–

za Comité Interprofessionnel du Vin de Champagne C. Onken, odvetnica,

–

za Galana NV H. Hartwig in A. von Mühlendahl, odvetnika,

–

za francosko vlado D. Colas, S. Horrenberger in E. de Moustier, agenti,

–

za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, M. Figueiredo in A. Gameiro, agenti,

–

za Evropsko komisijo B. Eggers, I. Galindo Martín in I. Naglis, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 118m(2)(a)(ii), (b) in (c) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL 2007, L 299, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009 (UL 2009, L 154, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1234/2007), in člena 103(2)(a)(ii), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL 2013, L 347, str. 671).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Comité interprofessionnel du Vin de Champagne (v nadaljevanju: CIVC) in družbo Aldi Süd Dienstleistungs‑GmbH & Co. OHG, nekdanjo družbo Aldi Einkauf GmbH & Co. OHG Süd (v nadaljevanju: Aldi) glede uporabe zaščitene označbe porekla (ZOP) „Champagne“ v imenu zamrznjenega proizvoda, ki ga distribuira družba Aldi.

3

Predložitveno sodišče se v predlogu za sprejetje predhodne odločbe sklicuje tako na Uredbo št. 1234/2007, ki je veljala v času dejanskega stanja v glavni stvari, kot na Uredbo št. 1308/2013, ki jo je nadomestila s 1. januarjem 2014, pri čemer navaja, da potrebuje razlago zadnjenavedene uredbe, ker se zahteva za prenehanje uporabe ZOP „Champagne“, ki je predmet spora o glavni stvari, nanaša na prihodnost, saj bo moralo odločiti tudi glede določb, ki se bodo uporabljale na datum sprejetja njegove odločitve.

4

Člen 118b Uredbe št. 1234/2007, naslovljen „Opredelitve pojmov“, je v odstavku 1 določal:

„V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

5

Člen 118k(1) te uredbe je določal:

„Imena, ki so postala generična, se ne zaščitijo kot označbe porekla ali geografske označbe.

[…]“

6

Člen 118m te uredbe, naslovljen „Zaščita“, je določal:

„1.   [ZOP] in zaščitene geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.

2.   [ZOP] in zaščitene geografske označbe ter vino, ki uporablja ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

3.   [ZOP] ali zaščitene geografske označbe ne morejo postati generične v Skupnosti v smislu člena 118k(1).

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo [ZOP] in zaščitenih geografskih označb iz odstavka 2.“

7

V uvodnih izjavah 92 in 97 Uredbe št. 1308/2013 je v bistvu povzeta vsebina uvodnih izjav 27 in 32 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL 2008, L 148, str. 1), katere določbe v zvezi z varstvom ZOP in zaščitenih geografskih označb (v nadaljevanju: ZGO) so bile z Uredbo št. 491/2009 vključene v Uredbo št. 1234/2007. V teh uvodnih izjavah je navedeno:

[…]

8

Člen 101(1) in člen 103 Uredbe št. 1308/2013 imata podobno besedilo kot člen 118k(1) in člen 118m Uredbe št. 1234/2007.

9

Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 5, str. 75), ki je veljala v času dejanskega stanja v glavni stvari, je v členu 3(1) določala:

„V skladu s členi od 4 do 17 in ob upoštevanju izjem, ki so v njih predvidene, vsebuje oznaka živil samo naslednje obvezne navedbe:

[…]“

10

Člen 5(1) te direktive je določal:

„Ime, pod katerim se živilo prodaja, je ime, ki je predvideno za to živilo v predpisih Skupnosti.

[…]“

11

Člen 6(5) navedene direktive je določal:

„Seznam sestavin naj vključuje vse sestavine živila, v padajočem redu glede na maso, kakor je zabeležena v času njihove uporabe pri proizvodnji živila. Pojavi naj se za ustreznim naslovom, ki vključuje besedo ‚sestavine‘.

[…]“

12

Člen 7(1) in (5) iste direktive je določal:

„1.   Količino sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, se navede v skladu s tem členom.

[…]

5.   Navedba iz odstavka 1 se pojavi v imenu, pod katerim se živilo prodaja, ali takoj poleg njega ali v seznamu sestavin v zvezi s sestavino ali kategorijo sestavin.“

13

Direktiva 2000/13 je bila razveljavljena z učinkom od 13. decembra 2014 z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL 2011, L 304, str. 18), katere člen 9, naslovljen „Seznam obveznih podatkov“, določa:

„1.   V skladu s členi 10 do 35 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja je obvezna navedba naslednjih podatkov:

[…]“

14

Člen 17 te uredbe, naslovljen „Ime živila“, določa:

„1.   Ime živila je njegovo predpisano prodajno ime. Če prodajno ime ni predpisano, je ime živila njegovo običajno ime, če pa običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.

[…]“

15

Člen 18 navedene uredbe, naslovljen „Seznam sestavin“, določa:

„1.   Seznam sestavin je naveden pod ustreznim naslovom, ki vključuje besedo ‚sestavine‘. Seznam vključuje vse sestavine živila, po padajočem vrstnem redu glede na maso, kakor je zabeležena v času njihove uporabe pri proizvodnji živila.

2.   Sestavine se označijo z značilnim imenom, in sicer, kjer je primerno, v skladu s pravili iz člena 17 in Priloge VI.

[…]“

16

Člen 22 iste uredbe, naslovljen „Navedba količine sestavin“, določa:

„1.   Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, je potrebna, kadar je določena sestavina ali kategorija sestavin:

[…]“

17

Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL 2008, L 39, str. 16) v svojem členu 10, naslovljenem „Posebna pravila v zvezi z uporabo prodajnih poimenovanj in geografskih označb“, določa:

„1.   Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES je uporaba izrazov, naštetih v kategorijah od 1 do 46 Priloge II, ali geografskih označb, registriranih v Prilogi III, v sestavljenih izrazih prepovedana, oziroma je prepovedano namigovanje na katerega od njih pri predstavitvi živila, razen če alkohol izvira izključno iz žgane(‑ih) pijače(‑), ki se omenja(‑jo).

[…]“

18

S členom 16(a) te uredbe so geografske označbe, registrirane v Prilogi III k tej uredbi, zaščitene s podobnim besedilom, kot je besedilo člena 118m(2)(a) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(a) Uredbe št. 1308/2013.

19

V uvodni izjavi 32 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL 2012, L 343, str. 1) je navedeno:

„Zaščito označb porekla in geografskih označb bi bilo treba razširiti na zlorabo, posnemanje in navajanje registriranih imen blaga ter storitev, da bi se zagotovila visoka raven zaščite in ta zaščita uskladila s tisto, ki velja za vinski sektor. Kadar se [ZOP] ali [ZGO] uporabljajo kot sestavine, bi bilo treba upoštevati sporočilo Komisije z naslovom Smernice za označevanje živil, ki vsebujejo sestavine z zaščiteno označbo porekla (ZOP) in zaščiteno geografsko označbo (ZGO).“

20

Člen 13 te uredbe, naslovljen „Zaščita“, določa:

„1.   Registrirana imena so zaščitena pred:

[…]“

21

Smernice za označevanje živil, ki vsebujejo sestavine z zaščiteno označbo porekla (ZOP) in zaščiteno geografsko označbo (ZGO) (UL 2010, C 341, str. 3; v nadaljevanju: Smernice) določajo:

[…]“

22

Družba Aldi, ki se zlasti ukvarja z distribucijo živil, je od konca leta 2012 prodajala zamrznjen proizvod, ki ga izdeluje družba Galana NV, intervenientka v sporu o glavni stvari v podporo družbi Aldi, ta proizvod pa se je distribuiral pod imenom „Champagner Sorbet“ in je med svojimi sestavinami vseboval 12 % šampanjca.

23

Ker je CIVC, združenje proizvajalcev šampanjca, menilo, da gre pri distribuciji tega proizvoda pod tem imenom za kršitev ZOP „Champagne“, je pri Landgericht München I (deželno sodišče v Münchnu I, Nemčija) vložilo tožbo, da bi doseglo, da se družbi Aldi na podlagi člena 118m Uredbe št. 1234/2007 in člena 103 Uredbe št. 1308/2013 naloži, naj preneha uporabljati navedeno ime pri trženju zamrznjenih proizvodov. Odločba tega sodišča, ki je ugodilo temu predlogu, je bila na pritožbeni stopnji spremenjena z odločbo Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija), s katero je bil predlog zavrnjen.

24

Pritožbeno sodišče je menilo zlasti, da pogoji za tožbo na podlagi člena 103(2)(a)(ii), (b) in (c) Uredbe št. 1308/2013 niso izpolnjeni, ker naj pogoj v zvezi z nepošteno uporabo ZOP v obravnavanem primeru ne bi bil izpolnjen, ker naj bi imela družba Aldi legitimen interes za uporabo imena „Champagner Sorbet“ za označevanje jedi, ki je v javnosti poznana pod tem imenom in katere bistvena sestavina je šampanjec, in ker naj ne bi šlo za zavajajočo označbo.

25

Združenje CIVC je pri Bundesgerichtshof (zvezno sodišče, Nemčija) vložilo revizijo, v kateri je navedeno, prvič, da meni, da to, da družba Aldi uporablja ime „Champagner Sorbet“, spada na področje uporabe člena 118m(2(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013, ker ta družba to ime uporablja za zamrznjeno sladico in torej za proizvod, ki ne ustreza specifikacijam proizvoda za vina, označena z ZOP „Champagne“, in ker to ZOP uporablja komercialno.

26

Drugič, predložitveno sodišče meni, da bi se lahko z imenom „Champagner Sorbet“ ugled ZOP „Champagne“ prenesel na proizvod, ki ga distribuira družba Aldi. Sprašuje pa se, ali uporaba ZOP pomeni izkoriščanje ugleda te ZOP v smislu zgoraj navedenih določb, če ime živila ustreza navadam upoštevne javnosti glede označevanja tega živila in če je bila sestavina dodana v zadostni količini, da mu daje bistveno značilnost. Tako kot pritožbeno sodišče meni, da obstoj legitimnega interesa za uporabo ZOP izključuje obstoj izkoriščanja ugleda te ZOP.

27

Tretjič, ker predložitveno sodišče meni, da bi lahko tožba združenja CIVC temeljila na členu 118m(2)(b) Uredbe št. 1234/2007 in na členu 103(2)(b) Uredbe št. 1308/2013, se sprašuje, ali uporaba ZOP v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, pomeni protipravno zlorabo, posnemanje ali prikazovanje v smislu teh določb. Glede tega meni, da se z zadnjenavedenima določbama zahteva, da je sporna uporaba ZOP protipravna in da torej upravičena dejanja uporabe niso zajeta s prepovedmi iz teh določb.

28

Četrtič, zaradi trditev združenja CICV, da družba Aldi označbo „Champagner Sorbet“ uporablja zavajajoče v smislu člena 118m(2)(c) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013, se predložitveno sodišče sprašuje, ali področje uporabe teh določb zajema le zavajajoče označbe, ki lahko pri upoštevni javnosti ustvarijo napačno predstavo glede geografskega izvora proizvoda, ali pa tudi označbe, ki so zavajajoče glede bistvenih lastnosti tega proizvoda.

29

V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

30

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013, ki imata podobno vsebino, razlagati tako, da na njuno področje uporabe spada primer, v katerem se ZOP, kot je „Champagne“, uporablja kot del imena, pod katerim se prodaja živilo, kot je „Champagner Sorbet“, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda.

31

Poudariti je treba, prvič, da je področje uporabe zaščite, določene v členu 118m(2)(a) Uredbe št. 1234/2007 in členu 103(2)(a) Uredbe št. 1308/2013, posebej široko, saj se ti določbi nanašata na vsako neposredno ali posredno komercialno uporabo ZOP ali ZGO in ju ščitita pred tako uporabo tako za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijami proizvoda, povezanimi z zaščitenim imenom, kot za neprimerljive proizvode, če se z navedeno uporabo izkorišča ugled te ZOP ali ZGO. Obseg te zaščite ustreza cilju, ki je potrjen v uvodni izjavi 97 Uredbe št. 1308/2013, in sicer zaščiti ZOP in ZGO pred uporabami, ki izkoriščajo ugled proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve.

