9

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

10

EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:

11

Tožeča stranka v bistvu navaja tri tožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 63(2) Uredbe št. 6/2002, ker so bili nekateri dokazi pred odborom za pritožbe predloženi prepozno, drugi na kršitev člena 7(1) te uredbe, ker se je za videz izdelka pri prejšnjem modelu napačno štelo, da je bil razkrit, tretji pa na kršitev člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 6 navedene uredbe, ker se je za nasprotujoča si videza izdelkov napačno štelo, da pri seznanjenem uporabniku naredita enak celotni vtis, in ker se je zato napačno štelo, da videz izdelka pri izpodbijanem modelu nima individualne narave.

12

Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe kršil člen 63(2) Uredbe št. 6/2002, ker je nekatere dokaze v zvezi z nalepkami na roli R5015, ki jih je intervenientka prvič predložila v fazi pritožbe zoper odločbo oddelka za ničnost, razglasil za dopustne.

13

EUIPO in intervenientka tej argumentaciji nasprotujeta.

14

Člen 63(2) Uredbe št. 6/2002 določa, da EUIPO lahko ne upošteva dejstev ali dokazov, ki jih zadevne stranke ne predložijo pravočasno.

15

Iz besedila te določbe je razvidno, da je na splošno, in če ni nasprotne določbe, predložitev dejstev in dokazov strank mogoča tudi po izteku rokov, ki veljajo za tako predložitev v skladu z določbami Uredbe št. 6/2002, in da EUIPO tako nič ne prepoveduje, da bi upošteval dejstva in dokaze, ki so tako prepozno navedeni ali predloženi (sodba z dne 14. marca 2018, Crocs/EUIPO – Gifi Diffusion (Čevlji), T‑651/16, neobjavljena, EU:T:2018:137, točka 31).

16

Člen 63(2) Uredbe št. 6/2002 s tem, da pojasnjuje, da se EUIPO „lahko“ v takem primeru odloči, da ne bo upošteval prepozno predloženih dokazov, zadnjemu namreč pri odločanju, ali jih je treba upoštevati ali ne, daje široko polje proste presoje, pri čemer mora svojo odločitev v zvezi s tem obrazložiti (sodba z dne 14. marca 2018, Čevlji, T‑651/16, neobjavljena, EU:T:2018:137, točka 32).

17

Glede izvrševanja polja proste presoje EUIPO za namene morebitnega upoštevanja prepozno predloženih dokazov je tako upoštevanje s strani EUIPO, kadar odloča v okviru postopka za ugotovitev ničnosti, lahko upravičeno zlasti takrat, kadar meni, prvič, da lahko prepozno predloženi dokazi na prvi pogled dejansko vplivajo na izid pri njem vložene zahteve za ugotovitev ničnosti, in drugič, da faza postopka, v kateri je prišlo do te prepozne predložitve, in njene okoliščine ne nasprotujejo temu upoštevanju. S takimi preudarki je zlasti mogoče upravičiti, da EUIPO upošteva dokaze, ki so, čeprav niso bili predloženi v roku, ki ga je ta določil, predloženi v poznejši fazi postopka kot dopolnitev dokazov, ki so bili predloženi v navedenem roku (sodba z dne 14. marca 2018, Čevlji, T‑651/16, neobjavljena, EU:T:2018:137, točka 34).

18

V obravnavani zadevi je iz elementov spisa in zlasti iz točke 14 izpodbijane odločbe razvidno, da je intervenientka priloge od 32 do 34 prvič predložila pred odborom za pritožbe, in to za to, da bi dokazala, da je bil videz izdelka pri prejšnjem modelu razkrit. Natančneje, priloga 32 vsebuje zapriseženo izjavo z dne 18. februarja 2019, ki jo je podal A, direktor družbe, ki deluje na področju tiskanja nalepk, v kateri je navedeno, da ta družba za intervenientko proizvaja nalepke na rolah R5015 od leta 2003, tej izjavi pa so priloženi računi in prikazi navedenih nalepk na rolah. Prilogi 33 in 34 vsebujeta zapriseženi izjavi, od katerih je prva z dne 11. februarja 2019 in jo je podal B, član uprave družbe, ki je za intervenientko proizvajala prožne matrice („flexible dies“) od leta 1999 do leta 2003, druga pa z dne 19. februarja 2019, ki jo je podal C, inženir strojništva intervenientke, pri čemer so v teh dveh izjavah med drugim prikazane nalepke na rolah 8853, ki jih je uporabljala intervenientka, in potrjene navedbe A.

19

Odbor za pritožbe je menil, da je treba upoštevati dodatne dokaze, ki mu jih je predložila intervenientka. Odbor za pritožbe je štel, da so ti dokazi upoštevni in podpirajo dokaze, predložene pred oddelkom za ničnost. Natančneje, odbor za pritožbe je poudaril, da je bila priloga 32 predložena v utemeljitev razkritja nalepke R5015 iz priloge 8, predložene v okviru zahteve za ugotovitev ničnosti. Odbor za pritožbe je tudi navedel, da so bili ti dokazi vročeni tožeči stranki, ki je v zvezi z njimi podala pripombe, da ni roka za vložitev zahteve za ugotovitev ničnosti in da bi upoštevanje teh dokazov lahko pripomoglo k zagotovitvi, da registrirani model Skupnosti, katerega veljavnost bi se lahko nato uspešno izpodbijala v drugem postopku za ugotovitev ničnosti, ne ostane vpisan v register. Nazadnje je odbor za pritožbe dodal, da so bili ti dokazi predloženi za izpodbijanje odločbe oddelka za ničnost, v skladu s katero dokazi o razkritju niso bili zadostni. Odbor za pritožbe je zato te dokaze razglasil za dopustne.

20

Navesti je treba, kot priznava tudi tožeča stranka, da je intervenientka v utemeljitev svoje zahteve za ugotovitev ničnosti pred oddelkom za ničnost predložila listine, med drugim zapriseženo izjavo C. Vendar je oddelek za ničnost menil, da predloženi prikazi in listine ne podpirajo trditev C. Oddelek za ničnost je tudi menil, da dokazi, predloženi z zahtevo za ugotovitev ničnosti, ne zadoščajo za dokaz razkritja, ker uveljavljana videza izdelkov pri prejšnjih modelih nista bila jasno opredeljena in ker dokazi o ustreznih virih in datumih razkritja niso bili predloženi. Oddelek za ničnost je torej sklenil, da razkritja videza izdelka pri prejšnjem modelu ni mogoče ugotoviti.

21

Zato priloge in prikazi, predloženi pred odborom za pritožbe, dopolnjujejo tiste, ki so bili že predloženi pred oddelkom za ničnost. Ravno tako se je s temi prilogami, ki so iz obdobja po odločbi oddelka za ničnost in jih torej ni bilo mogoče predložiti prej, intervenientki zlasti omogočilo, da se odzove na ugotovitve oddelka za ničnost, navedene v točki 20 zgoraj. Poleg tega, kot poudarja tožeča stranka, se nekateri prikazi nalepk na rolah, predloženi v prilogah 32 in 34, sicer razlikujejo od videza izdelka pri izpodbijanem modelu, vendar to ne spremeni dejstva, da ti prikazi pripadajo isti seriji nalepk kot videz izdelka pri izpodbijanem modelu (in sicer R5012-R5020). Zato je bilo ugotovljeno, da so te priloge pomembne za rešitev spora in da se z njimi lahko utemeljeno dopolnijo že predloženi dokazi.

22

Poleg tega so bile te priloge predložene v vlogi z dne 25. februarja 2019, v kateri so bili navedeni pritožbeni razlogi. Zato je imel odbor za pritožbe možnost, da objektivno in obrazloženo izvršuje polje proste presoje glede upoštevanja navedenih stališč (glej v tem smislu sodbo z dne 5. julija 2017, Gamet/EUIPO – Metal-Bud II Robert Gubała (Kljuka za vrata), T‑306/16, neobjavljena, EU:T:2017:466, točka 22).

23

Nazadnje, tožeča stranka napačno trdi, da je bila z dopustnostjo teh prilog kršena njena pravica do izjave, saj je lahko odboru za pritožbe v zvezi s tem podala stališče v vlogah z dne 2. maja in 6. septembra 2019, kot tudi sama priznava.

24

Iz tega izhaja, da je odbor za pritožbe s tem, da je obrazloženo sprejel upoštevanje dodatnih prilog, ki so mu bile predložene, ustrezno uporabil polje proste presoje, ki mu ga daje člen 63(2) Uredbe št. 6/2002, in da je treba zato prvi tožbeni razlog zavrniti.

52

Drugi tožbeni razlog je torej treba zavrniti.

53

Tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom trdi, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji s tem, da je odločil, da videz izdelka pri izpodbijanem modelu nima individualne narave, s čimer naj bi kršil člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 6 te uredbe, zlasti ker naj razlike med nasprotujočima si videzoma izdelkov napačno ne bi bile upoštevane.

54

EUIPO in intervenientka tej argumentaciji nasprotujeta.

[…]

63

V obravnavani zadevi, kot je ugotovil odbor za pritožbe, seznanjeni uporabnik, ne da bi bil oblikovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne videze nalepk na rolah zaradi vrste izdelkov, ki so na voljo na trgu, ima nekaj znanja o elementih, ki jih te nalepke na rolah običajno vsebujejo, in zaradi zanimanja izkazuje razmeroma visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi, kar med strankama ni sporno.

67

Stopnja svobode oblikovalca videza izdelka pri izpodbijanem modelu se je torej štela za povprečno, kar med strankama ni sporno.

68

Opozoriti je treba, da je individualna narava videza izdelka posledica drugačnega celotnega vtisa ali neobstoja „že videnega“ pri seznanjenem uporabniku glede na vse prej obstoječe videze izdelkov, tako da se ne upoštevajo razlike, ki – čeprav presegajo zgolj nepomembne detajle – niso dovolj izstopajoče, da bi vplivale na navedeni celotni vtis, temveč razlike, ki so dovolj izstopajoče, da ustvarijo različne vtise glede celote (glej sodbo z dne 16. februarja 2017, Antrax It/EUIPO – Vasco Group (Termosifoni za radiatorje), T‑828/14 in T‑829/14, EU:T:2017:87, točka 53 in navedena sodna praksa).

69

Primerjava celotnih vtisov, ki jih naredita nasprotujoča si videza izdelkov, mora biti sintetična ter ne sme biti omejena na analitično primerjavo naštetih podobnosti in razlik. Pri tej primerjavi je treba kot osnovo vzeti značilnosti, ki so pri videzu izdelka pri izpodbijanem modelu razkrite, nanašati pa se mora zgolj na varovane značilnosti, brez upoštevanja značilnosti, zlasti tistih tehnične narave, ki so iz varstva izključene. Navedena primerjava se mora načeloma nanašati na modela, kot sta bila registrirana, ne da bi bilo mogoče od vlagatelja zahteve za ugotovitev ničnosti zahtevati, da predloži grafični prikaz videza izdelka, na katerega se sklicuje, ki je primerljiv s prikazom v prijavi za registracijo izpodbijanega modela (glej sodbo z dne 13. junija 2019, Držala lepakov za vozila, T‑74/18, EU:T:2019:417, točka 84 in navedena sodna praksa).

70

V obravnavani zadevi, kot je ugotovil odbor za pritožbe, se značilnosti nasprotujočih si videzov izdelkov ujemajo glede značilnosti držala za role, rumenkastega traku, združenih belih pravokotnih nalepk in ovalnih lukenj med posamezno nalepko. Glede razlik so te omejene na velikost nalepke, ki je pri videzu izdelka pri izpodbijanem modelu daljša in ožja kot pri videzu izdelka pri prejšnjem modelu R5015, glede na to pa se razlikujejo tudi višina role ter število, položaj in velikost črno natisnjenih oznak.

71

Čeprav teh razlik ni mogoče šteti za nepomembne, kot je navedel odbor za pritožbe, pa je pravilno menil, da vseeno ne zadostujejo za to, da na seznanjenega uporabnika naredijo drugačen celotni vtis.

72

Trditve, ki jih tožeča stranka navaja v utemeljitev, da videz izdelka pri izpodbijanem modelu na seznanjenega uporabnika ne naredi enakega celotnega vtisa, kot ga naredi videz izdelka pri prejšnjem modelu, ne morejo ovreči te ugotovitve.

[…]

79

Tretjič, tožeča stranka trdi, da besedni in figurativni elementi napačno niso bili upoštevani. V zvezi s tem tožeča stranka navaja besedni znamki, predstavljeni v posebni pisavi, pri videzu izdelka pri izpodbijanem modelu (dymo) in videzu izdelka pri prejšnjem modelu R5015 (avery), ter figurativni element v obliki trikotnika poleg besednega elementa „avery“, in trdi, da so ti elementi dekorativni elementi.

80

Vendar je treba ugotoviti, da so besedni in figurativni elementi na nasprotujočih si videzih izdelkov znamke ali razlikovalni znaki, ki so na izdelek nameščeni za označitev njegovega izvora. Ti elementi nimajo okrasne ali dekorativne funkcije in niso značilnosti izdelka, ki zadevnim izdelkom dajejo njihov videz v smislu člena 3(a) in (b) Uredbe št. 6/2002. Ti besedni in figurativni elementi torej niso upoštevni v okviru primerjave celotnih vtisov za ugotovitev individualne narave videza izdelka pri izpodbijanem modelu.

81

Poleg tega je vsekakor treba opozoriti, da je treba pri primerjavi celotnih vtisov nasprotujočih si videzov izdelkov kot osnovo vzeti značilnosti, ki so pri videzu izdelka pri izpodbijanem modelu razkrite, nanašati pa se mora zgolj na varovane značilnosti, brez upoštevanja značilnosti, zlasti tistih tehnične narave, ki so iz varstva izključene (glej sodbo z dne 13. junija 2019, Držala lepakov za vozila, T‑74/18, EU:T:2019:417, točka 84 in navedena sodna praksa).

82

Torej bo seznanjenemu uporabniku, tudi če bi bilo mogoče šteti, da so ti besedni in figurativni elementi upoštevni, jasno, da se z njimi označuje poreklo izdelkov, tako da jim ta pri celotnem vtisu ne bo pripisoval pomena in da zato ti elementi v obravnavani zadevi ne bodo zadostovali za spremembo celotnega vtisa, ki ga bo imel glede videza izdelka pri izpodbijanem modelu.

[…]

99

Iz vsega navedenega izhaja, da odbor za pritožbe s tem, da je ugotovil, da nasprotujoča si videza izdelkov pri seznanjenem uporabniku naredita enak celotni vtis, in s tem, da je sklenil, da videz izdelka pri izpodbijanem modelu glede na videz izdelka pri prejšnjem modelu nima individualne narave v smislu člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 6 te uredbe, ni storil napake pri presoji.

100

Zato je treba tretji tožbeni razlog tožeče stranke zavrniti kot neutemeljen, tožbo pa torej v celoti zavrniti, ne da bi se bilo treba izreči o dopustnosti drugega tožbenega predloga tožeče stranke, s katerim Splošnemu sodišču predlaga, naj zavrne zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela, ker je ta tožbeni razlog odvisen od tega, ali je ničnostni tožbi ugodeno, in je torej vložen le, če se tožbi v zvezi s prvim tožbenim predlogom ugodi (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2019, Aytekin/EUIPO – Dienne Salotti (Dienne), T‑107/18, neobjavljena, EU:T:2019:114, točka 84 in navedena sodna praksa).

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)

razsodilo: