|
29.11.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 481/10 |
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 6. oktobra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Constanţa – Romunija) – TS, UT, VU/Casa Naţională de Asigurări de Sănătate, Casa de Asigurări de Sănătate Constanţa
(Zadeva C-358/19) (1)
(Predhodno odločanje - Socialna varnost - Zdravstveno zavarovanje - Uredba (ES) št. 883/2004 - Člen 20(1) in (2) - Zdravstvena oskrba, ki je bila prejeta v državi članici, ki ni država članica stalnega prebivališča zavarovane osebe - Predhodna odobritev - Pogoji - Zahteva po poročilu s predpisanim zdravljenjem, ki ga izda zdravnik iz nacionalnega javnega sistema zdravstvenega zavarovanja - Odreditev drugačnega zdravljenja, ki ne povzroča invalidnosti, na podlagi drugega zdravniškega mnenja, izdanega v državi članici, ki ni država članica stalnega prebivališča zavarovane osebe - Celotno povračilo zdravstvenih stroškov, povezanih s tem drugačnim zdravljenjem - Svoboda opravljanja storitev - Člen 56 PDEU)
(2021/C 481/13)
Jezik postopka: romunščina
Predložitveno sodišče
Curtea de Apel Constanţa
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: TS, UT, VU
Toženi stranki: Casa Naţională de Asigurări de Sănătate, Casa de Asigurări de Sănătate Constanţa
Izrek
Člen 20 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 988/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009, v povezavi s členom 56 PDEU je treba razlagati tako, da je zavarovana oseba, ki je v državi članici, ki ni država članica njenega stalnega prebivališča, prejela zdravljenje, ki spada med storitve, ki jih določa zakonodaja države članice stalnega prebivališča, upravičena do celotnega povračila stroškov tega zdravljenja pod pogojema, določenima s to uredbo, če ta oseba ni mogla pridobiti odobritve pristojnega nosilca v skladu s členom 20(1) navedene uredbe, ker ji je zdravnik iz sistema zdravstvenega zavarovanja države članice stalnega prebivališča, čeprav je potrdil diagnozo in potrebo po urgentni izvedbi zdravljenja, predpisal drugačno zdravljenje, kot ga je navedena oseba izbrala na podlagi drugega zdravniškega mnenja zdravnika iz druge države članice, ki – drugače od prvega zdravljenja – ne povzroča invalidnosti.