32

Drugič, določbe prava Unije v zvezi z zaščito registriranih imen in geografskih označb, ki spadajo – kot je potrjeno v uvodni izjavi 92 Uredbe št. 1308/2013 – v horizontalno politiko Unije glede kakovosti, je treba razlagati tako, da jih je mogoče skladno uporabljati.

33

Glede tega, na prvem mestu, Uredba št. 1151/2012, v katere uvodni izjavi 32 je navedeno, da je namenjena zagotavljanju visoke ravni zaščite in uskladitvi te zaščite s tisto, ki velja za vinski sektor, v svojem členu 13(1)(a) za imena, registrirana na podlagi te uredbe, določa podobno zaščito, kot je določena v členu 118m(2)(a) Uredbe št. 1234/2007 in členu 103(2)(a) Uredbe št. 1308/2013, pri čemer je pojasnjeno, da ta zaščita velja tudi za proizvode, ki se uporabljajo kot sestavine.

34

Na drugem mestu, Sodišče je v sodbi z dne 14. julija 2011, Bureau national interprofessionnel du Cognac (C‑4/10 in C‑27/10, EU:C:2011:484, točka 55), ki se nanaša na razlago člena 16(a) Uredbe št. 110/2008, ki je po besedilu in cilju podoben členu 118m(2)(a) Uredbe št. 1234/2007 in členu 103(2)(a) Uredbe št. 1308/2013, že razsodilo, da uporaba znamke, ki vsebuje geografsko označbo ali izraz, ki ustreza tej označbi, in njen prevod, za žgane pijače, ki ni v skladu z ustreznimi specifikacijami, načeloma pomeni neposredno komercialno uporabo te geografske označbe v smislu tega člena 16(a) Uredbe št. 110/2008.

35

Glede na vse te elemente je treba ugotoviti, da se člen 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013 za komercialno uporabo ZOP, kot je „Champagne“, uporabljata kot del imena živila, kot je „Champagner Sorbet“, ki vsebuje sestavino, ki ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP.

36

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013 razlagati tako, da na njuno področje uporabe spada primer, v katerem se ZOP, kot je „Champagne“, uporablja kot del imena, pod katerim se prodaja živilo, kot je „Champagner Sorbet“, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda.

37

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013 razlagati tako, da uporaba ZOP kot del imena, pod katerim se prodaja živilo, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda, kot je „Champagner Sorbet“, pomeni izkoriščanje ugleda ZOP v smislu teh določb, če ime živila ustreza navadam upoštevne javnosti in če je bila sestavina dodana v zadostni količini, da temu živilu daje bistveno značilnost.

38

Kot je Sodišče opozorilo v točki 82 sodbe z dne 14. septembra 2017, EUIPO/Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto (C‑56/16 P, EU:C:2017:693), v zvezi z varstvom ZOP in ZGO, je Uredba št. 1234/2007 instrument skupne kmetijske politike, katerega namen je v bistvu potrošnikom zagotavljati, da imajo kmetijski proizvodi, označeni z geografsko označbo, registrirano na podlagi te uredbe, zaradi svojega izvora z določenega geografskega območja nekatere posebne značilnosti in zato zaradi svojega geografskega izvora jamčijo kakovost – s ciljem, da bi kmetijska gospodarstva, ki so vložila resničen trud v izboljšanje kakovosti, za to ustvarila višji dohodek – in preprečevati, da bi tretje osebe zlorabljale ugled, ki je posledica kakovosti teh proizvodov.

39

Poleg tega je Sodišče glede člena 16, točke od (a) do (d), Uredbe št. 110/2008 v točki 46 sodbe z dne 14. julija 2011, Bureau national interprofessionnel du Cognac (C‑4/10 in C‑27/10, EU:C:2011:484), menilo, da se ta določba nanaša na različne primere, v katerih se proizvod trži z izrecnim ali neizrecnim sklicevanjem na geografsko označbo v okoliščinah, v katerih je lahko javnost bodisi zavedena ali pa se lahko v njeni zavesti vsaj povzroči asociacija na poreklo proizvoda bodisi se gospodarskemu subjektu omogoči, da se neupravičeno okoristi z ugledom zadevne geografske označbe.

40

Iz tega izhaja, da gre za izkoriščanje ugleda ZOP v smislu člena 118m(2)(b) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(b) Uredbe št. 1308/2013, če se ta ZOP uporablja za neupravičeno izkoriščanje njenega ugleda.

41

Kot je poudarilo predložitveno sodišče, se lahko v obravnavanem primeru z uporabo imena „Champagner Sorbet“ za označevanje sorbeta, ki vsebuje šampanjec, na ta proizvod prenese ugled ZOP „Champagne“, ki izraža predstave o kakovosti in prestižu, in se torej ta ugled izkorišča. Za ugotovitev, ali se s tako uporabo posega v zaščito iz člena 118m(2)(b) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(b) Uredbe št. 1308/2013, je treba zato preučiti, ali pomeni ravnanje, namenjeno neupravičenemu izkoriščanju ugleda te ZOP.

42

Glede tega je treba najprej ugotoviti, da člen 3(1) in člen 5(1) Direktive 2000/13, ki sta veljala v času dejanskega stanja spora o glavni stvari, in kot poudarja predložitveno sodišče, člen 9(1)(a) in člen 17(1) Uredbe št. 1169/2011 nikakor ne določajo, da mora biti ZOP navedena v imenu živila, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda, če bi bila uporaba takega imena v nasprotju z zaščito iz člena 118m(2)(a)(i) Uredbe št. 1234/2007 ali člena 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013.

43

Poleg tega s strogim spoštovanjem določb o označevanju živil iz Direktive 2000/13 in Uredbe št. 1169/2011 ter določb o njihovih sestavinah, zlasti določb člena 6(5) in člena 7(1) in (5) Direktive 2000/13 ter določb člena 18(1) in (2) in člena 22(1) Uredbe št. 1169/2011, ni mogoče izključiti obstoja neupravičene uporabe ugleda ZOP.

44

Dalje, kot je poudarilo predložitveno sodišče, je v skladu s členom 10(1) Uredbe št. 110/2008 uporaba registrirane geografske označbe v sestavljenih izrazih prepovedana, razen če alkohol izvira izključno iz žgane pijače, ki se omenja.

45

Nazadnje, v Smernicah, ki jih je treba v skladu z uvodno izjavo 32 Uredbe št. 1152/2012 upoštevati, če se proizvodi, zaščiteni z ZOP ali ZGO uporabljajo kot sestavine, je v točki 2.1.2 navedeno, da se lahko ime, registrirano kot ZOP, navede v imenu, pod katerim se prodaja živilo, ki vsebuje proizvode z registriranim imenom, če so izpolnjeni trije pogoji, navedeni v Smernicah. Ker je ta uredba, kot je poudarjeno v točki 33 te sodbe, namenjena zagotavljanju visoke ravni zaščite in njeni uskladitvi s tisto, ki velja za vinski sektor, so te smernice upoštevne tudi za razlago člena 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013.

46

Iz tega izhaja, da uporabe ZOP kot dela imena, pod katerim se prodaja živilo, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji, same po sebi ni mogoče šteti za neupravičeno ravnanje in zato za ravnanje, pred katerim so ZOP zaščitene v vseh okoliščinah na podlagi člena 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013. Zato morajo nacionalna sodišča glede na okoliščine vsakega primera presojati, ali je taka uporaba namenjena neupravičenemu izkoriščanju ugleda ZOP.

47

Zato dejstvo, da ime iz postopka v glavni stvari ustreza navadam upoštevne javnosti glede označevanja zadevnega proizvoda, ne more biti dejavnik, ki ga je treba upoštevati.

48

Ker je namreč cilj zaščite registriranih imen in geografskih označb, kot je navedeno v točki 38 te sodbe, potrošnikom zagotavljati, da imajo proizvodi, označeni s tako označbo, zaradi svojega izvora z določenega geografskega območja nekatere posebne značilnosti in zaradi svojega geografskega izvora jamčijo kakovost, ta cilj ne bi bil izpolnjen, če bi lahko ZOP bila ali postala generično ime. Tako se v skladu s členom 118k(1) Uredbe št. 1234/2007 in členom 101(1) Uredbe št. 1308/2013 imena, ki so postala generična, ne zaščitijo kot ZOP. Poleg tega člen 118m(3) Uredbe št. 1234/2007 – tako kot člen 103(3) Uredbe št. 1308/2013 – določa, da ZOP ne morejo postati generične v Uniji. Z ugotovitvijo, da ime živila, kot je „Champagner Sorbet“, upoštevna javnost na splošno uporablja za označevanje tega živila, lahko vpliva na presojo neupravičenosti uporabe ZOP kot dela tega imena, bi se dovolila generična uporaba te ZOP, kar bi bilo torej v nasprotju z zaščito, določeno s tema uredbama.

49

Glede vprašanja, ali je za to presojo upoštevno merilo, da je bila z ZOP zaščitena sestavina dodana v zadostni količini, da se zadevnemu živilu da bistvena značilnost, je treba ugotoviti, da to merilo ustreza enemu od treh pogojev iz točke 2.1.2 Smernic za to, da se dovoli navedba imena, registriranega kot ZOP, v imenu, pod katerim se prodaja živilo, ki vsebuje proizvode, zaščitene s to ZOP. Vendar Komisija pojasnjuje, da zaradi velikega števila različnih možnosti ne more predlagati minimalnega odstotnega deleža, ki bi se lahko enotno uporabljal.

50

Glede tega je treba ugotoviti, da je uporaba ZOP kot del imena, pod katerim se prodaja živilo, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda, namenjena neupravičenemu izkoriščanju ugleda te ZOP, če ta sestavina temu živilu ne daje bistvene značilnosti.

51

Pri ugotavljanju, ali zadevna sestavina zadevnemu živilu daje bistveno značilnost, je količina te sestavine v sestavi tega živila pomembno merilo, ki pa ni zadostno. Presoja tega je odvisna od zadevnih proizvodov in mora vključevati kvalitativno presojo. Glede tega, kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah 76 in 77 sklepnih predlogov, ne gre za to, da ima to živilo bistvene značilnosti sestavine, zaščitene z ZOP, temveč da ima to živilo eno bistveno značilnost, povezano s to sestavino. Ta značilnost sta pogosto aroma in okus, ki ju da ta sestavina.

52

Če je v imenu živila, kot v postopku v glavni stvari, označeno, da to živilo vsebuje z ZOP zaščiteno sestavino, ki naj bi označevala okus tega živila, mora biti okus te sestavine bistvena značilnost navedenega živila. Če namreč druge sestavine v navedenem živilu bolj določajo njegov okus, se z uporabo takega imena neupravičeno izkorišča ugled zadevne ZOP. Tako mora nacionalno sodišče za oceno, ali šampanjec v proizvodu v glavni stvari temu daje bistveno značilnost, glede na dokaze, ki so mu predloženi, presojati, ali ima ta proizvod okus, ki ga povzroča predvsem vsebnost šampanjca v njegovi sestavi.

53

Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013 razlagati tako, da uporaba ZOP kot dela imena, pod katerim se prodaja živilo, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda, kot je „Champagner Sorbet“, pomeni izkoriščanje ugleda ZOP v smislu teh določb, če bistvena značilnost tega živila ni okus, ki bi ga povzročila predvsem vsebnost te sestavine v njegovi sestavi.

54

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 118m(2)(b) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(b) Uredbe št. 1308/2013 razlagati tako, da uporaba ZOP kot dela imena, pod katerim se prodaja živilo, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda, kot je „Champagner Sorbet“, pomeni zlorabo, posnemanje ali prikazovanje v smislu teh določb.

55

Glede tega je treba ugotoviti, da se člen 118m(2), točke od (a) do (d), Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2), točke od (a) do (d), Uredbe št. 1308/2013 nanašata na različne kršitve, katerih predmet so lahko ZOP, ZOG in vina, za katera se uporabljajo ta imena, in pred katerimi jih ščitijo te določbe.

56

V obravnavanem primeru iz odgovorov na prvo in drugo vprašanje izhaja, da pomeni uporaba ZOP, kot je „Champagne“, kot dela imena, pod katerim se prodaja živilo, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji, kot je „Champagner Sorbet“, komercialno uporabo navedene ZOP v smislu člena 118m(2)(a)(ii) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013, pred katero je ta zaščitena na podlagi teh določb, če je ta uporaba namenjena neupravičenemu izkoriščanju njenega ugleda, in da to zlasti velja, če ta sestavina temu živilu ne daje bistvene značilnosti.

57

Uporaba ZOP v imenu živila, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pa očitno ne more pomeniti zlorabe, posnemanja ali prikazovanja v smislu člena 18m(2)(b) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(b) Uredbe št. 1308/2013. Pri vključitvi imena sestavine, zaščitene z ZOP, v ime zadevnega živila gre namreč za neposredno uporabo te ZOP, da bi se odkrito uveljavljala njegova z njo povezana lastnost v zvezi z okusom, pri čemer pa ne gre niti za zlorabo, niti za posnemanje, niti za prikazovanje.

58

Glede pojma „prikazovanje“ je treba spomniti tudi, da ta v skladu z ustaljeno sodno prakso med drugim zajema primer, v katerem izraz, uporabljen za opis proizvoda, vključuje del zaščitenega imena, tako da potrošnik, ko se sreča z imenom navedenega proizvoda, pomisli na proizvod, katerega ime je zaščiteno (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2016, Viiniverla, C‑75/15, EU:C:2016:35, točka 21 in navedena sodna praksa). Vključitev celotnega imena ZOP v ime živila za označitev njegovega okusa torej ne ustreza temu primeru.

59

Zato je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 118m(2)(b) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(b) Uredbe št. 1308/2013 razlagati tako, da uporaba ZOP kot dela imena, pod katerim se prodaja živilo, ki ne ustreza specifikaciji proizvoda za to ZOP, vsebuje pa sestavino, ki ustreza navedeni specifikaciji proizvoda, kot je „Champagner Sorbet“, ne pomeni zlorabe, posnemanja ali prikazovanja v smislu teh določb.

60

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 118m(2)(c) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013 razlagati tako, da se uporabljata samo za napačne ali zavajajoče označbe, ki lahko ustvarijo napačen vtis o geografskem poreklu zadevnega proizvoda, ali pa se uporabljata tudi za napačne in zavajajoče označbe, ki se nanašajo na naravo ali na bistvene lastnosti tega proizvoda.

61

Glede tega je treba opozoriti, da čeprav so v členu 118m(2)(c) Uredbe št. 1234/2007 in členu 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013 navedene napačne ali zavajajoče označbe na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, imajo te določbe lahko v primeru v postopku v glavni stvari, v katerem je vinski proizvod sestavina živila, polni učinek samo, če se nanašajo na notranjo ali zunanjo embalažo, reklamno gradivo in dokumente, ki se nanašajo na to živilo.

62

Glede obsega teh določb iz njihovega besedila izhaja, da so ZOP in ZGO ter vino, za katero se uporabljajo ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, zaščiteni pred, prvič, napačnimi in zavajajočimi označbami izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na ta proizvod, in drugič, pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda. Na podlagi teh določb je tako mogoče prepovedati tako napačne ali zavajajoče označbe o geografskem poreklu zadevnega proizvoda kot napačne in zavajajoče označbe, ki se nanašajo na naravo ali na bistvene lastnosti tega proizvoda, kot je na primer njegov okus.

63

Če bistvena značilnost živila v postopku v glavni stvari ne bi bila okus, ki ga povzroči predvsem vsebnost šampanjca v njegovi sestavi, bi se torej lahko ugotovilo, da ime „Champagner Sorbet“ na notranji ali zunanji embalaži tega živila pomeni napačno in zavajajočo označbo v smislu člena 18m(2)(c) Uredbe št. 1234/2007 in člena 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013.

64

Glede na zgoraj navedeno je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 118m(2)(c) Uredbe št. 1234/2007 in člen 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013 razlagati tako, da se uporabljata tako za napačne ali zavajajoče označbe, ki lahko ustvarijo napačen vtis o poreklu zadevnega proizvoda, kot za napačne in zavajajoče označbe, ki se nanašajo na naravo ali na bistvene lastnosti tega proizvoda.

65

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: