—

Tožeča stranka se v zvezi s tem sklicuje na očitno napako pri presoji in neobstoj preiskave Komisije, ker je ta štela, da vstop novega MNO kot tak zadostuje za reševanje horizontalnih učinkov koncentracije, ne da bi upoštevala dejavnike, ki so povzročili uspeh vstopa družbe H3G. Že v zadevi M.7758 Komisija zlasti ni preverila, ali novi MNO (bodisi na maloprodajnem bodisi na veleprodajnem trgu) razpolaga z operativnimi zmogljivostmi, ekonomskim stanjem in naložbami, ki bi bili kot celota vsaj enakovredni tistim, ki jih ima družba H3G, ki je v prvih letih delovala na trgu v polnem razmahu. Poleg tega naj bi Komisija morala upoštevati učinek asimetrije cen zaključevanja klicev, ki je bila na voljo družbi H3G, na konkurenčno dinamiko, kar je tej družbi dajalo veliko prednost pred ostalimi MNO.

—

Tožeča stranka se v zvezi s tem sklicuje na očitno napako pri presoji svežnja zavez. Natančneje, primerjava zmogljivosti z vidika frekvenc H3G pred združitvijo vzbuja resne dvome glede zadostnosti predvidene spektralne zmogljivosti. Komisija se je poleg tega zanašala na prihodnje in negotove dogodke, med njimi na sodelovanje novega MNO na prihodnjih razpisih, pri čemer pa ni upoštevala povečanih bremen, povezanih z bližajočo se prenovo in preureditvijo spektra prenesenih frekvenc. Komisija je sprejela prenos neustreznega števila strani, pri čemer se je zanašala na negotove sporazume s Tower Companies. Nazadnje, prehodni sporazum – sklenjen s strankami, ki priglašajo koncentracijo – katerega struktura temelji na sposobnosti, občutno zmanjšuje spodbude k vlaganju.

—

Tožeča stranka opozarja na neobstoj preiskave, ker analiza koncentracije in zavez temelji na napačni predpostavki, da je cena edini pomemben dejavnik konkurenčnosti na upoštevnem trgu. Komisija naj ne bi upoštevala, da sta omrežna kakovost in pokritost enako pomembni, in ne bi smela opraviti zgolj statične analize preferenc zelo pristranskega vzorca uporabnikov, ki spadajo v kategorijo tistih, katerih potrošnja je majhna. Poleg tega naj ne bi upoštevala pomembnosti konvergence, ki je odločilna za novega udeleženca, ki potrebuje dodatne vzpodbude v primerjavi z uveljavljenim operaterjem (kakršna je bila družba H3G). Izbira pridobitelja, ki se je sposoben soočiti s podobno zahtevo, naj bi zagotovila večjo dolgoročno učinkovitost in vzdržljivost zavez.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija po eni strani priznala, da je bil za stranke namen koncentracije tako imenovani „market repair“, po drugi strani pa ni opravila nobene analize v zvezi s protikonkurenčnim usklajevanjem strank prek koncentracije. Nova odločba je bila torej sprejeta brez opravljene preiskave.

—

Tožeča stranka se sklicuje na napačno presojo tega, ali lahko zaveze odpravijo pomisleke glede usklajenih učinkov na maloprodajni trg. Novi udeleženec bi moral, da bi lahko deloval zares agresivno in da bi „prekinil“ dogovorjeno ravnovesje, namreč imeti možnost delovati neodvisno od drugih MNO. Vendar formula, izbrana za dajanje na voljo virov (dogovori o gostovanju in nacionalni MOCN), ustvarja tesno medsebojno odvisnost MNO in Joint Venture za daljše časovno obdobje, kar dokazujejo rezultati nedavnih prodaj frekvenc na dražbah v Italiji in, bolj na splošno, poslovne politike vseh MNO. V okviru odločbe poleg tega ni bil izveden preizkus združljivosti dogovorov o gostovanju/nacionalnih MOCN s členom 101 PDEU.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija storila napako pri rekonstrukciji hipotetičnega scenarija in s tem, da je štela, da bo družba Iliad spodbujena k temu, da ponudi take storitve kljub neobstoju takih ukrepov in izkušnjam tega operaterja v Franciji. Nasprotno pa so zaveze novega MNO spodbujale izključno k pridobitvi strank Market Virtual Network Operator.

—

Tožeča stranka se v zvezi s tem sklicuje na kršitev člena 8(2) Uredbe (napaka pri presoji) in na kršitev načela dobrega upravljanja (neobstoj preiskave), ker je Komisija družbo Iliad sprejela kot sposobno, ne da bi upoštevala tveganje za učinkovitost zavez, povezanih z vstopom operaterja z njenimi značilnostmi, in ne da bi v zavezah določila primerna zagotovila, zlasti glede omrežne kakovosti in pokritosti.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija že v odločbi iz leta 2016 navedla, da je namen transakcije „market repair“, ne da bi analizirala povezanost. Komisija v novi odločbi ponovno ni upoštevala te bistvene okoliščine in ni opravila nikakršne presoje v zvezi s cilji nove transakcije, vključno z uresničitvijo namena prvotne transakcije. Komisija poleg tega – v nasprotju s svojo prakso in s sodno prakso – ni preučila učinkov, ki neposredno izhajajo iz ukinitve konkurenčne omejitve na trgu, povezanem s pooblastili soodločanja VEON.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija menila, da na upoštevnem trgu ni prišlo do bistvenih sprememb od sprejetja odločbe iz leta 2016 v zadevi M.7758, pri čemer ni podala ustrezne obrazložitve.