SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi razširjeni senat)
z dne 1. marca 2023 ( *1 )
„Subvencije – Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta – Izvedbena uredba (EU) 2020/870 – Dokončna izravnalna dajatev in dokončno pobiranje začasne izravnalne dajatve – Pravica do obrambe – Pripisljivost subvencije – Očitna napaka pri presoji – Shema za povračilo uvoznih dajatev – Davčna obravnava izgube iz tečajnih razlik – Izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen“
V zadevi T‑540/20,
Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE s sedežem v Ain Soukhni (Egipt), ki jo zastopata B. Servais in V. Crochet, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo P. Kienapfel, G. Luengo in P. Němečková, agenti,
tožena stranka,
ob intervenciji
Association des producteurs de fibres de verre européens (APFE) s sedežem v Ixellesu (Belgija), ki jo zastopata L. Ruessmann in J. Beck, odvetnika,
intervenient,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat),
ob posvetovanju v sestavi H. Kanninen, predsednik, M. Jaeger, sodnik, N. Półtorak, O. Porchia in M. Stancu (poročevalka), sodnice,
sodna tajnica: M. Zwozdziak‑Carbonne, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 22. marca 2022
izreka naslednjo
Sodbo ( 1 )
1 |
Tožeča stranka, družba Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/870 z dne 24. junija 2020 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene na uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, ter uvedbi dokončne izravnalne dajatve na registrirani uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta (UL 2020, L 201, str. 10; v nadaljevanju: izpodbijana uredba) v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko. |
I. Dejansko stanje
2 |
Tožeča stranka je družba, ki je bila ustanovljena v skladu z zakonodajo Arabske republike Egipta in katere delničarji so kitajski gospodarski subjekti. Tožeča stranka se ukvarja z dejavnostjo proizvodnje in izvoza nekaterih tkanih ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: tkanine iz steklenih vlaken) in izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken (v nadaljevanju: rovingi), ki so glavna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Ti proizvodi se med drugim prodajajo v Evropski uniji. |
A. Kitajsko‑egiptovska sueška cona gospodarskega in trgovinskega sodelovanja
3 |
Tožeča stranka ima sedež v kitajsko‑egiptovski sueški coni gospodarskega in trgovinskega sodelovanja (Egipt) (v nadaljevanju: cona SETC). Cono SETC sta skupaj vzpostavili Arabska republika Egipt in Ljudska republika Kitajska. Njena zgodovina sega v devetdeseta leta 20. stoletja. Predsednika vlad Kitajske in Egipta sta leta 1997 podpisala memorandum o soglasju, v katerem sta se državi strinjali, da bosta „sodelovali pri razvoju proste ekonomske cone na severu Sueškega prekopa“. |
4 |
Egiptovska vlada je leta 2002 geografsko območje, večje od 20 km2, na katerem je bila cona SETC, uradno razvrstila kot posebno ekonomsko cono, zaradi česar se je za cono SETC začel uporabljati egiptovski zakon št. 83/2002 o ekonomskih conah posebne narave (v nadaljevanju: zakon št. 83/2002). |
5 |
Kitajski in egiptovski gospodarski subjekti v državni lasti so nato ustanovili podjetje Egypt TEDA Investment Co. (v nadaljevanju: Egypt TEDA), katerega 80‑odstotni delež je v lasti kitajske, preostali 20‑odstotni delež pa v lasti egiptovske vlade. |
6 |
Egiptovski predsednik je med obiskom na Kitajskem leta 2012 cono SETC označil kot ključni projekt dvostranskega sodelovanja med državama. Izrazil je tudi upanje, da bo vse več kitajskih podjetij vlagalo v cono SETC in tako sodelovalo v programu za obnovo Egipta. |
7 |
