–

za Leistritz AG O. Seeling in C. Wencker, Rechtsanwälte,

–

za LH S. Lohneis, Rechtsanwalt,

–

za nemško vlado J. Möller in S. K. Costanzo, agenta,

–

za romunsko vlado E. Gane, agentka,

–

za Evropski parlament O. Hrstková Šolcová, P. López-Carceller in B. Schäfer, agentke,

–

za Svet Evropske unije T. Haas in K. Pleśniak, agenta,

–

za Evropsko komisijo K. Herrmann, H. Kranenborg in D. Nardi, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago in veljavnost člena 38(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, in popravek v UL 2018, L 127, str. 2, v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Leistritz AG in LH, ki je opravljala naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov v tej družbi, v zvezi s prenehanjem njene pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije služb navedene družbe.

3

V uvodnih izjavah 10 in 97 SUVP je navedeno:

[…]

4

Člen 37 SUVP, naslovljen „Imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov“, določa:

„1.   Upravljavec in obdelovalec imenujeta pooblaščeno osebo za varstvo podatkov vedno, kadar:

[…]

6.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je lahko član osebja upravljavca ali obdelovalca ali pa naloge opravlja na podlagi pogodbe o storitvah.

[…]“

5

Člen 38 SUVP, naslovljen „Položaj pooblaščene osebe za varstvo podatkov“, v odstavkih 3 in 5 določa:

„3.   Upravljavec in obdelovalec zagotovita, da pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri opravljanju teh nalog ne prejema nobenih navodil. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ne sme biti razrešena ali kaznovana zaradi opravljanja svojih nalog. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov neposredno poroča najvišji upravni ravni upravljavca ali obdelovalca.

[…]

5.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je pri opravljanju svojih nalog zavezana varovati skrivnost ali zaupnost v skladu s pravom Unije ali pravom države članice.“

6

Člen 39 SUVP, naslovljen „Naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov“, v odstavku 1(b) določa:

„Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima vsaj naslednje naloge:

[…]

[…]“

7

Člen 6 Bundesdatenschutzgesetz (zvezni zakon o varstvu podatkov) z dne 20. decembra 1990 (BGBl. 1990 I, str. 2954) v različici, ki je veljala od 25. maja 2018 do 25. novembra 2019 (BGBl. 2017 I, str. 2097, v nadaljevanju: BDSG), naslovljen „Položaj“, v odstavku 4 določa:

„Pooblaščeno osebo za varstvo podatkov je mogoče razrešiti samo ob analogni uporabi člena 626 Bürgerliches Gesetzbuch [(civilni zakonik) v različici, ki je bila objavljena 2. januarja 2002 (BGBl. 2002 I, str. 42, in popravki v BGBl. 2002 I, str. 2909, in v BGBl. 2003 I, str. 738)]. Tej osebi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati, razen v primeru obstoja dejstev, na podlagi katerih ima oseba javnega prava pravico do odpovedi iz pomembnega razloga brez odpovednega roka. Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati eno leto po koncu opravljanja njene funkcije, razen v primerih, v katerih ima oseba javnega prava pravico do odpovedi iz pomembnega razloga brez odpovednega roka.“

8

Člen 38 BDSG, naslovljen „Pooblaščene osebe za varstvo podatkov v osebah zasebnega prava“, določa:

„1.   Poleg primerov, ki jih določa člen 37(1)(b) in (c) [SUVP], upravljavec in obdelovalec imenujeta pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, če imata praviloma vsaj deset stalno zaposlenih na področju obdelave osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi. […]

2.   Člen 6(4), (5), drugi stavek, in (6) se uporablja, vendar se člen 6(4) uporablja samo, če je imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov obvezno.“

9

Člen 134 civilnega zakonika v različici, ki je bila objavljena 2. januarja 2002 (v nadaljevanju: civilni zakonik), naslovljen „Zakonska prepoved“, določa:

„Pravni posel, ki je v nasprotju z zakonsko prepovedjo, je ničen, če zakon ne določa drugače.“

10

Člen 626 civilnega zakonika, naslovljen „Odpoved iz pomembnega razloga brez odpovednega roka“, določa:

„1.   Vsaka pogodbena stranka lahko odpove delovno razmerje iz pomembnega razloga brez odpovednega roka, če obstajajo dejstva, zaradi katerih od stranke, ki odpove delovno razmerje, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera in ob tehtanju interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče zahtevati nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ali do dogovorjenega prenehanja delovnega razmerja.

2.   Pogodbo o zaposlitvi je mogoče odpovedati samo v roku dveh tednov. Rok začne teči, ko pogodbena stranka, ki ima pravico do odpovedi, izve za dejstva, ki so upoštevna za odpoved. […]“

11

Leistritz je družba zasebnega prava, ki mora v skladu z nemškim pravom imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. LH je od 15. januarja 2018 pri tej družbi opravljala naloge „vodje pravnega oddelka“, naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov pa od 1. februarja 2018.

12

Družba Leistritz je z dopisom z dne 13. julija 2018 LH redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z učinkom od 15. avgusta 2018, pri čemer se je sklicevala na ukrep prestrukturiranja te družbe, v okviru katerega je bilo opravljanje notranjega pravnega svetovanja in službe za varstvo podatkov oddano v zunanje izvajanje.

13

Sodišča nižje stopnje, pri katerih je LH izpodbijala veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, so odločila, da ta odpoved ni bila veljavna, ker je bilo na podlagi člena 38(2) v povezavi s členom 6(4), drugi stavek, BDSG LH kot pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pogodbo o zaposlitvi mogoče odpovedati samo izredno iz pomembnega razloga. Ukrep prestrukturiranja, ki ga je opisala družba Leistritz, pa naj ne bi bil tak razlog.

14

Predložitveno sodišče, ki odloča o reviziji, ki jo je vložila družba Leistritz, ugotavlja, da je po nemškem pravu odpoved pogodbe o zaposlitvi LH v skladu z navedenima določbama in členom 134 civilnega zakonika nična. Kljub temu poudarja, da je uporaba člena 38(2) in člena 6(4), drugi stavek, BDSG odvisna od tega, ali je na podlagi prava Unije, zlasti pa na podlagi člena 38(3), drugi stavek, SUVP, dopustna ureditev države članice, v skladu s katero morajo biti za odpoved pogodbe o zaposlitvi pooblaščene osebe za varstvo podatkov izpolnjeni strožji pogoji kot na podlagi prava Unije. Če ni tako, naj bi moralo reviziji ugoditi.

15

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da njegovi dvomi izhajajo zlasti iz razhajanj v nacionalni pravni teoriji. Po eni strani naj bi bilo v skladu z večinskim stališčem posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, določeno s členom 38(2) v povezavi s členom 6(4), drugi stavek, BDSG, materialnopravno pravilo delovnega prava, glede katerega Unija nima zakonodajne pristojnosti, tako da naj navedeni določbi ne bi bili v nasprotju s členom 38(3), drugi stavek, SUVP. Po drugi strani naj bi bile po mnenju zagovornikov manjšinskega stališča povezave med tem varstvom in funkcijo pooblaščene osebe za varstvo podatkov v nasprotju s pravom Unije ter naj bi povzročale ekonomski pritisk, da se pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ko je bila enkrat imenovana, trajno obdrži.

16

V teh okoliščinah je Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

17

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 38(3), drugi stavek, SUVP razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da lahko upravljavec ali obdelovalec pooblaščeni osebi za varstvo podatkov, ki je član njegovega osebja, pogodbo o zaposlitvi odpove le iz pomembnega razloga, tudi če odpoved ni povezana z opravljanjem nalog te osebe.

18

Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo v skladu z njegovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, ampak tudi kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 22. februarja 2022, Stichting Rookpreventie Jeugd in drugi, C‑160/20, EU:C:2022:101, točka 29 in navedena sodna praksa).

19

Na prvem mestu, v zvezi z besedilom zadevne določbe je treba opozoriti, da člen 38(3) SUVP v drugem stavku določa, da „[p]ooblaščena oseba za varstvo podatkov ne sme biti razrešena ali kaznovana zaradi opravljanja svojih nalog“.

20

Najprej je treba poudariti, da v SUVP niso opredeljeni izrazi „razrešena“, „kaznovana“ in „zaradi opravljanja svojih nalog“, navedeni v tem členu 38(3), drugi stavek.

21

Ob upoštevanju navedenega, prvič, v skladu s pomenom teh izrazov v vsakdanjem jeziku prepoved upravljavcu ali obdelovalcu, da razreši pooblaščeno osebo za varstvo podatkov ali da jo kaznuje, pomeni – kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 24 in 26 sklepnih predlogov – da mora biti ta pooblaščena oseba zaščitena pred vsako odločitvijo, s katero bi prenehale njene naloge, s katero bi bila postavljena v slabši položaj ali ki bi pomenila kazen.

22

V zvezi s tem tako odločitev lahko pomeni ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi pooblaščene osebe za varstvo podatkov, ki bi ga sprejel njen delodajalec in s katerim bi prenehalo delovno razmerje med to pooblaščeno osebo in tem delodajalcem ter posledično tudi položaj pooblaščene osebe za varstvo podatkov v zadevnem podjetju.

23

Drugič, ugotoviti je treba, da se člen 38(3), drugi stavek, SUVP brez razlikovanja uporablja tako za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki je član osebja upravljavca ali obdelovalca, kot za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki svoje naloge opravlja na podlagi pogodbe o storitvah, sklenjene z upravljavcem oziroma obdelovalcem, v skladu s členom 37(6) SUVP.

24

Iz tega sledi, da se člen 38(3), drugi stavek, SUVP uporablja za razmerja med pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in upravljavcem oziroma obdelovalcem, ne glede na naravo delovnega razmerja med to pooblaščeno osebo in upravljavcem oziroma obdelovalcem.

25

Tretjič, opozoriti je treba, da ta določba določa omejitev, ki se nanaša – kot je generalni pravobranilec v bistvu poudaril v točki 29 sklepnih predlogov – na prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi pooblaščene osebe za varstvo podatkov iz razloga v zvezi z opravljanjem njenih nalog, ki v skladu s členom 39(1)(b) SUVP zajemajo zlasti spremljanje skladnosti z določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov ter s politikami upravljavca ali obdelovalca v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

26

Na drugem mestu, v zvezi s ciljem člena 38(3), drugi stavek, SUVP je treba poudariti, prvič, da je v uvodni izjavi 97 te uredbe navedeno, da bi pooblaščena oseba za varstvo podatkov morala svoje dolžnosti in naloge izvajati neodvisno, ne glede na to, ali je pri upravljavcu zaposlena ali ne. V zvezi s tem ji mora taka neodvisnost nujno omogočiti opravljanje teh nalog v skladu s ciljem SUVP, katere namen je zlasti – kot je razvidno iz njene uvodne izjave 10 – zagotoviti visoko raven varstva posameznikov v Uniji ter v ta namen zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih svoboščin in pravic teh posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v celotni Uniji (sodba z dne 6. oktobra 2020, La Quadrature du Net in drugi, C‑511/18, C‑512/18 in C‑520/18, EU:C:2020:791, točka 207 ter navedena sodna praksa).

27

Drugič, cilj zagotavljanja funkcionalne neodvisnosti pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kot izhaja iz člena 38(3), drugi stavek, SUVP, izhaja tudi iz tega člena 38(3), prvi in tretji stavek, v skladu s katerim se zahteva, da ta pooblaščena oseba pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil in da neposredno poroča najvišji upravni ravni upravljavca ali obdelovalca, ter iz navedenega člena 38(5), ki glede opravljanja teh nalog določa, da je navedena pooblaščena oseba zavezana varovati skrivnost ali zaupnost.

28

Tako je treba šteti, da je namen člena 38(3), drugi stavek, SUVP, ko pooblaščeno osebo za varstvo podatkov ščiti pred vsako odločitvijo, s katero bi prenehale njene naloge, s katero bi bila postavljena v slabši položaj ali ki bi pomenila kazen – če bi bila taka odločitev povezana z opravljanjem njenih nalog – v bistvu ohraniti funkcionalno neodvisnost pooblaščene osebe za varstvo podatkov in tako zagotoviti učinkovitost določb SUVP. Nasprotno pa namen te določbe ni na splošno urejati delovna razmerja med upravljavcem ali obdelovalcem ter člani njegovega osebja, na katera se lahko nanaša le postransko, če je to nujno potrebno za uresničitev teh ciljev.

29

To razlago, na tretjem mestu, potrjujeta okvir, v katerega je umeščena navedena določba, in zlasti pravna podlaga, na podlagi katere je zakonodajalec Unije sprejel SUVP.

30

Iz preambule SUVP je namreč razvidno, da je bila ta uredba sprejeta na podlagi člena 16 PDEU, ki v odstavku 2 med drugim določa, da Evropski parlament in Svet Evropske unije po rednem zakonodajnem postopku določata pravila, ki se po eni strani nanašajo na varstvo fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije in po drugi strani na prosti pretok takih podatkov.

31

Nasprotno pa ‐ razen posebnega varstva pooblaščene osebe za varstvo podatkov, določenega v členu 38(3), drugi stavek, SUVP ‐ določitev pravil v zvezi z varstvom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pooblaščene osebe za varstvo podatkov, zaposlene pri upravljavcu ali obdelovalcu, ne spada niti na področje varstva fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov niti na področje prostega pretoka takih podatkov, temveč na področje socialne politike.

32

V zvezi s tem je treba po eni strani opozoriti, da imajo na podlagi člena 4(2)(b) PDEU Unija in države članice na področju socialne politike glede vidikov, opredeljenih v Pogodbi DEU, deljeno pristojnost v smislu člena 2(2) PDEU. Po drugi strani, kot je navedeno v členu 153(1)(d) PDEU, Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju varstva delavcev v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi (glej po analogiji sodbo z dne 19. novembra 2019, TSN in AKT, C‑609/17 in C‑610/17, EU:C:2019:981, točka 47).

33

Ob upoštevanju navedenega lahko Parlament in Svet, kot izhaja iz člena 153(2)(b) PDEU, v obliki direktiv sprejmeta minimalne zahteve v zvezi s tem, pri čemer take minimalne zahteve v skladu s sodno prakso Sodišča glede člena 153(4) PDEU državam članicam ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih zaščitnih ukrepov, ki so združljivi s Pogodbama (glej v tem smislu sodbo z dne 19. novembra 2019, TSN in AKT, C‑609/17 in C‑610/17, EU:C:2019:981, točka 48).

34

Iz tega sledi, kot je generalni pravobranilec v bistvu poudaril v točki 44 sklepnih predlogov, da lahko vsaka država članica pri izvajanju svoje pristojnosti prosto določi posebne določbe, ki zagotavljajo večje varstvo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pooblaščene osebe za varstvo podatkov, če so te določbe združljive s pravom Unije in zlasti z določbami SUVP, še posebej z njenim členom 38(3), drugi stavek.

35

Natančneje, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 50 in 51 sklepnih predlogov, taka višja raven varstva ne sme ogroziti uresničevanja ciljev SUVP. Za tak primer pa bi šlo, če bi se s takim varstvom upravljavcu ali obdelovalcu preprečila vsaka odpoved pogodbe o zaposlitvi pooblaščene osebe za varstvo podatkov, ki ne bi več imela poklicnih odlik, zahtevanih za opravljanje njenih nalog, ali ki teh nalog ne bi opravljala v skladu z določbami SUVP.

36

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 38(3), drugi stavek, SUVP razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da lahko upravljavec ali obdelovalec pooblaščeni osebi za varstvo podatkov, ki je član njegovega osebja, pogodbo o zaposlitvi odpove le iz pomembnega razloga, tudi če odpoved ni povezana z opravljanjem nalog te osebe, če taka ureditev ne ogroža uresničevanja ciljev SUVP.

37

Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo in tretje vprašanje ni treba odgovoriti.

38

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 38(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da lahko upravljavec ali obdelovalec pooblaščeni osebi za varstvo podatkov, ki je član njegovega osebja, pogodbo o zaposlitvi odpove le iz pomembnega razloga, tudi če odpoved ni povezana z opravljanjem nalog te osebe, če taka ureditev ne ogroža uresničevanja ciljev te uredbe.