–

za Skype Communications Sàrl E. Valgaeren, advocaat, ter C. Evrard in D. Gillet, avocates,

–

za belgijsko vlado C. Pochet, P. Cottin in J.‑C. Halleux, agenti, skupaj s S. Depréjem, P. Vernetom in M. Lambertom de Rouvroitom, avocats,

–

za nemško vlado T. Henze in S. Eisenberg, agenta,

–

za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in P. Huurnink, agentki,

–

za romunsko vlado C.-R. Canţăr, O.-C. Ichim in R.-I. Haţieganu, agenti,

–

za Evropsko komisijo J. Hottiaux, L. Nicolae in G. Braun, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 (UL 2009, L 337, str. 37, v nadaljevanju: Okvirna direktiva).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Skype Communications Sàrl in Institut belge des services postaux et des télécommunications (IBPT) (belgijski inštitut za poštne in telekomunikacijske storitve) v zvezi z odločbo tega inštituta, da tej družbi naloži upravno globo, ker je opravljala elektronsko komunikacijsko storitev, ne da bi predhodno predložila zahtevano obvestilo.

3

V uvodni izjavi 10 Okvirne direktive je navedeno:

„Opredelitev ‚storitve informacijske družbe‘ v členu 1 Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998, ki določa postopek za zagotavljanje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337), kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 8)], obsega široko področje gospodarskih dejavnosti, ki potekajo sprotno (on-line). Večina teh dejavnosti ni vključena v področje uporabe te direktive, ker dejavnosti niso v celoti ali pretežno sestavljene iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih. Storitve prenosa govorne telefonije in elektronske pošte so vključene v to direktivo. Eno podjetje, na primer ponudnik internetnih storitev, lahko ponudi elektronsko komunikacijsko storitev, kot je dostop do interneta, in storitve, ki niso zajete v tej direktivi, kot je zagotavljanje internetnih vsebin.“

4

Člen 2(c) Okvirne direktive določa:

„Za namene te direktive:

[…]

5

Člen 8 Okvirne direktive, naslovljen „Politični cilji in regulativna načela“, določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi pri opravljanju regulativnih nalog, opredeljenih v tej direktivi in v posebnih direktivah, sprejmejo vse primerne ukrepe za dosego ciljev iz odstavkov 2, 3 in 4. Taki ukrepi naj bodo sorazmerni s temi cilji.

Če v členu 9 v zvezi z radijskimi frekvencami ni drugače določeno, države članice v največji možni meri upoštevajo, da je zaželeno, da se zagotovi tehnološko nevtralnost zakonske ureditve, in zagotovijo, da pri opravljanju regulativnih nalog, določenih v tej direktivi in posebnih direktivah, zlasti tistih, ki so namenjene zagotovitvi učinkovite konkurence, nacionalni regulativni organi ravnajo enako.

[…]

2.   Nacionalni regulativni organi podpirajo konkurenco pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, elektronskih komunikacijskih storitev in pripadajočih naprav ter storitev med drugim tako, da:

[…]

[…]

4.   Nacionalni regulativni organi podpirajo interese državljanov Evropske unije med drugim tako, da:

[…]

[…]“

6

Člen 2(5) loi du 13 juin 2005 relative aux communications électroniques (zakon z dne 13. junija 2005 o elektronskih komunikacijah) (Moniteur belge z dne 20. junija 2005, str. 28070) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: LCE), določa:

„Za uporabo tega zakona:

[…]

7

Člen 9(1) LCE določa:

„Opravljanje ali ponujanje v lastnem imenu in za lasten račun elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij se, brez poseganja v določbe člena 39, lahko začne šele po obvestilu [IBPT], ki obsega te elemente:

Obvestilo se pošlje s priporočeno pošto.“

8

Družba Skype Communications je izdajateljica komunikacijskega programa, imenovanega Skype, ki uporabniku, ki ga namesti na terminal, in sicer na računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon, omogoča uporabo storitve govorne telefonije in telekonference, z naprave na napravo. SkypeOut je dodatna funkcija programa Skype, ki uporabniku omogoča telefonske klice s terminala na linijo fiksnega ali mobilnega telefona z uporabo Internet Protocol (IP) (internetni protokol (IP)) in, natančneje, tehnike, imenovane „Voice over IP“ (VoIP) („govor po IP“ (VoIP)). SkypeOut pa po drugi strani ne omogoča prejemanja telefonskih klicev od uporabnikov belgijskih telefonskih številk.

9

Storitev, ki jo zagotavlja SkypeOut, je storitev, imenovana „zunaj ponudbe ponudnika dostopa do interneta“ („zunaj ponudbe PDI“), torej storitev, ki je na voljo na internetu brez posredovanja tradicionalnega operaterja komunikacij.

10

Storitev SkypeOut je uporabnikom na voljo v dveh cenovnih paketih, in sicer v predplačniškem paketu ali različnih naročniških paketih, ki dajejo pravico do določenega mesečnega obsega telefonskih klicev na mesec po isti ceni.

11

Tehnično uporaba SkypeOut zahteva povezavo na internet, ki jo zagotavlja ponudnik dostopa do interneta (v nadaljevanju: PDI), in posredovanje ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ki so ustrezno pooblaščeni za prenos in zaključevanje klicev v javno komutirano telefonsko omrežje (PSTN), s katerimi je družba Skype Communications sklenila pogodbe in katerih posredovanje jim ta plačuje v obliki cene zaključevanja klicev (fixed termination rate (FTR) ali mobile termination rate (MTR)).

12

IBPT je z dopisoma z dne 11. maja in 9. avgusta 2011 družbo Skype Communications pozval, naj v zvezi s svojimi storitvami posreduje obvestilo v skladu s členom 9(1) LCE, in jima priložil obrazec obvestila.

13

Družba Skype Communications je 24. avgusta 2011 odgovorila, da v Belgiji ne opravlja nobene dejavnosti in da nikakor ne opravlja nobene elektronske komunikacijske storitve, kot je opredeljena v Okvirni direktivi, saj sama ne prenaša nobenega signala. Poleg tega je ta družba navedla, da za funkcijo SkypeOut uporablja mednarodne operaterje, ki sami prenašajo signale.

14

IBPT je 14. avgusta 2013 ponovno pisal družbi Skype Communications in navedel, da ta družba ne spoštuje obveznosti obvestila glede storitve SkypeOut. IBPT je trdil, da je SkypeOut vsekakor „elektronska komunikacijska storitev“ v smislu člena 2(5) LCE. Dejstvo, da se uporabi načrt številčenja, naj bi namreč po eni strani izkazovalo, da gre za storitev, ki je več kot internetna aplikacija in ki ni zajeta z izjemo, ki se nanaša na vsebino, kot je navedena v opredelitvi elektronske komunikacijske storitve. Po drugi strani dejstvo, da družba Skype Communications ne zagotavlja prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, tej ne preprečuje, da dejansko ponuja take storitve. Nazadnje, storitev SkypeOut naj bi se nanašala na uporabnike, ki prebivajo na belgijskem ozemlju.

15

Družba Skype Communications je 13. decembra 2013 izpodbijala stališče IBPT in navedla, da ji iz belgijskega načrta številčenja niso bile dodeljene številke. Dejstva, da se komunikacije zaključujejo s številkami, ki so del tega belgijskega načrta, razumno ni mogoče razumeti tako, kot da jim daje status elektronske komunikacijske storitve. Vsaka drugačna razlaga bi pomenila, da bi bil vsak operater telekomunikacij na svetu predmet belgijske ureditve obvestila glede elektronskih komunikacijskih storitev, čeprav bi uporabil tretjega operaterja, ki je ustrezno pooblaščen za zaključevanje klicev na številke belgijskega načrta številčenja.

16

IBPT je 23. decembra 2014 družbi Skype Communications sporočil svoje očitke glede nespoštovanja člena 9(1) LCE in predvidene ukrepe.

17

IBPT je po izmenjavah več dopisov in zaslišanjih 1. junija 2016 družbi Skype Communications posredoval svojo končno odločbo, sprejeto 30. maja 2016, s katero je ugotovil, da ta družba ni spoštovala člena 9(1) LCE, saj je opravljala elektronsko komunikacijsko storitev, ne da bi poslala zahtevano obvestilo, ji odredil prenehanje kršitve najpozneje v roku enega meseca in ji naložil globo v višini 223.454 EUR, ki jo je treba plačati v 60 dneh.

18

Družba Skype Communications je 29. julija 2016 pri cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju, Belgija) vložila predlog za razglasitev ničnosti odločbe IBPT z dne 30. maja 2016 in temu sodišču med drugim predlagala, naj ugotovi, da SkypeOut ni elektronska komunikacijska storitev in da zato ta družba ni ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev. Podredno je ta družba temu sodišču predlagala, naj pri Sodišču vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe.

19

Družba Microsoft Ireland Operations, ki je tako kot družba Skype Communications del skupine Microsoft, je 9. oktobra 2017 IBPT na podlagi člena 9 LCE obvestila o storitvi, imenovani „PSTN Calling“ („klici PSTN“), ki ravno tako omogoča klice z računalnika in povezave na internet na številke PSTN. Po mnenju družbe Skype Communications se storitev „PSTN Calling“ pomembno tehnično razlikuje od storitve SkypeOut, kar naj bi upravičevalo, da je bilo v zvezi njo poslano obvestilo kot za elektronsko komunikacijsko storitev.

20

Predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe ugotavlja, da v nasprotju z navedbami družbe Skype Communications ta družba trži ponudbo, namenjeno prebivalcem Belgije, tako da v Belgiji vsekakor obstaja ponudba storitve SkypeOut. Poleg tega poudarja, da se stranki iz postopka o glavni stvari razhajata glede tega, ali je storitev SkypeOut v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih. V zvezi s tem poudarja, da je Sodišče v sodbi z dne 30. aprila 2014, UPC DTH (C‑475/12, EU:C:2014:285, točka 43), presodilo, da „se okoliščina, da je prenos signala izveden z infrastrukturo, ki ni v lasti [predlagatelja], pri opredelitvi narave storitve ne upošteva. V povezavi s tem je pomembno le, da je [predlagatelj] odgovoren končnim uporabnikom prenosa signala, ki jim zagotavlja prejemanje storitev, na katere so naročeni.“

21

V teh okoliščinah je cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

22

Predložitveno sodišče s štirimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(c) Okvirne direktive razlagati tako, da je treba to, da izdajatelj programa zagotovi funkcijo, ki ponuja storitev VoIP, ki uporabniku omogoča, da s terminala kliče na fiksno ali mobilno številko nacionalnega načrta oštevilčenja prek PSTN države članice, opredeliti za „elektronsko komunikacijsko storitev“ v smislu te določbe, ker izdajatelj za zagotavljanje te storitve prejme plačilo in ker ta storitev obsega to, da ta izdajatelj sklene pogodbe s ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki so ustrezno pooblaščeni za prenos in zaključevanje klicev v PSTN.

23

V zvezi s tem sprašuje, ali je treba tako opredelitev ugotoviti kljub temu, prvič, da storitev dostopa do interneta, prek katerega uporabnik dostopa do storitve VoIP, sama pomeni elektronsko komunikacijsko storitev, drugič, da je ta storitev VoIP ponujena z dodatno funkcijo programa, ki se lahko uporablja brez nje, tretjič, da ponudnik storitve v svojih splošnih pogojih določi, da ne prevzema odgovornosti za prenos signalov do končne stranke, in četrtič, da opravljena storitev prav tako spada v okvir pojma „storitev informacijske družbe“.

24

Najprej je treba opozoriti, da je pojem „elektronska komunikacijska storitev“ v členu 2(c) Okvirne direktive opredeljen pozitivno in negativno ter da je ta opredelitev z enakovrednim besedilom povzeta v členu 1, točka 3, Direktive Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 178) (sodba z dne 7. novembra 2013, UPC Nederland, C‑518/11, EU:C:2013:709, točki 36 in 37).

25

V členu 2(c) Okvirne direktive je namreč elektronska komunikacijska storitev opredeljena kot, prvič, „storitev, ki se navadno opravlja za plačilo in je v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih ter vključuje telekomunikacijske storitve in storitve prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo“.

26

V tej isti določbi je predpisano, drugič, da pojem „elektronska komunikacijska storitev“ po eni strani izključuje „storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami“, in po drugi strani ne zajema „storitev informacijske družbe, opredeljenih v členu 1 [Direktive 98/34], ki niso v celoti ali pretežno sestavljene iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih“.

27

V uvodni izjavi 5 Okvirne direktive je v zvezi s tem med drugim navedeno, da zbliževanje telekomunikacijskega sektorja, sektorja sredstev javnega obveščanja ter sektorja informacijske tehnike in tehnologije pomeni, da je treba vsa prenosna omrežja in storitve vključiti v en regulativni okvir ter da je treba pri določitvi tega okvira zakonsko ureditev za področje prenosa ločiti od zakonske ureditve za področje vsebin.

28

Kot je Sodišče že poudarilo, različne direktive, ki sestavljajo nov regulativni okvir, ki se uporablja za elektronske komunikacijske storitve, zlasti Okvirna direktiva in Direktiva 2002/77, tako vzpostavljajo jasno ločitev med produkcijo vsebin, ki zajema redakcijski nadzor, in prenosom vsebin, ki izključuje vsakršen redakcijski nadzor, saj vsebine in njihov prenos spadajo na področje ločenih ureditev, ki uresničujejo cilje, ki so jim lastni (glej v tem smislu sodbi z dne 7. novembra 2013, UPC Nederland, C‑518/11, EU:C:2013:709, točka 41, in z dne 30. aprila 2014, UPC DTH, C‑475/12, EU:C:2014:285, točka 36).

29

Sodišče je tudi presodilo, da mora biti storitev, da bi bila zajeta s pojmom „elektronska komunikacijska storitev“, sestavljena iz prenosa signalov, pri čemer okoliščina, da je prenos signala izveden z infrastrukturo, ki ni v lasti izvajalca storitev, ni upoštevna za opredelitev narave storitve, saj je v zvezi s tem pomembno le, da je ta izvajalec odgovoren končnim uporabnikom prenosa signala, ki jim zagotavlja prejem storitev, na katere so naročeni (sodba z dne 30. aprila 2014, UPC DTH, C‑475/12, EU:C:2014:285, točka 43).

30

V tem primeru je iz predložitvene odločbe in pisnih stališč, ki so bila predložena Sodišču, razvidno, da družba Skype Communications, ki je izdajateljica programa Skype, ponuja dodatno funkcijo k temu programu (SkypeOut), ki uporabniku omogoča, da s terminala, povezanega na internet, kot so računalnik, pametni telefon ali tablični računalnik, z uporabo IP in, natančneje, tehnike VoIP pokliče fiksno ali mobilno številko PSTN.

31

Ni sporno, da družba Skype Communications v Belgiji ponuja storitev VoIP in da od njenih uporabnikov prejema plačilo, saj je uporaba SkypeOut pogojena s predplačilom ali naročnino.

32

Prav tako ni sporno, da uporaba SkypeOut zahteva posredovanje ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ki so pooblaščeni za prenos in zaključevanje klicev na fiksne ali mobilne telefonske številke prek PSTN, ter da družba Skype Communications v ta namen z njimi sklene pogodbe in jim da plačilo v obliki tarif za zaključevanje fiksnih klicev (fixed termination rate (FTR)) ali mobilnih klicev (mobile termination rate (MTR)).

33

Iz tega po eni strani izhaja, da je funkcija SkypeOut pretežno sestavljena iz prenosa glasovnih signalov kličočega uporabnika do klicanega uporabnika po elektronskih komunikacijskih omrežjih, in sicer najprej po internetu, potem pa po PSTN, po drugi strani pa, da je za družbo Skype Communications treba šteti, da je v razmerju do uporabnikov funkcije SkypeOut, ki so naročeni na to storitev ali so vnaprej plačali uporabo te storitve, prevzela odgovornost za prenos glasovnih signalov po PSTN v smislu sodbe z dne 30. aprila 2014, UPC DTH (C‑475/12, EU:C:2014:285, točka 43).

34

Čeprav je s tehničnega vidika res, da prenos glasovnih klicev, ki se izvedejo prek SkypeOut, dejansko izvedejo, na prvem mestu, PDI na internetu, in sicer na prvem segmentu od internetne povezave kličočega uporabnika do interkonektorja (Gateway) med internetom in PSTN, ter na drugem mestu, ponudniki telekomunikacijskih storitev na PSTN, in sicer na drugem segmentu od tega interkonektorja do mobilne ali fiksne točke priklopa klicanega uporabnika, ostaja dejstvo, da do tega prenosa pride na podlagi pogodb med družbo Skype Communications in temi ponudniki telekomunikacijskih storitev ter da do njega ne bi prišlo brez sklenitve takih pogodb.

35

Kot so v bistvu navedle belgijska, nemška, nizozemska in romunska vlada ter Evropska komisija, je družba Skype Communications tista, ki prek sklenitve pogodb o medomrežnem povezovanju s ponudniki telekomunikacijskih storitev na PSTN tehnično omogoča prenos signalov iz internetnega omrežja na PSTN ter navsezadnje svojim strankam in naročnikom jamči za storitev VoIP, ki jo ponuja s funkcijo SkypeOut svojega programa Skype.

36

Različni elementi, ki jih predložitveno sodišče navaja v štirih vprašanjih, ne morejo izpodbiti opredelitve funkcije SkypeOut za „elektronsko komunikacijsko storitev“ v smislu člena 2(c) Okvirne direktive.

37

Prvič, okoliščina, da uporabnik funkcije SkypeOut dostopa do storitve VoIP z uporabo storitve dostopa do interneta, ki ga zagotavlja PDI, ki je sama elektronska komunikacijska storitev, namreč ne pomeni, da te storitve VoIP same kot take ni mogoče opredeliti za „elektronsko komunikacijsko storitev“.

38

Kot so poudarili predložitveno sodišče, belgijska vlada in Komisija, storitev VoIP namreč zajema dve ločeni elektronski komunikacijski storitvi, pri čemer je prva prenos glasovnih signalov kličočega uporabnika do interkonektorja (Gateway) med internetom in PSTN, ki spada v odgovornost PDI kličočega uporabnika, druga pa obsega prenos teh signalov na PSTN do fiksne ali mobilne priključne točke, za katero na podlagi medsebojnih pogodb skupno odgovarjajo ponudniki telekomunikacijskih storitev klicanih oseb in družba Skype Communications.

39

V zvezi s tem zadnjenavedenim je treba šteti, da čeprav so, kot je poudarila belgijska vlada, storitve, ki jih izvajajo ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki zagotavljajo zaključevanje mobilnih ali fiksnih klicev na PSTN, elektronske komunikacijske storitve, za te ponudnike ni mogoče šteti, da so odgovorni uporabnikom funkcije SkypeOut za prenos glasovnih signalov v smislu sodne prakse Sodišča, ker navedeni ponudniki niso v nobenem pogodbenem razmerju s temi uporabniki.

40

Če so torej ti ponudniki pogodbeno odgovorni družbi Skype Communications za prenos glasovnih signalov, oddanih prek SkypeOut na PSTN, pa je družba Skype Communications tista, ki je odgovorna za storitev VoIP, ki jo za plačilo zagotavlja svojim strankam in naročnikom.

41

Drugič, okoliščina, da je SkypeOut le funkcija programa Skype, pri čemer je ta program mogoče uporabljati brez te funkcije, ne more vplivati na opredelitev storitve VoIP, ki jo zagotavlja družba Skype Communications, za elektronsko komunikacijsko storitev.

42

Res je, da program Skype, kot zatrjuje družba Skype Communications, ponuja skupek storitev, ki se ne obravnavajo v okviru spora o glavni stvari, zlasti storitev, ki uporabnikom omogoča, da brezplačno avdio in/ali video komunicirajo med terminalsko opremo, povezano na internet, in številne storitve, kot so, med drugim, storitve souporabe zaslona, takojšnjega pošiljanja kratkih sporočil, souporabe dosjeja ali simultanega prevoda, ki jih ni mogoče opredeliti kot „elektronske komunikacijske storitve“, saj niso v celoti ali pretežno sestavljene iz prenosa signalov.

43

Vendar pa, čeprav namestitev funkcije SkypeOut na terminal zahteva predhodno namestitev programa Skype, ostaja dejstvo, da so, kot so med drugim poudarile belgijska, nemška, nizozemska in romunska vlada, storitve, ki jih ponuja sam program Skype in njegova funkcija SkypeOut, jasno ločene glede na predmet in ostajajo popolnoma avtonomne v svojem delovanju.

44

Tretjič, okoliščina, da družba Skype Communications v splošnih pogojih navaja, da uporabnikom funkcije SkypeOut njenega programa Skype ne odgovarja za prenos signalov, ne more imeti vpliva na opredelitev storitve VoIP, ki jo ta funkcija ponuja, za „elektronsko komunikacijsko storitev“.

45

Če bi se dopustilo, da se lahko ponudnik storitve, ki vsebinsko spada v okvir opredelitve „elektronske komunikacijske storitve“, izogne področju uporabe Okvirne direktive s tem, da v svojih splošnih pogojih določi klavzulo o oprostitvi vsakršne odgovornosti, bi bil namreč novemu regulativnemu okviru, ki se uporablja za elektronske komunikacijske storitve in katerega cilj je vzpostavitev pristnega notranjega trga za elektronske komunikacije, za katere bo nazadnje veljalo le še konkurenčno pravo, odvzet vsakršen obseg (glej v tem smislu sodbi z dne 7. novembra 2013, UPC Nederland, C‑518/11, EU:C:2013:709, točka 45, in z dne 30. aprila 2014, UPC DTH, C‑475/12, EU:C:2014:285, točka 44).

46

Nazadnje, četrtič, okoliščina, da storitev VoIP, ki jo zagotavlja SkypeOut, spada tudi v okvir pojma „storitev informacijske družbe“ v smislu Direktive 98/34, nikakor ne pomeni, da je ni mogoče opredeliti za „elektronsko komunikacijsko storitev“.

47

Iz samega besedila člena 2(c) Okvirne direktive v povezavi z uvodno izjavo 10 te direktive namreč izhaja, da so iz opredelitve elektronske komunikacijske storitve izključene le storitve informacijske družbe, kot so opredeljene v členu 1 Direktive 98/34, ki niso v celoti ali pretežno sestavljene iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih.

48

Iz tega sledi, kot so poudarile tako belgijska, nemška, nizozemska in romunska vlada kot tudi Komisija, da „storitev informacijske družbe“ v smislu Direktive 98/34 spada na področje uporabe Okvirne direktive, če je v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih.

49

Glede na prej navedene preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 2(c) Okvirne direktive razlagati tako, da to, da izdajatelj programa zagotavlja funkcijo, ki ponuja storitev VoIP, ki uporabniku omogoča, da s terminala prek PSTN države članice pokliče fiksno ali mobilno številko nacionalnega načrta številčenja, pomeni „elektronsko komunikacijsko storitev“ v smislu te določbe, ker je za opravljanje te storitve izdajatelj plačan in ker v zvezi z njo ta izdajatelj sklene pogodbe s ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki so ustrezno pooblaščeni za prenos in zaključevanje klicev v PSTN.

50

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 2(c) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, je treba razlagati tako, da to, da izdajatelj programa zagotavlja funkcijo, ki ponuja storitev „Voice over internet Protocol (VoIP) (govor prek internetnega protokola (VoIP)), ki uporabniku omogoča, da s terminala prek javnega komutiranega telefonskega omrežja (PSTN) države članice pokliče fiksno ali mobilno številko nacionalnega načrta številčenja, pomeni „elektronsko komunikacijsko storitev“ v smislu te določbe, ker je za opravljanje te storitve izdajatelj plačan in ker v zvezi z njo ta izdajatelj sklene pogodbe s ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki so ustrezno pooblaščeni za prenos in zaključevanje klicev v PSTN.