Cona SETC je bila 2013 na podlagi pogodbe med družbo Egypt TEDA in egiptovskimi organi razširjena za 6 km2. Od istega leta se je cona SETC razvijala v okviru kitajske pobude „En pas, ena pot“. Ta pobuda – v skladu z usmerjevalnimi mnenji kitajskega državnega sveta o spodbujanju mednarodne proizvodne zmogljivosti in sodelovanja na področju proizvodnje opreme z dne13. maja 2015 – obsega možnost, da podjetja, „ki prodirajo na tuje trge“, izkoristijo ugodno fiskalno politiko in davčno podporo, ugodna posojila, finančno podporo s sindiciranimi posojili, izvozne kredite ter projektno financiranje, kapitalske naložbe in zavarovanje izvoznih kreditov. |
8 |
Posebna ekonomska cona, ki je omenjena v točki 4 zgoraj in katere del je bila cona SETC, je bila leta 2015 uradno vključena v širšo ekonomsko cono Sueškega prekopa (v nadaljevanju: cona Sueškega prekopa), ki je zajemala celotno območje okrog Sueškega prekopa in ki je bila urejena z zakonom št. 83/2002 v okviru „razvojnega načrta za Sueški prekop“, ki ga je sprejel Egipt. |
9 |
Kitajski in egiptovski predsednik sta leta 2016 uradno predstavila projekt za razširitev cone SETC za 6 km2 in 21. januarja 2016 podpisala sporazum med kitajsko in egiptovsko vlado (v nadaljevanju: sporazum o sodelovanju iz leta 2016), v katerem sta bila pojasnjena obseg in pravni status cone SETC. |
10 |
V skladu s sporazumom o sodelovanju iz leta 2016 vladi obeh držav skupaj razvijata cono SETC. Pri tem upoštevata svoji nacionalni strategiji, in sicer kitajsko pobudo „En pas, ena pot“ na eni strani ter egiptovski razvojni načrt za Sueški prekop na drugi. Egiptovska vlada za to zagotovi zemljišče, delovno silo in nekatere davčne olajšave, kitajske družbe, ki poslujejo v coni, pa s svojim premoženjem in vodstvenimi delavci upravljajo proizvodnjo. Da bi kitajska vlada nadomestila pomanjkanje egiptovskih sredstev, podporo temu projektu zagotavlja tudi tako, da daje potrebna finančna sredstva na voljo družbi Egypt TEDA in kitajskim družbam, ki poslujejo v coni SETC. |
B. Postopek, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijane izvedbene uredbe
11 |
Intervenientka, Association des producteurs de fibres de verre européens (evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken, APFE), je 24. aprila 2019 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 71 % celotne proizvodnje Unije, vložila pritožbo, v skladu s katero naj bi bil uvoz rovingov s poreklom iz Egipta subvencioniran in naj bi industriji Unije povzročil škodo. |
12 |
Komisija je po tej pritožbi na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 55, v nadaljevanju: osnovna protisubvencijska uredba), 7. junija 2019 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom rovingov, in natančneje, kot izhaja iz točke 2 obvestila o začetku te preiskave, rezanih niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm v obliki rovingov iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter imajo izgubo pri sežigu več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887); in rogoznic iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne. |
13 |
Preiskava o subvencioniranju in škodi je zajemala obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2019, medtem ko je preučitev gibanj, pomembnih za določitev škode, zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave. |
14 |
V obdobju preiskave je tožeča stranka rovinge prodajala nepovezanim strankam v Egiptu in v tujini. Rovinge je prodajala tudi trem povezanim strankam v Uniji, in sicer družbam Jushi Spain SA, Jushi France SAS in Jushi ltalia Srl, ter družbi Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE (v nadaljevanju: Hengshi), prav tako na območju SETC. |
15 |
Tožeča stranka je 24. junija 2019 Komisiji predložila pripombe o subvencijah in škodi, julija 2019 pa je predložila odgovor na protisubvencijski vprašalnik. Komisija je tudi opravila preveritveni obisk v prostorih tožeče stranke. |
16 |
Egiptovska vlada je 7. avgusta 2019 prav tako predložila odgovore na protisubvencijski vprašalnik. |
17 |
Komisija je 12. februarja 2020 spremenila obvestilo o začetku z dne 7. junija 2019, saj je našla dodatne dokaze o subvencijah, ki jih je treba upoštevati v okviru protisubvencijske preiskave, in sicer preferenčna posojila tožeči stranki, ki naj bi jih odobrile javne kitajske banke ali kitajske banke pod državnim nadzorom, in menila, da je upravičeno, da se te subvencije v skladu s členom 10(7) osnovne protisubvencijske uredbe vključijo v obseg preiskave v teku. Komisija je dodala, da bo poleg tega preučila, ali je sodelovanje med egiptovsko in kitajsko vlado vplivalo na druge programe subvencij. |
18 |
Komisija je po spremembi obvestila o začetku 12. februarja 2020 na tožečo stranko in na egiptovsko vlado naslovila zahtevo za pojasnila v zvezi z dodatnimi programi subvencij, ki spadajo v obseg preiskave. |
19 |
Komisija je 14. februarja 2020 poslala dokument pred razkritjem, s katerim je tožečo stranko obvestila, da namerava uvesti začasne izravnalne ukrepe na uvoz rovingov. Komisija je istega dne objavila tudi Izvedbeno uredbo (EU) 2020/199 z dne 13. februarja 2020 o obvezni registraciji uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta (UL 2020, L 42, str. 10). Tožeča stranka je 19. februarja 2020 predložila pripombe na to obvestilo. |
20 |
Egiptovska vlada je 17. februarja 2020 predložila svoje pripombe v odgovor na zahtevo Komisije za pojasnila, v katerih je zahtevala umik te zahteve za pojasnila, ker nima nobenega pravnega pooblastila za uskladitev odgovora kitajskih gospodarskih subjektov, ki so zunaj njenega suverenega ozemlja. Komisija je 20. februarja 2020 odgovorila na dopis egiptovske vlade in vztrajala pri tem, da zahtevane informacije lahko predloži ona sama ali v sodelovanju s kitajsko vlado. Egiptovska vlada je 27. februarja 2020 poslala dodatni dopis, v katerem je ponovila svojo zahtevo, naj Komisija umakne zahtevo za pojasnila, ker ravnanj kitajskih gospodarskih subjektov ni mogoče zakonito pripisati egiptovski vladi in ker je Komisija kršila njeno pravico do obrambe. V tem dopisu je tudi zaprosila za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, ki je potekalo 1. aprila 2020. |
21 |
Egiptovska vlada in tožeča stranka sta nazadnje 5. marca 2020 odgovorili na zahtevo Komisije za pojasnila. |
22 |
Komisija je 4. marca 2020 tožeči stranki poslala predhodno obvestilo. Naslednjega dne je sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2020/379 o uvedbi začasne izravnalne dajatve na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta (UL 2020, L 69, str. 14; v nadaljevanju: začasna izvedbena uredba). Ta izvedbena uredba je bila 6. marca 2020 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in z njo je bila je za tožečo stranko uvedena začasna izravnalna dajatev v višini 8,7 %. |
23 |
Komisija je z dopisom z dne 18. marca 2020 tožečo stranko obvestila, da namerava na podlagi odgovorov na zahtevo po informacijah uporabiti določbe člena 28 osnovne protisubvencijske uredbe v zvezi z nekaterimi zahtevanimi podatki. Tožeča stranka je na ta dopis odgovorila 20. marca 2020. |
24 |
Tožeča stranka je 18. marca 2020 tudi predložila pripombe k začasni izvedbeni uredbi, nato pa je bilo opravljeno zaslišanje v zvezi s to izvedbeno uredbo s Komisijo. |
25 |
Komisija je 29. aprila 2020 tožeči stranki poslala dokončno razkritje, glede katerega je ta 9. maja 2020 predložila pripombe. Nato je bilo s Komisijo opravljeno zaslišanje v zvezi s tem razkritjem. |
26 |
Komisija je 24. junija 2020 sprejela izpodbijano izvedbeno uredbo. Z navedeno izvedbeno uredbo je bila uvedena dokončna izravnalna dajatev v višini 13,1 % na uvoz rovingov tožeče stranke v Unijo. |
II. Predlogi strank
27 |
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
28 |
Komisija in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
|
III. Pravo
[…]
A. Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 2(a) in (b), člena 3, točka 1(a), člena 4(2) in (3) ter člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe
[…]
2. Drugi del prvega tožbenega razloga: kršitev člena 2(a) in (b) ter člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe
38 |
Tožeča stranka v utemeljitev tega dela navaja tri glavne očitke. Prvič, po njenem mnenju Komisijina razlaga člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe ni utemeljena glede na pravo Unije. Drugič, za sklicevanje Komisije na pravo Svetovne trgovinske organizacije (STO) za razlago člena 3, točka 1(a), te uredbe naj ne bi bilo podlage. Tretjič, Komisija naj pri razlagi člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljevanju: Sporazum o SIU) ne bi upoštevala sodne prakse STO in mednarodnega javnega prava. |
39 |
Tožeča stranka v podporo prvemu očitku zatrjuje, da je iz jezikovne razlage člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe – katerega besedilo naj bi bilo jasno in natančno, zaradi česar ni potrebna njegova razlaga glede na Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu z dne 23. maja 1969 (v nadaljevanju: Dunajska konvencija) in osnutek statuta o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje, kot ga je leta 2001 sprejela komisija Združenih narodov za mednarodno pravo (v nadaljevanju: statut komisije za mednarodno pravo) – razvidno, da morata biti ne le javni organ, ki odobri finančni prispevek, ampak tudi sam finančni prispevek vezan na ozemlje države porekla ali izvoza. To razlago naj bi potrjeval splošni okvir osnovne protisubvencijske uredbe, zlasti njena člena 10(7) in 13(1). |
40 |
Tožeča stranka v utemeljitev drugega očitka navaja, da je Komisija napačno razlagala člen 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe glede na pravo STO. Navaja, da čeprav sme sodišče Unije v skladu s sodno prakso opraviti nadzor zakonitosti akta Unije z vidika pravil STO, kadar namerava Unija izpolniti posebno obveznost, ki jo je sprejela v okviru STO, pa se v obravnavanem primeru ni mogoče sklicevati na razlago z vidika prava STO v zvezi z določbami osnovne protisubvencijske uredbe, ki se razlikujejo od določb Sporazuma o SIU. Po mnenju tožeče stranke se besedilo Sporazuma o SIU očitno razlikuje od besedila te uredbe glede opredelitve pojma „subvencija“. |
41 |
Tožeča stranka v utemeljitev tretjega očitka zatrjuje, da tudi če bi bilo treba pri razlagi izraza „vlada“ iz osnovne protisubvencijske uredbe upoštevati pravo STO, je Komisijina razlaga člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU še vedno napačna, ker je z njo kršen člen 31(1) in (3) Dunajske konvencije. Iz tega člena Sporazuma o SIU naj bi bilo namreč jasno razvidno, da dejanj javnih organov tretje države ni mogoče pripisati javnim organom države porekla ali izvoza. To razlago naj bi potrjevale druge določbe tega sporazuma, kot sta člen 13(1), (2) in (4) ter člen 18(1)(a). |
42 |
Poleg tega naj člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo ne bi bil „upoštevno“ pravilo mednarodnega prava v smislu člena 31(3)(c) Dunajske konvencije za razlago izraza „vlada“ iz člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU. Pritožbeni organ STO naj v zadevi „ZDA – Dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke iz Kitajske“ (WT/DS 379/AB/R) ne bi odločil drugače. Tožeča stranka v repliki dodaja, da bi Komisija lahko, če bi se v tej preiskavi uporabljale določbe Sporazuma o SIU in ne osnovne protisubvencijske uredbe, finančne prispevke, ki jih kitajski gospodarski subjekti dodeljujejo tožeči stranki, opredelila kot subvencije v smislu člena 1(1) Sporazuma o SIU, ne da bi morala te finančne prispevke „pripisati“ egiptovskim javnim organom na podlagi člena 11 statuta komisije za mednarodno pravo. Člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo naj se nikakor ne bi uporabljal v obravnavanem primeru, ker je njegov namen urejati ravnanje države, ki je po pridobitvi ozemlja vključena v drugo državo, ki ga je mogoče pripisati državi naslednici, oziroma primere, ko država naknadno sprejme neprimerno ravnanje zasebnega subjekta, ki je že storjeno ali se še vedno izvaja. Odgovornost države za ravnanje neke druge države naj bi namreč urejali členi od 16 do 18 in ne člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo. |
43 |
Komisija ob podpori intervenientke tem trditvam oporeka. |
44 |
Kot je razvidno iz točke 39 zgoraj, po mnenju tožeče stranke Komisijina razlaga člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe, zlasti pojma „vlada“ države porekla ali izvoza, ni utemeljena glede na pravo Unije. |
45 |
Za odgovor na to vprašanje je treba spomniti, da je treba v skladu s sodno prakso vsako določbo prava Unije obravnavati v okviru njenega sobesedila in jo razlagati ob upoštevanju vseh določb tega prava, njegovih ciljev in stopnje razvoja v trenutku, v katerem je treba zadevno določbo uporabiti (glej v tem smislu sodbo z dne 28. julija 2016, Association France Nature Environnement, C‑379/15, EU:C:2016:603, točka 49 in navedena sodna praksa). |
46 |
V zvezi s tem je treba prvič opozoriti, da člen 3 osnovne protisubvencijske uredbe določa, da se za subvencijo šteje, da obstaja, če sta izpolnjena pogoja iz točk 1 in 2 tega člena, in sicer, če gre za „finančni prispevek“ vlade države porekla ali izvoza in če ta prinaša „ugodnosti“. |
47 |
V členu 2(b) navedene uredbe je pojem „vlada“ opredeljen kot vlada ali kateri koli javni organ na ozemlju države porekla ali izvoza. |
48 |
Opredelitev pojma „vlada“ iz tega člena pa je omejena na razlago pojma „vlada“ v smislu, da vključuje javne organe države porekla ali izvoza. Vendar ta določba ne izključuje možnosti, da se finančni prispevek na podlagi razpoložljivih specifičnih dokazov pripiše javnim organom države porekla ali izvoza zadevnega izdelka. |
49 |
Drugič, navesti je treba, da je v uvodni izjavi 5 te uredbe navedeno, da je treba „pri določitvi obstoja subvencije […] prikazati, da je vlada ali javna organizacija [javni organ] prispevala sredstva na ozemlju države ali da obstaja neka oblika dohodkovne ali cenovne podpore v smislu člena XVI GATT iz leta 1994 in da je podjetju prejemniku to prineslo ugodnosti“. |
50 |
Izraz „na ozemlju države“, uporabljen v tej uvodni izjavi, pa ne pomeni, da mora finančni prispevek neposredno izhajati od javnih organov države porekla ali izvoza. Nasprotno, uporaba teh izrazov, kot poudarja Komisija, ne izključuje možnosti sklepa, da se finančni prispevki lahko pripišejo javnim organom države porekla ali izvoza zadevnega proizvoda. |
51 |
Osnovna protisubvencijska uredba tako ne izključuje, da se finančni prispevek, čeprav ne izhaja neposredno od javnih organov države porekla ali izvoza, tem lahko pripiše. |
52 |
Zgornja ugotovitev je še toliko bolj upoštevna v posebnih okoliščinah cone SETC, kjer ima tožeča stranka sedež. |
53 |
Na prvem mestu, Komisija je v uvodni izjavi 78 izpodbijane izvedbene uredbe upoštevala dve izjavi dveh egiptovskih predsednikov v zvezi s cono SETC. V prvi izjavi iz leta 2012 je bila ta cona označena kot ključni projekt dvostranskega sodelovanja med Egiptom in Kitajsko. Druga izjava iz leta 2014 se je nanašala na pobudo „En pas, ena pot“ in v njej je bilo med drugim navedeno, da je ta pobuda velika priložnost za obnovo Egipta in da je egiptovska stran pripravljena dejavno sodelovati in zagotoviti podporo. Egiptovska stran si želi sodelovati s Kitajsko pri razvoju projektov Sueškega prekopa in cone SETC ter kitajske vlagatelje pritegniti k naložbam v Egipt. |
54 |
V zvezi s tem je v uvodni izjavi 79 izpodbijane izvedbene uredbe navedeno, da so značilnosti kitajske pobude „En pas, ena pot“ splošno znane in da v skladu z Usmerjevalnimi mnenji državnega sveta o spodbujanju mednarodne proizvodne zmogljivosti in sodelovanja na področju proizvodnje kitajske opreme z dne 13. maja 2015 podpora, ki jo lahko prejmejo družbe, ki „prodirajo na tuje trge“, med drugim vključuje politike fiskalne in davčne podpore, ugodna posojila, finančno podporo s sindiciranimi posojili, izvozne kredite ter projektno financiranje, kapitalske naložbe in zavarovanje izvoznih kreditov. |
55 |
Na drugem mestu, Komisija je v uvodni izjavi 81 izpodbijane izvedbene uredbe upoštevala dejstvo, da je cona SETC predmet Sporazuma o sodelovanju iz leta 2016 med kitajsko in egiptovsko vlado. Ta sporazum v členu 1 med drugim določa, da se Ljudski republiki Kitajski omogoča, da uporablja nekatere svoje zakone v coni SETC. Člen 4(1) navedenega sporazuma določa, da „kitajska vlada označi cono [SETC] kot kitajsko cono gospodarskega in trgovinskega sodelovanja v tujini“ in da je „[c]ona sodelovanja […] med vzpostavitvijo, pritegnitvijo poslovnih subjektov in poslovanjem upravičena do podpore politike in spodbujanja, ki ju kitajska vlada zagotavlja čezmorskim conam gospodarskega in trgovinskega sodelovanja“. Člen 5(1) tega sporazuma še določa, da bo kitajska vlada podpirala cono sodelovanja tudi tako, da bo „spodbudila zadevne finančne institucije k zagotavljanju financiranja za […] naložbene projekte znotraj cone sodelovanja, če so pogoji dodeljevanja posojil in zahteve glede uporabe posojil izpolnjeni“. |
56 |
Na tretjem mestu, v uvodni izjavi 48 izpodbijane izvedbene uredbe je navedeno, da sta kitajska in egiptovska vlada za zagotovitev izvajanja sporazuma o sodelovanju iz leta 2016 vzpostavili tristopenjski mehanizem posvetovanja, in sicer sporazum o sodelovanju za ustanovitev upravne komisije za cono SETC, upravni odbor cone in naknadno poročanje o težavah in nevšečnostih, ki ga zagotavljata družba Egypt TEDA in egiptovska partnerska družba. Poleg tega je iz uvodne izjave 40 iste uredbe razvidno, da je družba Egypt TEDA v 80‑odstotni lasti kitajske in 20‑odstotni lasti egiptovske vlade, njen cilj pa je spodbujanje razvoja cone SETC v Egiptu. |
57 |
Nazadnje, iz uvodne izjave 173 izpodbijane izvedbene uredbe je razvidno, da je bila finančna podpora, odobrena tožeči stranki, zelo visoka. |
58 |
Kitajska in egiptovska vlada sta torej v tesnem sodelovanju cono SETC vzpostavili kot cono s pravnimi in gospodarskimi posebnostmi, ki kitajskim javnim organom omogočajo, da kitajskim podjetjem s sedežem v tej coni neposredno dodelijo vse spodbude, povezane s kitajsko pobudo „En pas, ena pot“. |
59 |
V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti, da bi bil tako obsežen ekonomski in pravni projekt cone SETC, ki je zasnovana v tesnem sodelovanju med kitajskimi in egiptovskimi javnimi organi na najvišji ravni, izvzet iz osnovne protisubvencijske uredbe, ne da bi to škodilo njenemu polnemu učinku ali njenemu namenu in ciljem. |
60 |
Tretjič, v nasprotju s trditvami tožeče stranke Komisijina razlaga člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe ni v nasprotju niti s členom 10(7) niti s členom 13(1) te uredbe. V zvezi s členom 10(7) osnovna protisubvencijska uredba namreč nikakor ne izključuje možnosti posvetovanja z javnimi organi države porekla ali izvoza o finančnih prispevkih, ki se jim lahko pripišejo. V obravnavani zadevi je iz spisa še razvidno, da je Komisija egiptovske javne organe pozvala, naj začne posvetovanja o vprašanjih, kot so preferenčna posojila, ki jih dodeljujejo kitajski gospodarski subjekti. |
61 |
V zvezi s členom 13(1) navedene uredbe, ki med drugim omogoča državi porekla ali izvoza, da odpravi ali omeji subvencijo ali sprejme druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki, taka možnost še naprej ostaja v primerih, v katerih se finančni prispevek lahko pripiše javnim organom države porekla ali izvoza. V obravnavanem primeru je namreč egiptovska vlada imela možnost končati tesno sodelovanje s kitajsko vlado v zvezi s finančnimi prispevki ali predlagati ukrepe za omejitev učinkov zadevnih subvencij. |
62 |
Glede na navedeno je treba skleniti, da niti člen 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe niti njena splošna sistematika ne izključujeta možnosti, da se finančni prispevek, ki so ga odobrili javni organi tretje države, pripiše javnim organom države porekla ali izvoza v primeru, kakršen je ta v obravnavani zadevi, glede na razpoložljive posebne dokaze, kot so tisti, ki so navedeni v točkah od 53 do 58 zgoraj. |
63 |
Poleg tega in v nasprotju s trditvami tožeče stranke ta zaključek potrjujejo določbe člena 1 Sporazuma o SIU, glede na katerega je treba razlagati osnovno protisubvencijsko uredbo. V zvezi s tem je treba spomniti, da mora sodišče Unije, kadar je Unija nameravala izpolniti posebno obveznost, ki jo je prevzela v okviru STO, ali kadar akt Unije izrecno napotuje na točno opredeljene določbe sporazumov STO, opraviti nadzor zakonitosti zadevnega akta Unije glede na pravila STO (glej po analogiji sodbo z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 95 in navedena sodna praksa). |
64 |
Iz uvodne izjave 3 osnovne protisubvencijske uredbe pa je razvidno, da je namen te uredbe med drugim „v največji možni meri“ pravila Sporazuma o SIU „odraziti [prenesti]“ v pravo Unije. |
65 |
Poleg tega je bilo s sodno prakso že vzpostavljeno, da sta člen 3 osnovne protisubvencijske uredbe, naslovljen „Opredelitev subvencije“, in člen 1 Sporazuma o SIU po besedilu v zelo veliki meri, vsebinsko pa popolnoma enaka (glej v tem smislu sodbo z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 99). |
66 |
Poleg tega iz uvodnih izjav osnovne protisubvencijske uredbe ne izhaja volja zakonodajalca, da se oddalji od vsebine člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU. Nasprotno, kot izhaja iz uvodne izjave 3 te uredbe, navedene v točki 64 zgoraj, je zakonodajalec pravzaprav želel izpolniti posebno obveznost, ki jo je prevzel v okviru Sporazuma o SIU, v smislu sodne prakse, navedene v točki 63 zgoraj. |
67 |
Tako je treba določbe osnovne protisubvencijske uredbe – v nasprotju s trditvami tožeče stranke – razlagati, kolikor je mogoče, ob upoštevanju ustreznih določb Sporazuma o SIU (sodba z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 101). Enako velja za člen 3 te uredbe, katerega cilj je izvajanje vsebine člena 1 Sporazuma o SIU (sodba z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 102). |
68 |
Glede člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU je treba poudariti, prvič, da je v njem subvencija opredeljena kot finančni prispevek vlade ali katerega koli javnega organa na ozemlju „ene“ članice STO. Ta formulacija torej ne izključuje možnosti, da se finančni prispevek, ki ga dodeli tretja država, pripiše javnim organom države porekla ali izvoza, ker zadostuje, da je finančni prispevek vlade ali katerega koli javnega organa vezan na ozemlje „ene“ članice STO. |
69 |
Drugič, s členoma 13 in 18 Sporazuma o SIU, ki se nanašata na posvetovanja in obveznosti, se ne more podvomiti o zgornjih ugotovitvah. Besedilo in predmet teh določb namreč ne izključujeta položajev, v katerih se finančni prispevek pripiše članici STO, ker se je mogoče s članicami, katerih proizvodi bodo lahko predmet preiskave, posvetovati o finančnih prispevkih, ki se ji lahko pripišejo, in ker lahko članice, katerih proizvodi bodo lahko predmet preiskave, določijo omejitve subvencij, ki se jim lahko pripišejo. |
70 |
Glede na zgoraj navedeno je treba poudariti, da je Komisija pravilno razlagala osnovno protisubvencijsko uredbo glede na Sporazum o SIU, zato okoliščina, ali je upoštevala člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo ali ne, ni upoštevna. Zato je treba zavrniti tudi tretji očitek tega dela in posledično ta tožbeni razlog v celoti. […] |
Iz teh razlogov je SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat) razsodilo: |
|
|
|
Kanninen Jaeger Półtorak Porchia Stancu Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 1. marca 2023. Podpisi |
( *1 ) Jezik postopka: angleščina.
( 1 ) Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.