16.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 347/30

Tožba, vložena 21. julija 2017 – Shindler in drugi/Svet

(Zadeva T-458/17)

(2017/C 347/39)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Harry Shindler (Porto d’Ascoli, Italija) in 12 drugih tožečih strank (zastopnik: J. Fouchet, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

za nična razglasi Sklep (EU, Euratom) XT 21016/17, skupaj s prilogo k temu sklepu XT 21016/17, ADD 1 REV 2, ki ju je sprejel Svet Evropske unije 22. maja 2017 za pooblastilo za začetek pogajanj z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o sporazumu o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

—

in posledično

—

Svetu Evropske unije naloži plačilo vseh stroškov postopka, vključno s stroški odvetnika v višini 5 000 EUR;

—

pri čemer se pridržuje pravica, zlasti SCP CORNILLE-POUYANNE, odvetnikom, vpisanim v odvetniški zbornici Bordeauxa, da predložijo ustrezna stališča na obravnavi, ki jo določi Splošno sodišče Evropske unije.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje zunanja nezakonitost Sklepa (EU, Euratom) XT 21016/17, skupaj s prilogo k temu sklepu XT 21016/17, ADD 1 REV 2, ki ju je sprejel Svet Evropske unije 22. maja 2017 za pooblastilo za začetek pogajanj z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o sporazumu o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije (v nadaljevanju: izpodbijani sklep). Ta tožbeni razlog ima dva dela:

—

s prvim delom se zatrjuje kršitev Pogodbe Euratom, in sicer ker naj bi izpodbijani sklep in njegova priloga določala avtomatski izstop Združenega kraljestva iz Evropske skupnost za atomsko energijo, in sicer hkrati izstopom iz Unije, ne da bi bil opravljen ločen postopek izstopa in pogajanj.

—

Z drugim delom se zatrjuje kršitev razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, in sicer ker naj bi izpodbijani sklep in njegova priloga Uniji podeljevala izredno horizontalno pristojnost, da obravnava pogajanja za sporazum o izstopu Združenega kraljestva, in naj bi izključevala možnost, da bi ta sporazum bil mešan, tako da nobena ratifikacija držav članic končnega sporazuma ni predvidena.

2.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje notranja nezakonitost izpodbijanega sklepa, in sicer v treh delih:

—

s prvim delom se zatrjuje kršitev načela enakosti, in sicer ker naj bi tožena stranka s sprejetjem izpodbijanega sklepa in njegove priloge potrdila začetek postopka izstopa, ne bi evropski državljani, ki živijo v tujini, imeli možnost izreči se o svoji morebitni izgubi evropskega državljanstva. S tem naj bi bila kršena pravica do izjave in podati svoje stališče z oddajo glasu na evropskih volitvah. Izpodbijani sklep naj bi zato potrdil obstoj kategorije drugorazrednih državljanov, ki nimajo pravice glasovanja, da bi tako izvrševali svojo pravico do svobodnega gibanja, ter naj bi posledično ne bilo spoštovano načelo enakega obravnavanja državljanov.

—

Z drugim delom se zatrjuje kršitev člena 203 PDEU, in sicer ker naj bi izpodbijani sklep določal izstop britanskih čezmorskih držav in ozemelj (ČDO), ne da bi prebivalci ČDO imeli možnost glasovati za izstop iz sistema pridruževanja, določenega v evropski pogodbi, in sicer ob neupoštevanju specifičnega postopka iz člena 203 PDEU, ki jih zadeva, tako da naj bi bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica do ustanavljanja iz člena 199 PDEU.

—

S tretjim delom se zatrjuje kršitev načel pravne varnosti in legitimnega upravičenja, in sicer ker tožeče stranke menijo, da bi začetek pogajanj z negotovim izidom o sporazumu o izstopu pomembno vplival na pravila, ki urejajo pravice, ki jih tožeče stranke imajo na podlagi evropskega državljanstva, in to čeprav so ob uporabi pravice do gibanja zasebno in družinsko življenje zgradile v drugi državi članici. Izpodbijani sklep in njegova priloga naj bi torej ne spoštovala zahtev predvidljivosti pravnega pravila, ki ju določata načeli pravne varnosti in legitimnega upravičenja, ter naj bi kršila tudi pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja,