–

za litovsko vlado K. Dieninis in V. Kazlauskaitė-Švenčionienė, agenta,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Albenziom, avvocato dello Stato,

–

za Evropsko komisijo F. Clotuche-Duvieusart in J. Jokubauskaitė, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 124(1)(e) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1, v nadaljevanju: carinski zakonik Unije), člena 2(b) in člena 7(1) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL 2009, L 9, str. 12) ter člena 2(1)(d) in člena 70 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med UB, tožečo stranko v postopku v glavni stvari, na eni strani, ter Kauno teritorinė muitinė (regionalni carinski urad v Kaunasu, Litva) in Muitinės departamentas prie Finansų ministerijos (carinski oddelek ministrstva za finance, Litva), na drugi strani, v zvezi z odločbo tega regionalnega carinskega urada o določitvi zneska trošarine in davka na dodano vrednost (DDV) v breme UB zaradi nezakonitega vnosa cigaret iz Belorusije na ozemlje Litve.

3

Člen 42(1) carinskega zakonika Unije določa:

„Vsaka država članica določi kazni za neupoštevanje carinske zakonodaje. Takšne kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“

4

Člen 79 tega zakonika, naslovljen „Carinski dolg, ki nastane zaradi neizpolnjevanja“, določa:

„1.   Za blago, zavezano uvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri uvozu zaradi neizpolnjevanja:

[…]“

5

Člen 124 navedenega zakonika, naslovljen „Ugasnitev“, določa:

„1.   Brez poseganja v veljavne predpise v zvezi z neizterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika carinski dolg pri uvozu ali izvozu ugasne:

[…]

[…]

2.   V primerih iz točke (e) odstavka 1 se za namene kazni, ki se uporabljajo za carinske prekrške, vseeno šteje, da carinski dolg ni ugasnil, kadar je po zakonodaji države članice uvozna ali izvozna dajatev ali obstoj carinskega dolga podlaga za določitev kazni.

[…]“

6

Navedeni zakonik v skladu s svojim členom 286(1) razveljavlja Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (UL 2008, L 145, str. 1), s katero je bila razveljavljena Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307).

7

Uredba št. 450/2008 je v členu 86, naslovljenem „Ugasnitev“, določala:

„1.   Brez poseganja v člen 68 in veljavne predpise v zvezi z neizterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika carinski dolg pri uvozu ali izvozu ugasne:

[…]

[…]“

8

Uredba št. 2913/92 je v členu 202 določala:

„1.   Carinski dolg pri uvozu nastane:

V skladu s tem členom se šteje za nezakoniti vnos vsak vnos, pri katerem gre za kršitev členov 38 do 41 in druge alinee člena 177.

2.   Carinski dolg nastane v trenutku nezakonitega vnosa blaga.

[…]“

9

Člen 233 te uredbe, naslovljen „Ugasnitev carinskega dolga“, je določal:

„Brez vpliva na veljavne določbe o zastaranju carinskega dolga in o neizterjanem znesku carinskega dolga v primeru, ko je bila sodno ugotovljena plačilna nesposobnost dolžnika, carinski dolg ugasne:

[…]

[…]“

10

Člen 2(b) Direktive 2008/118 določa:

„Za trošarinsko blago velja obveznost plačila trošarine ob:

[…]

(b) njegovem uvozu na ozemlje Skupnosti.“

11

Člen 7(1) in (2) te direktive določa:

„1.   Obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo in v državi članici, kjer se to zgodi.

2.   V tej direktivi ‚sprostitev v porabo‘ pomeni:

[...]

12

Člen 2(1)(d) Direktive o DDV določa:

„Predmet DDV so naslednje transakcije:

[…]

(d) uvoz blaga.“

13

V skladu s členom 70 te direktive „[o]bdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo“.

14

Člen 71(1), drugi stavek, navedene direktive določa, da „če je uvoženo blago zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenih v okviru skupne politike, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna teh dajatev“.

15

Člen 93 Lietuvos Respublikos mokesčių administravimo įstatymas (zakon Republike Litve o davčni upravi) z dne 13. aprila 2004 (Žin., 2004, št. 63-2243), naslovljen „Ugasnitev davčne obveznosti“, je v odstavku 2, točka 3, določal, da „kakršna koli obveznost v zvezi z davki, s katerimi upravlja carinska uprava, ugasne, […] če je tihotapsko blago zaseženo ob nezakonitem vnosu in če je takrat ali pozneje odvzeto“.

