1.

Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se stranki posla, katerega cilj je prenos lastništva na nepremičninah, dogovorita o klavzuli, v skladu s katero bo bodoči pridobitelj nosil vse ali del izdatkov, povezanih z upravnimi formalnostmi v zvezi s tem poslom, zlasti tiste, povezane s prvim vpisom teh nepremičnin v nacionalni register nepremičnin. Vendar zgolj obstoj take klavzule v vzajemni zavezi o prodaji nepremičnin ni odločilen pri ugotovitvi, ali ima pridobitelj pravico do odbitka davka na dodano vrednost, povezanega s plačilom stroškov, ki izhajajo iz prvega vpisa zadevnih nepremičnin v nacionalni register nepremičnin.

2.

Direktivo 2006/112, zlasti njen člen 28, je treba razlagati tako, da se v okviru vzajemne zaveze o prodaji nepremičnin, ki niso vpisane v nacionalni register nepremičnin, šteje, da je pridobitelj, ki je davčni zavezanec in ki je zaradi pogodbene zaveze prodajalcu izvedel postopke, potrebne za prvi vpis zadevnih nepremičnin v navedeni register, pri čemer je uporabil storitve tretjih davčnih zavezancev, bodočemu prodajalcu sam opravil zadevne storitve v smislu tega člena 28, čeprav sta se pogodbeni stranki dogovorili, da prodajna cena navedenih nepremičnin ne vključuje protivrednosti storitev v zvezi s katastrom.