stato (državni svet, Italija), ki je predložitveno sodišče, pri čemer je ponovno navedla, da člen 57 zakonske uredbe št. 117/2017 krši člen 10(h) Direktive 2014/24.

16

Consiglio di Stato (državni svet) dvomi o skladnosti člena 57 zakonske uredbe št. 117/2017 s tem členom 10(h). Medtem ko naj bi bile v členu 57 navedene le prostovoljske organizacije in se zato zdi, da je izključena oddaja storitev nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza s pogodbo socialnim zadrugam, naj bi se navedeni člen 10(h) nanašal na „neprofitne“ organizacije ali združenja in naj ne bi bil omejen zgolj na prostovoljske organizacije ali združenja.

17

V tem okviru predložitveno sodišče najprej opozarja, da je Sodišče v sodbi z dne 21. marca 2019, Falck Rettungsdienste in Falck (C‑465/17, EU:C:2019:234), razsodilo, da so „neprofitne organizacije ali združenja“ v smislu člena 10(h) Direktive 2014/24 organizacije ali združenja, katerih cilj je zagotavljanje javnih storitev, ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo in ki morebitni dobiček vložijo nazaj v uresničevanje svojega cilja. Sodišče naj bi tako poudarilo, da je odločilno merilo za to, da se uporablja ta določba, zasledovanje nepridobitnega namena. Po mnenju predložitvenega sodišča pa je neobstoj pridobitnega namena značilen za socialno zadrugo, kakršna je Italy Emergenza. Člen 6 njenega statuta naj bi namreč določal, da „[s]ocialna zadruga deluje nepridobitno in sledi splošnemu interesu skupnosti za človeški razvoj in socialno integracijo […]“. Res je, da člen 5 tega statuta določa „prepoved izplačila dividend v znesku, ki je višji od najvišje obrestne mere poštnih hranilnih obveznic, povečane za dve in pol odstotne točke, kar zadeva vplačani kapital“. Vendar ni mogoče šteti, da ima ta člen 5 dokazno moč, saj gre za določbo, ki povzema člen 2514 civilnega zakonika.

18

Dalje, predložitveno sodišče poudarja, da se socialne zadruge razlikujejo od prostovoljskih organizacij ali združenj. Medtem ko naj zadnjenavedene svojim članom ne bi zagotavljale nobene gospodarske prednosti, niti posredne, in naj bi se omejevale na povračilo stroškov svojih članov, naj bi imele socialne zadruge za svoje člane gospodarsko prednost, čeprav sledijo ciljem vključevanja in socialnega spodbujanja brez pridobitnega namena. Za te zadruge naj bi bil torej značilen njihov podjetniški cilj, ki je vzajemen. Vendar to sodišče to razliko relativizira, saj naj bi iz sodne prakse Sodišča izhajalo, da pogodba, ki kot edino protidajatev določa povračilo nastalih stroškov, spada pod pojem „javno naročilo“ kot odplačna pogodba.

19

Poleg tega predložitveno sodišče navaja še en element, s katerim je mogoče omiliti razliko med prostovoljskimi organizacijami ali združenji in socialnimi zadrugami. Na eni strani gre za možnost, da prostovoljska organizacija ali združenje zaposluje delavce, po drugi strani pa za možnost, da ima socialna zadruga prostovoljne člane, ki se jim povrnejo le stroški.

20

To sodišče nazadnje poudarja, da je ob predpostavki, da za razliko od prostovoljskih organizacij ali združenj socialna zadruga ne bi mogla pridobiti prednosti pri oddaji storitev nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza s pogodbo na podlagi člena 57 zakonske uredbe št. 117/2017, taka storitev lahko oddana socialni zadrugi šele po končanem postopku oddaje javnega naročila, kar pa bi bilo v nasprotju s členom 10(h) Direktive 2014/24.

21

V teh okoliščinah je Consiglio di Stato (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:

„Ali člen 10(h) Direktive [2014/24] – skupaj z uvodno izjavo 28 te direktive – nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa, da se lahko storitve izredno nujnega in nujnega reševalnega prevoza prednostno oddajo s pogodbo samo prostovoljskim organizacijam – če so te vsaj šest mesecev vpisane v enotni nacionalni register tretjega sektorja, če so članice mreže združenj in so akreditirane v skladu s sektorsko deželno zakonodajo (če obstaja) ter pod pogojem, da se s to oddajo zagotovi, da se storitve opravljajo v sistemu, ki učinkovito prispeva k družbenemu cilju in sledi ciljem solidarnosti, v pogojih ekonomske učinkovitosti in ustreznosti ter ob upoštevanju načel preglednosti in prepovedi diskriminacije – ne da bi bilo mogoče med možne ponudnike vključiti druge neprofitne organizacije, natančneje socialne zadruge kot neprofitna socialna podjetja?“

22

Azienda Sanitaria Provinciale di Cosenza je z obvestilom, objavljenim 26. februarja 2020, začela postopek javnega razpisa, da bi prostovoljskim organizacijam in Croce Rossa italiana (italijanski Rdeči križ) s pogodbo oddala storitve nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza za ozemlje, ki je v njeni pristojnosti.

23

Ker je Italy Emergenza menila, da ta javni razpis vsebuje nezakonite klavzule, ki ji preprečujejo sodelovanje v tem postopku, ga je izpodbijala z vložitvijo tožbe pri Tribunale amministrativo regionale per la Calabria (deželno upravno sodišče za Kalabrijo, Italija), pri čemer se je sklicevala na enake tožbene razloge, kot so navedeni v točki 13 te sodbe.

24

Navedeno sodišče je to tožbo zavrnilo iz istih razlogov, kot so navedeni v točki 14 te sodbe.

25

Italy Emergenza je vložila pritožbo pri Consiglio di Stato (državni svet, Italija), ki je predložitveno sodišče in ki iz istih razlogov, kot so navedeni v točkah od 16 do 20 te sodbe, dvomi o združljivosti člena 57 zakonske uredbe št. 117/2017 s členom 10(h) Direktive 2014/24. To sodišče se sprašuje tudi o vplivu člena 3(2a) zakonske uredbe št. 112/2017, ki socialni zadrugi dovoljuje, da celotnega dobička ne vloži nazaj v uresničevanje svojega cilja in ga razdeli svojim članom v obliki popustov.

26

V teh okoliščinah je Consiglio di Stato (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:

„Ali člen 10(h) Direktive [2014/24] – skupaj z uvodno izjavo 28 te direktive – nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa, da se lahko storitve izredno nujnega in nujnega reševalnega prevoza prednostno oddajo s pogodbo samo prostovoljskim organizacijam – če so te vsaj šest mesecev vpisane v enotni nacionalni register tretjega sektorja, so članice mreže združenj in so akreditirane v skladu s sektorsko deželno zakonodajo (če obstaja) ter pod pogojem, da se s to oddajo zagotovi, da se storitve opravljajo v sistemu, ki učinkovito prispeva k družbenemu cilju in sledi ciljem solidarnosti, v pogojih ekonomske učinkovitosti in ustreznosti ter ob upoštevanju načel preglednosti in prepovedi diskriminacije – ne da bi bilo mogoče med možne ponudnike vključiti druge neprofitne organizacije, natančneje socialne zadruge kot neprofitna socialna podjetja, vključno s socialnimi zadrugami, ki svojim članom delijo ostanek presežka iz dejavnosti v splošnem interesu v smislu člena 3(2a) [zakonske uredbe št. 112/2017]?“

27

Predložitveno sodišče z vprašanjem v zadevi C‑213/21 in vprašanjem v zadevi C‑214/21, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali člen 10(h) Direktive 2014/24 nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da je storitve nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza mogoče prednostno oddati s pogodbo le prostovoljskim organizacijam in ne socialnim zadrugam, ki lahko svojim članom izplačajo popuste, povezane z njihovimi dejavnostmi.

28

Poudariti je treba, da člen 10(h) Direktive 2014/24 s področja uporabe te direktive izključuje javna naročila storitev, katerih predmet so storitve, ki jih zajemajo kode CPV, navedene v tej določbi, in ki jih opravljajo „neprofitne organizacije ali združenja“.

29

Vendar ta direktiva ne opredeljuje pojma „neprofitnih“ organizacij ali združenj.

30

V skladu z zahtevami po enotni uporabi prava Unije in zahtevami načela enakosti je treba izraze v določbi prava Unije, ki se za opredelitev svojega smisla in obsega ne sklicuje posebej na pravo držav članic, običajno razlagati avtonomno in enotno v celotni Evropski uniji, in sicer ob upoštevanju okvira, v katerega je ta določba umeščena, in cilja, ki se uresničuje z zadevno ureditvijo (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 2019, Falck Rettungsdienste in Falck, C‑465/17, EU:C:2019:234, točka 28 in navedena sodna praksa).

31

Na prvem mestu, pojem „neprofitnih“ organizacij ali združenj je opredeljen v nasprotju s pridobitnim združenjem, ki je ustanovljeno za ustvarjanje dobička. V tem smislu se zdi ta pojem dovolj širok, da zajema organizacije, ki temeljijo na lastništvu zaposlenih ali dejavni udeležbi zaposlenih pri upravljanju teh organizacij, kot so socialne zadruge, če nimajo pridobitnega namena.

32

Na drugem mestu, cilj izjeme iz člena 10(h) Direktive 2014/24 je, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 28, ohraniti posebno naravo neprofitnih organizacij ali združenj s tem, da zanje ne veljajo postopki, določeni v tej direktivi. Vendar je v tej uvodni izjavi 28 tudi navedeno, da ta izjema ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno. Zato je treba navedeno izjemo kot odstopanje od področja uporabe navedene direktive razlagati ozko (glej po analogiji sodbo z dne 20. marca 2018, Komisija/Avstrija (Državna tiskarna),C‑187/16, EU:C:2018:194, točka 77).

33

Iz tega izhaja, da mora biti pojem „neprofitnih“ organizacij ali združenj v smislu člena 10(h) Direktive 2014/24 strogo omejen na organizacije in združenja, ki imajo posebno naravo, torej na organizacije, ki nimajo nobenega pridobitnega namena in svojim članom ne smejo zagotavljati nobenega – niti posrednega – dobička.

34

Na tretjem mestu je treba opozoriti, da je Sodišče razsodilo, da ta pojem zajema organizacije ali združenja, katerih cilj je opravljanje socialnih nalog, ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo in ki morebitni dobiček vložijo nazaj v uresničevanje cilja zadevne organizacije ali združenja (sodba z dne 21. marca 2019, Falck Retungsdienste in Falck, C‑465/17, EU:C:2019:234, točka 59).

35

Sodišče pa je z zahtevo, da je treba morebitni dobiček vložiti nazaj v uresničevanje cilja zadevne organizacije ali združenja, prvič, štelo, da je treba ta dobiček nameniti uresničevanju socialnih nalog, ki jih uresničuje ta organizacija ali to združenje, in drugič, jasno izključilo možnost, da bi se navedeni dobiček izplačal delničarjem ali članom navedene organizacije ali združenja. Iz tega sledi, da organizacije ali združenja, ki lahko svojim članom razdelijo dobiček, ne spadajo na področje uporabe člena 10(h) Direktive 2014/24.

36

To razlago poleg tega potrjuje člen 77 te direktive v povezavi z njeno uvodno izjavo 118, ki državam članicam dovoljuje, da določijo, da lahko javni naročniki pravico do sodelovanja v posebnih postopkih oddaje javnih naročil, ki se nanašajo izključno na nekatere storitve, pridržijo za organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena 77(2). Med temi pogoji pa sta na eni strani navedeni člen 77(2)(b), v skladu s katerim, če se dobiček razdeli ali prerazporedi, bi se pri tem morala upoštevati načela participacije, in na drugi strani člen 77(2)(c), v skladu s katerim morajo upravljavske ali lastniške strukture organizacij, ki izvajajo naročilo, temeljiti na lastništvu zaposlenih ali načelih participacije oziroma zahtevajo dejavno udeležbo zaposlenih, uporabnikov ali zainteresiranih strani.

37

Zakonodajalec Unije je tako določil različno obravnavo „neprofitnih“ organizacij ali združenj iz člena 10(h) Direktive 2014/24 na eni strani in organizacij iz prejšnje točke te sodbe na drugi strani. Iz tega sledi, da organizacij in združenj iz člena 10(h) te direktive ni mogoče enačiti z organizacijami, ki temeljijo na lastništvu zaposlenih ali dejavni udeležbi zaposlenih pri upravljanju organizacije, kot so zadruge, navedene v uvodni izjavi 118 in členu 77 navedene direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 2019, Falck Rettungsdienste in Falck, C‑465/17, EU:C:2019:234, točka 60).

38

Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da če lahko člani združenja ali organizacije pridobijo korist, čeprav posredno, v zvezi z dejavnostmi tega združenja ali organizacije, se za navedeno združenje ali organizacijo ne more uporabiti izjema iz člena 10(h) Direktive 2014/24.

39

V obravnavanem primeru in brez poseganja v analizo nacionalne ureditve in statutov organizacij iz postopkov v glavni stvari, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče, iz člena 3(2a) zakonske uredbe št. 112/2017 v povezavi s členom 34 statuta Italy Emergenza izhaja, da lahko generalna skupščina odloči o izplačilu popustov vsakemu članu. Kot pa je razvidno iz predložitvenih sklepov in stališč več zainteresiranih subjektov, če so popusti instrument, ki omogoča dodelitev prednosti članom zadruge, bi moral obstoj take možnosti razdeljevanja „dobička“ preprečevati opredelitev socialne zadruge, kakršna je Italy Emergenza, kot „neprofitne“ organizacije ali združenja v smislu člena 10(h) Direktive 2014/24.

40

Zato je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 10(h) Direktive 2014/24 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da je storitve nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza mogoče prednostno oddati s pogodbo le prostovoljskim organizacijam in ne socialnim zadrugam, ki lahko svojim članom izplačajo popuste, povezane z njihovimi dejavnostmi.

41

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Člen 10(h) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da je storitve nujnega in izredno nujnega reševalnega prevoza mogoče prednostno oddati s pogodbo le prostovoljskim organizacijam in ne socialnim zadrugam, ki lahko svojim članom izplačajo popuste, povezane z njihovimi dejavnostmi.