22.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 22/46


Tožba, vložena 24. oktobra 2017 – Marinvest in Porting/Komisija

(Zadeva T-728/17)

(2018/C 022/62)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Marinvest d.o.o. (Izola, Slovenija) in Porting d.o.o. (Izola) (zastopnika: G. Cecovini Amigoni in L. Daniele, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Sklep Evropske komisije z dne 27. julija 2017, C (2017) 5049 final (State Aid SA.45220 (2016/FC) – Slovenia – Alleged aid in favor of Komunala Izola d.o.o.), ki je bil družbama Marinvest in Porting posredovan 16. avgusta 2017, razglasi za ničen;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Sklep Evropske komisije z dne 27. julija 2017, C (2017) 5049 final (Državna pomoč SA.45220 (2016/FC) – Slovenija – Domnevna pomoč Komunali Izola d.o.o.), ki je bila družbama Marinvest in Porting posredovana 16. avgusta 2017.

1.

Prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do izjave, ki izhaja iz uporabe, v izpodbijanem sklepu, povsem novih elementov, ki jih Komisija ni navedla v pozivu k predložitvi pripomb, na kršitev temeljne pravice do dobrega upravljanja, določene v členu 41 Listine, na kršitev splošnega načela o pravici do izjave ter na kršitev člena 24(2) Uredbe 2015/1589;

Z uvedbo novosti glede na prvotno besedilo člena 20(2) Uredbe št. 659/1999, člen 24(2) Uredbe št. 2015/1589 zainteresiranim strankam (ki so vložile pritožbo) priznava pravico do predložitve pripomb že med predhodno preiskavo. Člen 24(2) pomeni posebno izvajanje temeljne pravice do dobrega upravljanja, določene v členu 41 Listine, ter splošnega načela o pravici do izjave;

V obravnavanem primeru so bile pravice družb Marinvest in Porting, ki so zagotovljene s členom 24(2), grobo kršene. Res je, da je Komisija z dopisom z dne 14. februarja 2017 vlagateljici pritožbe pozvala, naj predložijo svoje pripombe, ter da sta družbi Marinvest in Porting izrazili svoje stališče o predhodni oceni, ki jo je vseboval ta dopis. Vendar pa je Komisija nato izpodbijani dokončni sklep v celoti oprla na elemente, ki v dopisu z dne 14. februarja 2017 niso bili niti navedeni, in glede katerih se vlagateljici pritožbe nista mogli opredeliti.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do izjave, ki izhaja iz tega, da je bil tožečima strankama zavrnjen dostop do spisa in pravica do izjave pred sprejetjem dokončne odločitve, na kršitev temeljne pravice do dobrega upravljanja, ki je določena s členom 41 Listine, na kršitev splošnega načela o pravici do izjave, na kršitev člena 24(2) Uredbe št. 2015/1589 ter na obstoj pomanjkljive obrazložitve v obravnavani zadevi;

Vlagateljici pritožbe sta zaprosili za dostop do dokumentov, ki jih je Komisija prejela od slovenskih organov ter za sestanek s službami Komisije, da bi predstavili vsa potrebna pojasnila, zlasti glede vpliva ukrepov, v zvezi s katerimi je vložena pritožba, na konkurenco in trgovino med državami članicami. Komisija je izpodbijani sklep sprejela ne da bi prej poslala zaprošene dokumente in ne da bi se kakor koli sestala z vlagateljicama pritožbe. S tem je kršila člen 24(2) Uredbe št. 2015/1589, razložen v skladu s členom 41 Listine ter s splošnim načelom o pravici do izjave;

Možnost vlagateljic pritožbe, da predložita pripombe glede predhodne ocene Komisije, v skladu s členom 24(2), nujno predpostavlja pravico do dostopa do spisa ter do tega, da se Komisijo zaprosi za sestanek. Takšne pravice namreč pomenijo med seboj tesno povezane dodatke k isti temeljni pravici. V obravnavanem primeru zavrnitev teh pravic ni bila obrazložena.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago pojma državne pomoči v povezavi z zahtevo o tem, da nekaj prizadene čezmejno trgovino, na kršitev člena 107(1) PDEU, na kršitev Obvestila Komisije o pojmu državne pomoči, na kršitev splošnega načela varstva legitimnih pričakovanje ter obstoja, v obravnavanem primeru, pomanjkljive obrazložitve;

V skladu s sodno prakso Sodišča in v skladu z Obvestilom Komisije o državnih pomočeh, sorazmerna majhnost podjetja, ki prejme pomoč, namreč a priori ne izključuje možnosti, da bi bila trgovina med državami članicami prizadeta. Javna subvencija, dodeljena podjetju, ki zagotavlja le lokalne ali regionalne storitve, pri čemer ne zagotavlja kakršnih koli storitev zunaj države izvora, lahko vseeno vpliva na trgovino med državami članicami, če lahko take storitve opravljajo podjetja iz drugih držav članic (tudi prek pravice do ustanavljanja) in ta možnost ni le hipotetična.

Komisija je popolnoma zanemarila dejstvo, da sta družbi Marinvest in Porting v 100–odstotni lasti družbe Altan Prefabbricati s sedežem v Italiji. Zadnjenavedena je veliko vložila v izgradnjo Marina v Izoli, ki jo sedaj v skladu s predpisi o ustanavljanju iz člena 49 PDEU upravlja prek družb, ki jih nadzoruje.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago pojma državne pomoči v povezavi z zahtevo glede prizadetosti konkurence in trgovine med državami, na napačno rekonstrukcijo in izkrivljanje dejstev ter na obstoj, v obravnavanem primeru, pomanjkljive obrazložitve;

V izpodbijanem sklepu je Komisija izključila obstoj prizadetosti trgovine med državami članicami, pri čemer se je osredotočila na dejstvo, da naj storitve, ki jih ponuja Marina Komunale Izola, ne bi bile ustrezne za pritegnitev morebitnih uporabnikov storitev, ki jih ponujata tožeči stranki;

Rekonstrukcija dejstev s strani Komisije je napačna. Ob turističnem pristanišču Marinvest in Porting leži drug objekt, ki ga upravlja podjetje, ki je prejemnik državnih pomoči (Komunala Izola), ki ponuja podobne storitve s potencialno ponudbo 505 privezov, ki se za vse potencialno zainteresirane stranke promovira, tudi v italijanskem jeziku, prek spletne strani.