16

Ta določba je bila razveljavljena z učinkom od 1. januarja 2017 in nadomeščena s temi določbami:

17

UB, tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je kot član združbe organiziral nezakonit vnos (tihotapstvo) trošarinskega blaga iz Belorusije na ozemlje Litve. 22. septembra 2016 je bilo na odročnem kraju čez mejo vrženih in pobranih 6000 zavojčkov cigaret (v nadaljevanju: zadevno blago). Istega dne so vozilo, ki je prevažalo zadevno blago na ozemlju Litve, ustavili mejni policisti, ki so to blago zasegli.

18

Vilniaus apygardos teismas (regionalno sodišče v Vilni, Litva) je s kaznovalnim nalogom z dne 23. januarja 2017 UB spoznalo za krivega kaznivega dejanja, mu izreklo denarno kazen v višini 16.947 EUR, odločilo, da se zadevno blago odvzame, in odredilo njegovo uničenje.

19

Glede na ta kaznovalni nalog je regionalni carinski urad v Kaunasu ugotovil, da je UB solidarno z drugimi osebami dolžan plačati carinski dolg v višini 10.237 EUR za trošarino in 2679 EUR za uvozni DDV ter zamudne obresti od teh dveh zneskov v višini 1674 EUR in 438 EUR. Glede carine pa ta regionalni carinski urad ni niti izračunal niti zabeležil zneska carinske dajatve, ker je menil, da je carinski dolg ugasnil na podlagi člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije.

20

Po pritožbi, ki jo je vložil UB, je carinski oddelek ministrstva za finance z odločbo z dne 9. maja 2018 potrdil odločbo regionalnega carinskega urada v Kaunasu.

21

UB je pri Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni) vložil tožbo. UB je v bistvu trdil, da ker je carinski dolg iz razloga, določenega v členu 124(1)(e) carinskega zakonika Unije, ugasnil, je treba šteti, da je ugasnila tudi njegova obveznost plačila trošarine in uvoznega DDV.

22

Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni) je s sodbo z dne 30. oktobra 2018 to tožbo zavrnilo kot popolnoma pravno neutemeljeno. To sodišče je med drugim menilo, da carinski zakonik Unije ne ureja razlogov za ugasnitev obveznosti plačila trošarine in/ali uvoznega DDV.

23

UB je zoper to sodbo vložil pritožbo pri Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče Litve), ki je predložitveno sodišče.

24

Predložitveno sodišče se na eni strani sprašuje, ali zaseg in odvzem, kakršna sta ta v sporu o glavni stvari, pomenita razlog za ugasnitev carinskega dolga na podlagi člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije. Ugotavlja, da se besedilo te določbe razlikuje od besedila člena 233, prvi odstavek, točka (d), Uredbe št. 2913/92, ki je izrecno določal, da je moralo biti tihotapsko blago zaseženo „ob nezakonitem vnosu“ tega blaga, da se je štelo, da je carinski dolg ugasnil. Zato naj bi bilo mogoče razsoditi, da v skladu s carinskim zakonikom Unije trenutek zasega odslej ni pomemben in da carinski dolg ugasne, tudi če je tihotapsko blago zaseženo, potem ko je bilo že vneseno na carinsko območje Unije, torej zunaj območja, na katerem je prvi carinski urad na tem ozemlju.

25

Na drugi strani se predložitveno sodišče sprašuje o vplivu ugasnitve carinskega dolga na obveznost plačila trošarine in uvoznega DDV. Predložitveno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da čeprav se zdi, da sodna praksa Sodišča, vključno s sodbo z dne 29. aprila 2010, Dansk Transport og Logistik (C‑230/08, EU:C:2010:231), predpostavlja obstoj „vzporednosti“ med ugasnitvijo carinskega dolga na eni strani in ugasnitvijo drugih davčnih obveznosti, kot so obveznosti plačila trošarine in uvoznega DDV, na drugi strani, niti Direktiva 2008/118 niti Direktiva o DDV ne vsebujeta določbe o ugasnitvi teh obveznosti v primeru nezakonitega vnosa blaga, ki mu sledita zaseg in odvzem tega blaga.

26

V teh okoliščinah je Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče Litve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

27

Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem izvedeti, ali je treba člen 124(1)(e) carinskega zakonika Unije razlagati tako, da carinski dolg ugasne, kadar je blago zaseženo in naknadno odvzeto, potem ko je že bilo nezakonito vneseno na carinsko območje Unije.

28

Uvodoma je treba opozoriti, da je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je, ter zlasti zgodovino nastanka te ureditve (sodba z dne 5. aprila 2022, Commissioner of An Garda Síochána, C‑140/20, EU:C:2022:258, točka 32).

29

Kar zadeva besedilo člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije, ta določba določa, da brez poseganja v veljavne predpise v zvezi z neizterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika carinski dolg pri uvozu ali izvozu ugasne, med drugim kadar se blago, zavezano uvozni ali izvozni dajatvi, zaseže in hkrati oziroma naknadno odvzame.

30

Zato se v besedilu te določbe ne sklicuje na trenutek zasega blaga kot pogoj za ugasnitev carinskega dolga.

31

V zvezi s tem, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 30, 34 in 35 sklepnih predlogov, se besedilo te določbe, ki je nasledila člen 86(1)(e) Uredbe št. 450/2008, razlikuje od besedila člena 233, prvi odstavek, točka (d), Uredbe št. 2913/92, ki se je izrecno nanašal na zaseg „ob nezakonitem vnosu“ blaga na carinsko območje Unije.

32

V okviru ureditve, uvedene s členom 233, prvi odstavek, točka (d), Uredbe št. 2913/92, je za ugasnitev carinskega dolga zaseg blaga, ki je bilo vneseno na območje Skupnosti, moral nastopiti, preden je to prešlo prvi carinski urad znotraj tega območja (glej v tem smislu sodbo z dne 29. aprila 2010, Dansk Transport og Logistik, C‑230/08, EU:C:2010:231, točka 50).

33

Zakonodajalec Unije se je ob sprejetju člena 86(1)(e) Uredbe št. 450/2008 in nato člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije odločil, da ugasnitve carinskega dolga ne bo več pogojeval s tem, da mora do zasega priti sočasno z vnosom blaga na carinsko območje Unije.

34

Zato dejstvo, da je do zasega in naknadnega odvzema prišlo po nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Unije, ne vpliva na uporabo člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije, tako da je treba šteti, da je s tem povezan carinski dolg ugasnil tudi v tem primeru.

35

Taka razlaga člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije je v skladu s cilji tega zakonika, vključno z uvedbo ustrezne ravni učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni na celotnem notranjem trgu za zaščito finančnih interesov Unije v smislu uvodnih izjav 11 in 23 navedenega zakonika.

36

V zvezi s tem je treba pojasniti, da ugasnitev carinskega dolga nikakor ni ovira za naložitev kazni zaradi nespoštovanja carinske zakonodaje.

37

V skladu s členom 42(1) carinskega zakonika Unije mora namreč vsaka država članica določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za neupoštevanje carinske zakonodaje, v skladu s členom 124(2) tega zakonika pa se za namene kazni, ki se uporabljajo za carinske prekrške, šteje, da carinski dolg ni ugasnil, kadar je po zakonodaji države članice uvozna oziroma izvozna dajatev ali obstoj carinskega dolga podlaga za določitev kazni.

38

Ugasnitev carinskega dolga iz člena 124(1)(e) navedenega zakonika v primeru zasega in odvzema blaga po njegovem nezakonitem vnosu na carinsko območje Unije tako ne more preprečiti uporabe kazni niti ogroziti odvračalnega učinka teh kazni.

39

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 124(1)(e) carinskega zakonika Unije razlagati tako, da carinski dolg ugasne, kadar je blago zaseženo in naknadno odvzeto, potem ko je že bilo nezakonito vneseno na carinsko območje Unije.

40

Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 2(b) in člen 7(1) Direktive 2008/118 ter člen 2(1)(d) in člen 70 Direktive o DDV razlagati tako, da ugasnitev carinskega dolga iz razloga, določenega v členu 124(1)(e) carinskega zakonika Unije, povzroči ugasnitev dolga, povezanega s trošarino oziroma z DDV, za blago, ki je bilo nezakonito vneseno na carinsko območje Unije.

41

Glede obveznosti plačila trošarine je treba opozoriti, da na podlagi člena 2(b) Direktive 2008/118 za trošarinsko blago velja obveznost plačila trošarine ob njegovem vnosu na ozemlje Unije. V skladu s členom 7(1) te direktive obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo in v državi članici, kjer se to zgodi. Člen 7(2)(d) navedene direktive določa, da pojem „sprostitev v porabo“ vključuje uvoz trošarinskega blaga, vključno z nepravilnim uvozom, razen če se za to blago takoj po uvozu začne režim odloga plačila trošarin.

42

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 42 sklepnih predlogov, Direktiva 2008/118 ne vsebuje določbe o ugasnitvi obveznosti plačila trošarine v primeru ugasnitve carinskega dolga, povezanega s tihotapskim blagom, iz razloga iz člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije. Iz tega sledi, da ko enkrat nastane obveznost obračuna trošarine za to blago, je to trošarino treba plačati.

43

To presojo potrjuje dejstvo, da kadar organi nezakonito uvoženo blago zasežejo in odvzamejo po tem, ko je to zapustilo prvi carinski urad na ozemlju Unije, je treba šteti, da je bilo uvoženo v Unijo, tako da je zanj obdavčljivi dogodek nastopil (glej po analogiji sodbo z dne 29. aprila 2010, Dansk Transport og Logistik, C‑230/08, EU:C:2010:231, točka 74).

44

Poleg tega se za blago, ki je bilo uvoženo na tak nezakonit način, šteje, da je bilo sproščeno v porabo, tako da naknadni začetek postopka carinskega skladiščenja, potem ko je bilo to blago zaseženo in odvzeto, nima vpliva na obveznost obračuna trošarine (glej po analogiji sodbo z dne 29. aprila 2010, Dansk Transport og Logistik, C‑230/08, EU:C:2010:231, točka 81).

45

Ker je bilo v obravnavanem primeru zadevno blago zaseženo in odvzeto po tem, ko je bilo sproščeno v porabo v smislu člena 7(2)(d) Direktive 2008/118, je trošarino treba plačati, saj ugasnitev ustreznega carinskega dolga v zvezi s tem nima vpliva.

46

Glede obveznosti plačila DDV je treba ugotoviti, da je na podlagi člena 2(1)(d) Direktive o DDV uvoz blaga predmet DDV. V skladu s členom 70 Direktive o DDV obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo.

47

V zvezi s tem je treba opozoriti, da sta v skladu z ustaljeno sodno prakso uvozni DDV in carina glede glavnih značilnosti primerljiva v tem, da nastaneta z uvozom v Unijo in posledičnim vnosom blaga v gospodarski krogotok držav članic. To vzporednost potrjuje dejstvo, da člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive o DDV državam članicam dovoljuje, da obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna uvoznega DDV vežejo na obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna carinskih dajatev (sodba z dne 3. marca 2021, Hauptzollamt Münster (Kraj nastanka DDV), C‑7/20, EU:C:2021:161, točka 29 in navedena sodna praksa).

48

Tako se obveznost plačila DDV lahko prišteje carinskemu dolgu, če je na podlagi nezakonitega dejanja, zaradi katerega je ta dolg nastal, mogoče domnevati, da je zadevno blago vstopilo v gospodarski krogotok Unije in je bilo zato lahko predmet potrošnje, torej obdavčljivega dogodka za DDV (sodba z dne 3. marca 2021, Hauptzollamt Münster (Kraj nastanka DDV), C‑7/20, EU:C:2021:161, točka 30 in navedena sodna praksa).

49

Direktiva o DDV ne vsebuje določb o ugasnitvi obveznosti plačila davka v primeru ugasnitve carinskega dolga za tihotapsko blago iz razloga iz člena 124(1)(e) carinskega zakonika Unije. Iz tega sledi, da ko enkrat nastane obveznost obračuna DDV za to blago, je ta davek treba plačati.

50

To presojo potrjuje dejstvo, da kadar se blago zaseže in odvzame po tem, ko je zapustilo prvi carinski urad na carinskem ozemlju Unije, je obdavčljivi dogodek za DDV že nastal, zaradi česar je nastala tudi obveznost obračuna DDV (glej po analogiji sodbo z dne 29. aprila 2010, Dansk Transport og Logistik, C‑230/08, EU:C:2010:231, točka 94).

51

Ker je bilo v obravnavanem primeru zadevno blago zaseženo in odvzeto po njegovem uvozu v smislu člena 70 Direktive o DDV, je DDV treba plačati, saj ugasnitev ustreznega carinskega dolga v zvezi s tem nima vpliva.

52

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(b) in člen 7(1) Direktive 2008/118 ter člen 2(1)(d) in člen 70 Direktive o DDV razlagati tako, da ugasnitev carinskega dolga iz razloga, določenega v členu 124(1)(e) carinskega zakonika Unije, ne povzroči ugasnitve dolga, povezanega s trošarino oziroma DDV, za blago, ki je bilo nezakonito vneseno na carinsko območje Unije.

53

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: