–

za WZ F. Puschkarski, Rechtsanwältin,

–

za avstrijsko vlado A. Posch, G. Kunnert in J. Schmoll, agenti,

–

za Evropsko komisijo G. Braun, R. Pethke in N. Yerrell, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov od 5 do 9 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med WZ in družbo Austrian Airlines AG v zvezi z odškodninskim zahtevkom za nevšečnosti, ki so nastale zaradi preusmeritve leta na namembno letališče, ki ni bilo letališče, za katero je potnik imel rezervacijo, vendar je na istem geografskem območju.

3

V uvodnih izjavah od 1 do 4, 14 in 15 Uredbe št. 261/2004 je navedeno:

[…]

4

Člen 2 te uredbe, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…]

5

Člen 4 navedene uredbe, naslovljen „Zavrnitev vkrcanja“, v odstavku 3 določa:

„Kadar je vkrcanje potnikom zavrnjeno proti njihovi volji, jim dejanski letalski prevoznik takoj izplača odškodnino v skladu s členom 7 in ponudi pomoč v skladu s členoma 8 in 9.“

6

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Odpoved leta“, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   V primeru odpovedi leta:

[…]

3.   Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.“

7

Člen 6 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Zamuda leta“, določa:

„1.   Kadar dejanski letalski prevoznik utemeljeno pričakuje, da bo imel let zamudo glede na odhod po voznem redu:

tedaj dejanski letalski prevoznik ponudi potnikom:

2.   V vsakem primeru se pomoč ponudi v prej navedenih časovnih okvirih ob upoštevanju oddaljenosti leta.“

8

Člen 7 te uredbe, naslovljen „Pravica do odškodnine“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

Za določitev oddaljenosti, ki jo je treba upoštevati, se šteje zadnji kraj, na katerega bo potnik zaradi zavrnitve vkrcanja ali odpovedi leta prispel z zamudo glede na predvideni vozni red letov.

2.   Kadar se potnikom v skladu s členom 8 ponudi sprememba poti do njihovega končnega namembnega kraja z alternativnim letom, katerega čas prihoda ne presega predvidenega časa prihoda prvotno rezerviranega leta za

tedaj dejanski letalski prevoznik lahko zniža odškodnino iz odstavka 1 za 50 %.“

9

Člen 8 navedene uredbe, naslovljen „Pravica do povračila stroškov ali spremembe poti“, določa:

„1.   Pri sklicevanju na ta člen se potnikom ponudi izbira med:

[…]

3.   Kadar ima mesto, naselje ali regija več letališč in dejanski letalski prevoznik ponudi potniku let na drugo letališče od tistega, za katerega je imel rezervacijo, tedaj dejanski letalski prevoznik nosi stroške prevoza potnika od alternativnega letališča bodisi do tistega, za katerega je imel rezervacijo, ali do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori s potnikom.“

10

Člen 9 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Pravica do oskrbe“, v odstavku 1 določa:

„Pri sklicevanju na ta člen se potnikom brezplačno ponudi:

[…]

11

Oseba WZ je imela enotno rezervacijo pri družbi Austrian Airlines za potovanje, sestavljeno iz dveh letov, ki bi morala biti opravljena 21. maja 2018, in sicer prvega iz Celovca (Avstrija) na Dunaj (Avstrija) s predvidenim odhodom ob 18.35 in prihodom ob 19.20 ter drugega z Dunaja v Berlin (Nemčija) s predvidenim odhodom ob 21.00 in prihodom na letališče Berlin Tegel ob 22.20.

12

Zaradi vremenskih razmer ob predpredzadnji rotaciji zrakoplova, s katerim bi moral biti opravljen let z Dunaja v Berlin, je prišlo do zamude, ki se je prenesla na poznejše lete, ki so bili opravljeni s tem zrakoplovom, zato je pri letu, ki ga je rezervirala oseba WZ, letalo z letališča na Dunaju vzletelo ob 22.07 in je bilo – ker zaradi prepovedi nočnih letov, ki je v veljavi na letališču Berlin Tegel, na tem letališču ni moglo pristati – preusmerjeno na letališče Berlin Schönefeld v zvezni deželi Brandenburg (Nemčija) blizu zvezne dežele Berlin (Nemčija), kjer je pristalo ob 23.18.

13

Oseba WZ je pri Bezirksgericht Schwechat (okrajno sodišče v Schwechatu, Avstrija) vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se družbi Austrian Airlines naloži, naj ji plača odškodnino v višini 250 EUR v skladu s členom 5(1)(c) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 7(1) te uredbe. Ta zahteva je na eni strani temeljila na zamudi leta pri prihodu (ob 23.18 namesto ob 22.20), na drugi strani pa na tem, da družba Austrian Airlines ni izpolnila svoje obveznosti, da ji ponudi nadaljnji prevoz od letališča Berlin Schönefeld do letališča Berlin Tegel. Po mnenju osebe WZ se za njen položaj ne uporablja člen 8(3) navedene uredbe, ker letališče Berlin Schönefeld ni v zvezni deželi Berlin.

14

Družba Austrian Airlines je v obrambo predlagala zavrnitev tožbe, pri čemer je trdila, prvič, da je oseba WZ v svoj končni namembni kraj prispela s samo 58-minutno zamudo, drugič, da je lahko oseba WZ do svojega doma, ki je od letališča Berlin Schönefeld oddaljen 24 km, zlahka prišla z dodatnim prevoznim sredstvom, tretjič, da je do zamude prišlo zaradi izrednih razmer v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004, in sicer zaradi resnih težav z vremenom ob predpredzadnji rotaciji zrakoplova.

15

Bezirksgericht Schwechat (okrajno sodišče v Schwechatu) je s sodbo z dne 24. junija 2019 to tožbo zavrnilo, ker je menilo, prvič, da preusmeritev leta iz postopka v glavni stvari ne pomeni bistvene spremembe poti leta, tako da je treba šteti, da je let imel zamudo, ne pa, da je bil odpovedan, in drugič, da zamuda ni znašala tri ure ali več.

16

Oseba WZ je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Landesgericht Korneuburg (deželno sodišče v Korneuburgu, Avstrija).

17

To sodišče dvomi, prvič, o tem, ali je treba dejansko stanje iz postopka v glavni stvari razumeti kot odpoved leta, zamudo leta ali ločeno dejansko stanje, drugič, ali se družba Austrian Airlines lahko sklicuje na nastop izrednih razmer v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004, in tretjič, ali mora ta prevoznik plačati odškodnino zaradi morebitne kršitve obveznosti pomoči in oskrbe, ki sta mu naloženi.

18

V teh okoliščinah je Landesgericht Korneuburg (deželno sodišče v Korneuburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

19

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da je, kadar je let preusmerjen na letališče, ki pokriva isto mesto kot letališče, za katero je potnik imel rezervacijo, kritje stroškov transferja potnika med tema letališčema, določeno s to določbo, pogojeno s tem, da je prvo letališče na ozemlju istega mesta, istega naselja ali iste regije kot drugo letališče.

20

V zvezi s tem je treba navesti, da – čeprav člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 določa, da se kritje stroškov transferja potnikov od dejanskega letališča prihoda bodisi do letališča prihoda, za katero je potnik imel rezervacijo, ali do drugega bližnjega kraja, o katerem se dejanski letalski prevoznik dogovori s potnikom, uporablja, „kadar ima mesto, naselje ali regija več letališč“ – niti ta določba, niti člen 2 te uredbe, ki opredeljuje nekaj pojmov za namene uporabe te uredbe, niti nobena druga določba navedene uredbe ne pojasnjujejo, kako je treba razumeti „mesto, naselje ali regija, ki ima več letališč“.

21

Poleg tega člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 glede teh pojmov ne vsebuje nobene napotitve na nacionalno pravo, zato jih je treba razlagati avtonomno, tako da se v Evropski uniji uporabljajo enotno (glej po analogiji sodbo z dne 4. septembra 2014, Germanwings, C‑452/13, EU:C:2014:2141, točki 16 in 17).

22

V tem okviru je treba opozoriti, da je treba pomen in obseg pojmov, ki jih pravo Unije nikakor ne opredeljuje, določiti v skladu z njihovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so (sodba z dne 22. decembra 2008, Wallentin-Hermann, C‑549/07, EU:C:2008:771, točka 17).

23

V zvezi z običajnim pomenom, ki ga imajo izrazi „mesto, naselje ali regija“ v vsakdanjem jeziku, je sicer res, da ti izrazi, če se obravnavajo ločeno, označujejo ozemlja, katerih obseg je omejen z mejami, ki so opredeljene z ustavnimi, zakonskimi ali drugimi predpisi države, katere del so ta ozemlja, vendar je treba te izraze, obravnavane kot celota v obliki naštevanja in pojasnjene z izrazom „ki ima več letališč“ iz člena 8(3) Uredbe št. 261/2004, razumeti tako, da se bolj kot na določeno poddržavno teritorialno enoto, ki je upravne ali celo politične narave, nanašajo na ozemlje, za katero je značilno, da so v njegovi neposredni bližini letališča, ki to ozemlje pokrivajo.

24

Iz tega izhaja, da okoliščina, da sta dejansko letališče prihoda in letališče prihoda, za katero je potnik imel rezervacijo, na ozemlju različnih poddržavnih teritorialnih enot, ni upoštevna za uporabo člena 8(3) Uredbe št. 261/2004.

25

Taka razlaga je potrjena s cilji, ki jim sledi Uredba št. 261/2004.

26

Po eni strani namreč Uredba št. 261/2004 – kot to izhaja iz njenih uvodnih izjav 1, 2 in 4 – zagotavlja visoko raven varstva potnikov in potrošnikov s tem, da krepi njihove pravice v nekaterih okoliščinah, ki povzročajo velike težave in nevšečnosti, in s tem, da te standardizirano in takoj odpravlja (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2016, Mennens, C‑255/15, EU:C:2016:472, točka 26).

27

Sprejetje ozke razlage izraza „mesto, naselje ali regija“, kot jo zagovarja tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, v smislu, da morata biti dejansko letališče prihoda in letališče prihoda, za katero je imel potnik rezervacijo, na ozemlju istega mesta, istega naselja ali iste regije – ker se vsak od teh izrazov razume v smislu nacionalnega prava – pa bi potnika, čigar let je bil preusmerjen na nadomestno letališče, ki je, čeprav je v bližini letališča, za katero je imel rezervacijo, na ozemlju drugega mesta, drugega naselja ali druge regije, prikrajšalo za pravico do kritja stroškov transferja iz člena 8(3) Uredbe št. 261/2004 in bi posledično ogrozilo cilj te uredbe, da se zagotovi visoka raven varstva letalskih potnikov.

28

Po drugi strani je v skladu z uvodno izjavo 4 Uredbe št. 261/2004 njen cilj prav tako zagotoviti letalskim prevoznikom delovanje na liberaliziranem trgu pod usklajenimi pogoji. Dajanje prednosti ozki razlagi izraza „mesto, naselje ali regija“, kot je navedeno v prejšnji točki, pa bi povzročilo, da bi bilo kritje stroškov transferja s strani dejanskega letalskega prevoznika na podlagi člena 8(3) te uredbe odvisno od ustavnih, zakonskih in drugih predpisov posamezne države članice.

29

Nazadnje, s to ozko razlago izrazov „mesto, naselje ali regija, ki ima več letališč“ bi se členu 8(3) Uredbe št. 261/2004 odvzel polni učinek. Dejanskemu letalskemu prevozniku naj bi bilo namreč posebej težko, celo nemogoče, potniku ponuditi preusmeritev leta na nadomestno letališče zunaj ozemlja mesta, naselja ali regije, kjer se nahaja letališče prihoda, za katero je imel potnik rezervacijo, čeprav bi bilo to nadomestno letališče v neposredni bližini ozemlja mesta, naselja ali regije, na katerem je letališče, za katero je imel potnik rezervacijo.

30

Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da kadar je let preusmerjen na letališče, ki pokriva isto mesto kot letališče, za katero je potnik imel rezervacijo, kritje stroškov transferja potnika med tema letališčema, določeno s to določbo, ni pogojeno s tem, da je prvo letališče na ozemlju istega mesta, istega naselja ali iste regije kot drugo letališče.

31

Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1)(c), člen 7(1) in člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da lahko potnik na podlagi leta, ki je bil preusmerjen in ki pristane na letališču, ki ni letališče, za katero je imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, dobi pravico do odškodnine iz naslova odpovedi ali velike zamude tega leta.

32

Najprej je treba poudariti, da se predložitveno sodišče v predložitveni odločbi sklicuje tudi na člen 6(1) Uredbe št. 261/2004, ki se nanaša na primer velike zamude leta pri odhodu. Vendar je iz te predložitvene odločbe razvidno, da se to sodišče v resnici sprašuje, ali lahko zadevni potnik na podlagi leta, ki je bil preusmerjen in ki pristane na nadomestnem letališču, ki je v neposredni bližini ozemlja, na katerem je letališče prihoda, za katero je potnik imel rezervacijo, dobi pravico do odškodnine, ki temelji bodisi na odpovedi leta v smislu člena 5(1)(c) te uredbe bodisi na veliki zamudi pri prihodu, ki znaša tri ure ali več, v smislu sodbe z dne 19. novembra 2009, Sgeturon in drugi (C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716). Zato člen 6(1) Uredbe št. 261/2004 ni upošteven za to, da se predložitvenemu sodišču zagotovi koristen odgovor za rešitev spora o glavni stvari.

33

Po tem pojasnilu je treba na prvem mestu spomniti, da člen 2(l) navedene uredbe „odpoved“ opredeljuje kot „dejstvo, da let, ki je bil prvotno predviden in na katerem je bilo rezervirano najmanj eno mesto, ni bil opravljen“.

34

V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da je let v bistvu sestavljen iz letalskega prevoza, ki je tako na neki način „enota“ tega prevoza, ki ga izvede letalski prevoznik, ki določi svojo pot (sodba z dne 10. julija 2008, Emirates Airlines, C‑173/07, EU:C:2008:400, točka 40). Poleg tega je pojasnilo, da je pot bistveni element leta, pri čemer se ta opravi po voznem redu, ki ga vnaprej določi prevoznik (sodba z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi, C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716, točka 30).

35

Iz izraza „pot“, ki pomeni pot, ki naj bi jo opravil zrakoplov od odhodnega letališča do letališča prihoda v določenem času, izhaja, da zato, da bi bilo mogoče šteti, da je bil let opravljen, ni dovolj, da je letalo vzletelo v skladu s predvideno potjo, temveč mora tudi prispeti v namembni kraj, kot je predviden na tej poti (sodba z dne 13. oktobra 2011, Sousa Rodríguez in drugi, C‑83/10, EU:C:2011:652, točka 28).

36

Tako ni mogoče šteti, da je bil let opravljen, ko je bil preusmerjen na letališče, ki ni namembno letališče, za katero je imel potnik rezervacijo, tako da je treba ta let načeloma šteti za odpovedani let v smislu člena 2(l) Uredbe št. 261/2004, zaradi katerega lahko nastane pravica do odškodnine v skladu s členom 5(1)(c) v povezavi s členom 7 te uredbe.

37

Vendar v posebnem primeru, ko letališče, na katero je bil let preusmerjen, pokriva isto mesto, naselje ali regijo kot namembno letališče, za katero je imel potnik rezervacijo, enačenje preusmeritve leta z odpovedjo leta ne bi bilo v skladu niti z namenom navedene uredbe niti z načelom enakega obravnavanja.

38

Po eni strani je namreč treba poudariti, da poleg glavnega cilja Uredbe št. 261/2004, ki je, kot je bilo opozorjeno v točki 26 te sodbe, zagotavljati visoko raven varstva potnikov in potrošnikov, ta uredba sledi tudi implicitnim sekundarnim ciljem, med katerimi je zmanjšanje števila odpovedi letov s preventivnim ukrepanjem (glej v tem smislu sodbo z dne 10. januarja 2006, IATA in ELFAA, C‑344/04, EU:C:2006:10, točka 83).

39

Poleg tega je treba dodati, da je zakonodajalec Unije s sprejetjem navedene uredbe želel tudi uravnotežiti interese letalskih potnikov in interese letalskih prevoznikov (sodbi z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi, C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716, točka 67, in z dne 23. oktobra 2012, Nelson in drugi, C‑581/10 in C‑629/10, EU:C:2012:657, točka 39).

40

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 v povezavi z uvodnimi izjavami od 1 do 4 te uredbe sledi posebnemu cilju, ker je njegov namen preprečiti nastanek resnih težav in nevšečnosti, ki bi jih lahko imel potnik v primeru odpovedi leta, ne pa odškodovanje za posledice teh nevšečnosti, tako da dejanskega letalskega prevoznika odvrača od te odpovedi in mu daje določen manevrski prostor, da potniku ponudi spremembo poti do njegovega končnega namembnega kraja s preusmeritvijo leta na nadomestno letališče, ki pokriva isto mesto, naselje ali regijo, ter kritje stroškov transferja od tega letališča do namembnega letališča, za katero je imel potnik rezervacijo, ali katerega koli drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori s potnikom.

41

Na drugi strani iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba vsak akt prava Unije razlagati v skladu z vsem primarnim pravom, vključno z načelom enakega obravnavanja, ki zahteva, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (sodba z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi, C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716, točka 48).

42

V nasprotju z načelom enakega obravnavanja pa bi bilo enačiti let, ki je bil preusmerjen na letališče, ki ni letališče, za katero je potnik imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, z odpovedanim letom. Tako enačenje bi namreč, kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 59 in 60 sklepnih predlogov, privedlo do tega, da bi se potniku tega leta priznala pravica do odškodnine v skladu s členom 5(1)(c) in členom 7 Uredbe št. 261/2004, tudi kadar bi ob koncu transferja potnik prispel na letališče, za katero je imel rezervacijo, ali na kateri koli drug dogovorjeni kraj, z manj kot triurno zamudo, medtem ko bi se potniku, katerega letalo bi pristalo na letališču, za katero je imel rezervacijo, z manj kot triurno zamudo, ta pravica do odškodnine zavrnila, čeprav bi imel zadnjenavedeni potnik podobne nevšečnosti kot prvonavedeni potnik.

43

Vendar se, na drugem mestu, pojavijo velike težave in nevšečnosti, kadar potnik leta, ki je preusmerjen na nadomestno letališče, ki pokriva isto mesto, naselje ali regijo, utrpi veliko zamudo ob prihodu in prispe v končni namembni kraj z najmanj triurno zamudo glede na prvotno načrtovani čas prihoda. V tem položaju ima potnik na podlagi Uredbe št. 261/2004 načeloma pravico do odškodnine, kadar utrpi veliko zamudo ob prihodu, ki znaša tri ure ali več, v smislu sodbe z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi (C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716).

44

Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(1)(c), člen 7(1) in člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da potnik na podlagi leta, ki je bil preusmerjen in ki pristane na letališču, ki ni letališče, za katero je imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, ne dobi pravice do odškodnine iz naslova odpovedi leta. Vendar ima potnik leta, ki je preusmerjen na nadomestno letališče, ki pokriva isto mesto, naselje ali regijo kot letališče, za katero je imel rezervacijo, načeloma pravico do odškodnine na podlagi te uredbe, kadar prispe v končni namembni kraj tri ure ali več po času prihoda, ki ga je prvotno načrtoval dejanski letalski prevoznik.

45

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 5 in 7 ter člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da je treba za ugotavljanje trajanja zamude, ki jo je ob prihodu utrpel potnik leta, ki je bilo preusmerjeno in ki je pristalo na letališču, ki ni letališče, za katero je imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, kot referenco upoštevati čas prihoda na nadomestno letališče ali čas prihoda po transferju na letališče, za katero je imel rezervacijo, ali – odvisno od primera – do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori z dejanskim letalskim prevoznikom.

46

Na prvem mestu, iz besedila člena 5(1)(c) ter členov 7 in 8 Uredbe št. 261/2004 izhaja, da se te določbe nanašajo na pojem „končni namembni kraj“, ki je v členu 2(h) te uredbe opredeljen tako, da se nanaša na namembni kraj, naveden na vozovnici, ki je predložena pri prijavi na let, ali v primeru vmesnih letov za zvezo namembni kraj zadnjega leta.

47

Na drugem mestu, Sodišče je pojasnilo, da je treba – ker se nevšečnosti, del katerih je izguba časa, uresničijo ob prihodu v končni namembni kraj – za odškodnino, ki je določena v členu 7 Uredbe št. 261/2004, trajanje zamude presojati glede na uro načrtovanega prihoda v ta kraj (sodba z dne 26. februarja 2013, Folkerts, C‑11/11, EU:C:2013:106, točka 33 in navedena sodna praksa), pri čemer je pojasnjeno, da ta ura ustreza tisti, ki je določena v načrtu leta in ki je navedena na vozovnici zadevnega potnika (sklep z dne 1. oktobra 2020, FP Passenger Service, C‑654/19, EU:C:2020:770, točka 25).

48

Zato je treba za ugotavljanje trajanja zamude, ki jo je ob prihodu utrpel potnik letala, ki je bilo preusmerjeno in ki je pristalo na letališču, ki ni letališče, za katero je imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, upoštevati uro, ob kateri potnik ob koncu transferja prispe na letališče, za katero je imel rezervacijo, ali – odvisno od primera – na drug bližnji kraj, o katerem se dogovori z dejanskim letalskim prevoznikom.

49

Glede na zgornje preudarke je treba člena 5 in 7 ter člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da je treba za ugotavljanje trajanja zamude, ki jo je ob prihodu utrpel potnik leta, ki je bilo preusmerjeno in ki je pristalo na letališču, ki ni letališče, za katero je imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, kot referenco upoštevati uro, ob kateri potnik ob koncu transferja dejansko prispe na letališče, za katero je imel rezervacijo, ali – odvisno od primera – na drug bližnji kraj, o katerem se dogovori z dejanskim letalskim prevoznikom.

50

Predložitveno sodišče s petim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se lahko dejanski letalski prevoznik za to, da bi bil oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude leta ob prihodu, sklicuje na izredne razmere, ki niso vplivale na navedeni let z zamudo, temveč na prejšnji let, ki ga je izvedel ta letalski prevoznik z istim zrakoplovom v okviru predpredzadnje rotacije tega zrakoplova.

51

Najprej je treba poudariti, da iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, trajanje zamude ob prihodu iz postopka v glavni stvari ni gotovo. V teh okoliščinah in brez poseganja v določitev tega trajanja ob upoštevanju odgovora na četrto vprašanje s strani predložitvenega sodišča je treba na peto vprašanje odgovoriti izhajajoč iz predpostavke, da je imel let veliko zamudo.

52

Opozoriti je treba, da je lahko dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 5(3) Uredbe št. 261/2004 obveznosti plačila odškodnine potnikom iz naslova člena 5(1) in člena 7 Uredbe št. 261/2004 oproščen, če lahko dokaže zlasti, da je do odpovedi oziroma velike zamude zadevnega leta prišlo zaradi „izrednih razmer“.

53

V zvezi s tem je treba na eni strani poudariti, da niti v uvodnih izjavah 14 in 15 Uredbe št. 261/2004 niti v členu 5(3) te uredbe možnost, ki je priznana dejanskim letalskim prevoznikom, da se sklicujejo na „izredne razmere“, ni omejena zgolj na primer, v katerem so te razmere vplivale na let z zamudo ali odpovedan let, pri čemer bi bil izključen primer, v katerem bi navedene razmere vplivale na prejšnji let, ki je bil izveden z istim zrakoplovom (sodba z dne 11. junija 2020, Transportes Aéreos Portugueses, C‑74/19, EU:C:2020:460, točka 51).

54

Na drugi strani je treba pri uravnoteženju interesov letalskih potnikov in interesov letalskih prevoznikov, ki je bilo – kot je bilo opozorjeno v točki 39 te sodbe – vodilo pri sprejetju Uredbe št. 261/2004, upoštevati način, na katerega letalski prevozniki uporabljajo zrakoplove, zlasti to, da se lahko z istim zrakoplovom izvede več zaporednih letov istega dne, kar pomeni, da se vsakršne izredne razmere, ki vplivajo na ta zrakoplov na prejšnjem letu, prenesejo na let ali lete po tem letu (sodba z dne 11. junija 2020, Transportes Aéreos Portugueses, C‑74/19, EU:C:2020:460, točka 52).

55

Zato mora dejanski letalski prevoznik imeti možnost, da se za to, da bi bil oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude ali odpovedi leta, sklicuje na „izredne razmere“, ki so vplivale na prejšnji let, ki ga je izvedel ta letalski prevoznik z istim zrakoplovom v okviru predpredzadnje rotacije tega zrakoplova (glej po analogiji sodbo z dne 11. junija 2020, Transportes Aéreos Portugueses, C‑74/19, EU:C:2020:460, točka 53).

56

Vendar in ob upoštevanju ne le cilja zagotavljanja visoke ravni varstva potnikov iz uvodne izjave 1 Uredbe št. 261/2004, ampak tudi besedila člena 5(3) te uredbe, mora za sklicevanje na take izredne razmere obstajati neposredna vzročna zveza med nastankom teh razmer, ki so vplivale na prejšnji let, in zamudo ali odpovedjo poznejšega leta, kar mora preučiti predložitveno sodišče ob upoštevanju dejanskih elementov, ki jih ima na voljo, in zlasti ob upoštevanju načina uporabe zadevnega zrakoplova (glej v tem smislu sodbo z dne 11. junija 2020, Transportes Aéreos Portugueses, C‑74/19, EU:C:2020:460, točka 54).

57

Glede na zgoraj navedeno je treba na peto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se lahko dejanski letalski prevoznik za to, da bi bil oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude leta ob prihodu, sklicuje na izredne razmere, ki niso vplivale na navedeni let z zamudo, temveč na prejšnji let, ki ga je izvedel ta letalski prevoznik z istim zrakoplovom v okviru predpredzadnje rotacije tega zrakoplova, če obstaja neposredna vzročna zveza med nastankom teh razmer in veliko zamudo poznejšega leta ob prihodu, kar mora predložitveno sodišče preučiti zlasti ob upoštevanju načina, na katerega zadevni dejanski letalski prevoznik uporablja zadevni zrakoplov.

58

Predložitveno sodišče s šestim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da mora dejanski letalski prevoznik, kadar preusmerjeni let pristane na letališču, ki ni letališče, za katero je potnik imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, na lastno pobudo potniku ponuditi, da krije stroške transferja do namembnega letališča, za katero je imel potnik rezervacijo, ali – odvisno od primera – drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori s potnikom.

59

Opozoriti je treba, da že samo v skladu z besedilom člena 8(3) Uredbe št. 261/2004 dejanski letalski prevoznik, kadar ponudi potniku let na drugo letališče, ki ni tisto, za katero je imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, „nosi stroške prevoza potnika od alternativnega letališča bodisi do tistega, za kater[o] je imel rezervacijo, ali do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori s potnikom.“

60

Čeprav iz besedila te določbe izrecno izhaja, da ta daje potnikom pravico, da dejanski letalski prevoznik krije stroške transferja, pa – kot je generalni pravobranilec navedel v točki 63 sklepnih predlogov – ne vsebuje nobene navedbe o tem, ali mora navedeni prevoznik potnikom kritje navedenih stroškov transferja ponuditi na lastno pobudo.

61

Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba določbe, ki letalskim potnikom dajejo pravice, razlagati široko (sodba z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi, C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716, točka 45).

62

Poleg tega je pri tej razlagi treba upoštevati cilj Uredbe št. 261/2004, kot je naveden v točki 26 te sodbe, ki je zagotavljanje visoke ravni varstva potnikov.

63

Tako je treba člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 v povezavi z uvodnima izjavama 1 in 2 te uredbe razlagati tako, da mora dejanski letalski prevoznik, ki je potniku ponudil let na drugo letališče, ki ni tisto, za katero je imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, na lastno pobudo prevzeti stroške transferja tega potnika od letališča prihoda bodisi do letališča, za katero je imel rezervacijo, ali do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori z navedenim potnikom.

64

Preusmeritev leta na drugo letališče, ki ni letališče, za katero je imel potnik rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, namreč lahko zadevnim potnikom povzroči nevšečnosti, zlasti kadar se lahko transfer na letališče, za katero je imel potnik rezervacijo, izkaže za drag in zapleten za organizirati, bodisi ker je nadomestno letališče kot tako slabše povezano kot namembno letališče, za katero je imel potnik rezervacijo, bodisi ker je zaradi poznega urnika pristanka preusmerjenega leta ponudba prevoza za zagotovitev transferja omejena.

65

Poleg tega se pri tej razlagi upošteva uravnoteženje interesov letalskih potnikov in interesov dejanskih letalskih prevoznikov, ki je bilo vodilo pri sprejetju Uredbe št. 261/2004, kot je bilo opozorjeno v točki 39 te sodbe. Z njo se namreč prvonavedenim zagotavlja, da bodo po pristanku na nadomestno letališče prepeljani do letališča, za katero so imeli rezervacijo, ali do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovorijo z dejanskim letalskim prevoznikom, drugonavedenim pa se z njo omogoča, da se izognejo obveznosti plačila odškodnine iz člena 7 te uredbe, tako da se z njo potnikom zagotavlja, da lahko prispejo na letališče, za katero so imeli rezervacijo, ali na drug bližnji kraj, o katerem so se dogovorili z dejanskim letalskim prevoznikom, ne da bi utrpeli zamudo treh ur ali več glede na prvotno načrtovani čas prihoda.

66

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na šesto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da mora dejanski letalski prevoznik, kadar preusmerjeni let pristane na letališču, ki ni letališče, za katero je potnik imel rezervacijo, vendar pokriva isto mesto, naselje ali regijo, na lastno pobudo potniku ponuditi, da prevzame stroške transferja do namembnega letališča, za katero je imel potnik rezervacijo, ali – odvisno od primera – drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori z navedenim potnikom.

67

Predložitveno sodišče s sedmim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se lahko zaradi kršitve obveznosti pomoči in oskrbe, ki sta naloženi dejanskemu letalskemu prevozniku, iz te določbe podeli pravica do pavšalne odškodnine iz naslova člena 7(1) te uredbe.

68

Najprej je treba poudariti, da se predložitveno sodišče v predložitveni odločbi sklicuje tudi na člen 9(1)(c) Uredbe št. 261/2004, ki določa, da se pri sklicevanju v tej uredbi na to določbo – torej če so izpolnjeni pogoji iz člena 4(3), ali člena 5(1)(b), ali člena 6(1)(ii) navedene uredbe – potnikom brezplačno ponudi prevoz med letališčem in krajem nastanitve. Vendar je iz te iste predložitvene odločbe razvidno, da se predložitveno sodišče dejansko sprašuje o tem, ali je zaradi kršitve – s strani dejanskega letalskega prevoznika – obveznosti kritja stroškov transferja potnika od letališča prihoda bodisi do letališča, za katero je imel rezervacijo, ali do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori s potnikom, iz člena 8(3) Uredbe št. 261/2004, mogoče podeliti pravico do pavšalne odškodnine iz naslova člena 7(1) te uredbe.

69

Na prvem mestu je treba opozoriti, da če prevoznik ne izpolni obveznosti, ki so mu naložene na podlagi člena 8 Uredbe št. 261/2004, so letalski potniki upravičeni, da uveljavljajo pravico do odškodnine (glej v tem smislu sodbo z dne 13. oktobra 2011, Sousa Rodríguez in drugi, C‑83/10, EU:C:2011:652, točka 44).

70

Na drugem mestu, letalski potnik je iz naslova odškodnine zaradi neizpolnitve obveznosti letalskega prevoznika glede oskrbe iz členov 5(1)(b) in člena 9 Uredbe št. 261/2004 upravičen le do povrnitve zneskov, ki so glede na okoliščine vsakega posameznega primera potrebni, primerni in razumni za to, da se nadomesti opustitev oskrbe navedenega potnika s strani letalskega prevoznika (sodba z dne 31. januarja 2013, McDonagh, C‑12/11, EU:C:2013:43, točka 51).

71

Tako mora – kot je generalni pravobranilec navedel v točki 77 sklepnih predlogov – obstajati ujemanje med zneskom odškodnine, ki ga dolguje dejanski letalski prevoznik, in zneskom stroškov, ki nastanejo zadevnemu potniku, kar nujno izključuje odškodnino pavšalne narave iz člena 7(1) Uredbe št. 261/2004.

72

Iz zgoraj navedenega izhaja, da zaradi kršitve obveznosti kritja stroškov transferja od dejanskega letališča prihoda do tistega, za katero je potnik imel rezervacijo, ali do katerega koli drugega bližnjega kraja, dogovorjenega s potnikom, ki je določena v členu 8(3) Uredbe št. 261/2004, nastane pravica v korist potnika do povračila zneskov, ki so glede na okoliščine obravnavanega primera potrebni, primerni in razumni za to, da se nadomesti opustitev oskrbe navedenega potnika s strani dejanskega letalskega prevoznika.

73

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na sedmo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 8(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da zaradi kršitve – s strani dejanskega letalskega prevoznika – obveznosti kritja stroškov transferja potnika od letališča prihoda do letališča, za katero je imel rezervacijo, ali do drugega kraja, o katerem se dogovori s potnikom, zadnjenavedenemu ne daje pravice do pavšalne odškodnine iz naslova člena 7(1) te uredbe. Vendar zaradi te kršitve nastane pravica v korist navedenega potnika do povračila zneskov, ki so mu nastali in ki so glede na okoliščine vsakega posameznega primera potrebni, primerni in razumni za to, da se ublaži opustitev oskrbe s strani prevoznika.

74

Ker je ta postopek za stranki iz postopka v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: