–

za H. ona sama,

–

za Land Berlin M. Theis, E.‑N. Voigt, K.‑P. Nießner in A. Hollmann, agenti,

–

za Evropsko komisijo C. Valero in M. Kellerbauer, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago klavzule 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, ki je bil sklenjen 18. junija 2009 (v nadaljevanju: revidirani okvirni sporazum) in je priložen k Direktivi Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL 2010, L 68, str. 13), člena 14(1)(a) in (c) ter členov 15 in 16 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL 2006, L 204, str. 23).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med H. in Land Berlin (dežela Berlin, Nemčija) glede odločbe zadnjenavedene, ki je bila naslovljena na H. med njenim starševskim dopustom in s katero je bila ta obveščena, da se je, ker zaradi svoje odsotnosti, povezane s tem dopustom, ni uspešno opravila dvoletne poskusne dobe na vodstvenem delovnem mestu, na katero je bila imenovana pred navedenim dopustom, njen status uradnika na poskusnem delu iztekel in se je zato vrnila na svoje prejšnje nižje delovno mesto.

3

Direktiva 2010/18 je z učinkom od 8. marca 2012 razveljavila Direktivo Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 285), sklenjenem 14. decembra 1995 (v nadaljevanju: okvirni sporazum iz leta 1995).

4

V uvodnih izjavah 8 in 11 Direktive 2010/18 je navedeno:

[…]

5

Člen 3(1) te direktive določa:

„Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, oziroma zagotovijo, da socialni partnerji uvedejo zahtevane ukrepe s sporazumom najpozneje do 8. marca 2012. […]“

6

V preambuli revidiranega okvirnega sporazuma je med drugim navedeno:

„Ta okvirni sporazum […] spreminja okvirni sporazum [iz leta 1995], ki določa minimalne zahteve glede starševskega dopusta kot pomembne dejavnike pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti ter spodbujanju enakih priložnosti in enake obravnave moških in žensk.

[…]

I. Splošne ugotovitve

[…]

[…]

[…]“

7

Klavzula 1, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma določa:

8

Klavzula 2 tega okvirnega sporazuma določa:

9

Klavzula 3, točka 1, navedenega okvirnega sporazuma določa:

„Pogoji za dostop do starševskega dopusta in podrobna pravila za način njegove izrabe se določijo z zakonodajo in/ali kolektivnimi pogodbami v državi članici, vendar le v primeru, da se upoštevajo minimalne zahteve tega sporazuma. Države članice in/ali socialni partnerji lahko zlasti:

10

Klavzula 5 istega okvirnega sporazuma, naslovljena „Pravice v zvezi z zaposlitvijo in nediskriminacija“, določa:

[…]“

11

Člen 14(1) Direktive 2006/54 določa:

„V javnem ali zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, ne sme biti nikakršne neposredne ali posredne diskriminacije zaradi spola v zvezi:

[…]

[…]“

12

Člen 15 te direktive določa:

„Ženska na porodniškem dopustu je po koncu porodniškega dopusta upravičena do vrnitve na svoje delovno mesto ali na enakovredno delovno mesto pod pogoji, ki zanjo niso manj ugodni […].“

13

Člen 16 navedene direktive določa:

„Ta direktiva ne posega v pravico držav članic, da priznajo ločeno pravico do očetovskega in/ali posvojiteljskega dopusta. Države članice, ki priznavajo takšne pravice, sprejmejo potrebne ukrepe […], da so po koncu takšnega dopusta [delavci in delavke] upravičeni do vrnitve na svoja delovna mesta ali enakovredna delovna mesta pod pogoji, ki zanje niso manj ugodni […].“

14

Status uradnika na poskusnem delu, ki je imenovan na vodstveno delovno mesto, glede Land Berlin ureja člen 97 Landesbeamtengesetz (deželni zakon o uradnikih, v nadaljevanju: LBG) z dne 19. marca 2009.

15

Člen 97(1) LBG med drugim določa, da poskusna doba na takem delovnem mestu traja dve leti in da te dobe ni mogoče podaljšati.

16

Člen 97(2), drugi stavek, LBG določa:

„Od dne imenovanja pravice in obveznosti, povezane z delovnim mestom, ki je bilo uradnici ali uradniku kot uradniku za nedoločen čas nazadnje dodeljeno, […] med trajanjem poskusnega dela mirujejo […].“

17

Člen 97(4) LBG, kakor je bil spremenjen z Dienstrechtsneuordnungsgesetz (zakon o reformi in posodobitvi zveznega prava o javnih uslužbencih) z dne 22. junija 2011, določa:

„Uradnik ali uradnica, ki uspešno zaključi poskusno dobo, je imenovan(-a) na delovno mesto […]. Uradnik ali uradnica, ki ob izteku poskusne dobe ni imenovan(-a) na delovno mesto, izgubi kakršno koli pravico do plačila, povezanega z nedodeljenim delovnim mestom. Ni pridobil(-a) nadaljnjih pravic. Uradnik ali uradnica v enoletnem obdobju ne more opravljati poskusne dobe v zvezi z istim delovnim mestom. Če uradnik ali uradnica poskusne dobe prvič ni uspešno zaključil(-a) zgolj zato, ker dalj časa ni mogel(-la) opravljati delovnih nalog na tem vodstvenem delovnem mestu, lahko nadrejeni organ dovoli izjeme od stavka 7.“

18

H. je začela delati za Land Berlin leta 1999 in ima v njeni upravi status uradnice za nedoločen čas. Od 23. septembra 2008 je bila zaposlena na delovnem mestu svetovalke v plačnem razredu A 16. Po izbirnem postopku je H. 20. septembra 2011 v skladu s členom 97(1) LBG napredovala in postala uradnica na poskusnem delu za delovno mesto svetovalke v višjem plačnem razredu B 2. Zato je bila 18. oktobra 2011 premeščena na tedaj prosto delovno mesto v zadnjenavedenem plačnem razredu, ki je vključevalo vodstvene naloge.

19

Vendar H. ni prevzela funkcij na tem novem delovnem mestu. Od 25. julija 2011 do 19. januarja 2012 je bila namreč na bolniškem dopustu iz razlogov, povezanih s svojo nosečnostjo, nato pa je bila od 20. januarja do 27. aprila 2012 na porodniškem dopustu. Po porodniškem dopustu je bila H. na dopustu do 29. maja 2012, nato pa ji je bil odobren starševski dopust, ki se je začel s 30. majem 2012 in je bil večkrat podaljšan, končal pa se je 20. februarja 2015.

20

Medtem je bil za delovno mesto, na katero je bila H. premeščena kot uradnica na poskusnem delu, v drugem polletju leta 2012 razpisan nov natečaj, nato pa je bilo dodeljeno drugemu kandidatu.

21

Landesverwaltungsamt Berlin (upravni urad dežele Berlin, Nemčija) je H. 4. septembra 2014 obvestil, da ni uspešno opravila dvoletne poskusne dobe na zgoraj navedenem delovnem mestu, ker na njem ni dejansko delala, in da se je zato njen status uradnice na poskusnem delu v skladu s členom 97(4) LBG iztekel 19. septembra 2013. Ta urad je zadevno osebo obvestil tudi, da se bo vrnila na svoje prejšnje delovno mesto svetovalke plačnega razreda A 16.

22

Ker je navedeni urad z odločbo z dne 10. novembra 2014 pritožbo H. zavrnil, je ta pri Verwaltungsgericht Berlin (upravno sodišče v Berlinu, Nemčija) vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se ta odločba razglasi za nično in naj se razsodi, da mora tudi po 19. septembru 2013 ohraniti svoj status uradnice na poskusnem delu za napredovanje na vodstveno delovno mesto v plačnem razredu B 2. H. je v utemeljitev te tožbe med drugim trdila, da je izpodbijana odločba v nasprotju z direktivama 2006/54 in 2010/18.

23

Verwaltungsgericht Berlin (upravno sodišče v Berlinu) se glede Direktive 2010/18 in revidiranega okvirnega sporazuma zlasti sprašuje, ali je člen 97 LBG v skladu s klavzulo 5, točka 1, tega okvirnega sporazuma glede na to, da se H. po izteku svojega starševskega dopusta ni mogla vrniti na delovno mesto, na katerem je bila zaposlena pred tem dopustom, ali na enakovredno delovno mesto, temveč je bila premeščena na statutarno nižje delovno mesto. To sodišče se sprašuje tudi o skladnosti tega člena 97 s klavzulo 5, točka 2, navedenega okvirnega sporazuma, ki določa ohranitev pravic, ki so pridobljene ali so v postopku pridobitve, saj je posledica te premestitve znižanje plače. Vendar navedeno sodišče meni, da ni mogoče izključiti, da lahko, kot trdi Land Berlin, pravila iz člena 97 LBG pomenijo zakonodajo v smislu klavzule 5, točka 2, drugi stavek, istega okvirnega sporazuma, iz katere bi lahko po koncu starševskega dopusta zakonito izhajale spremembe pravic delavca.

24

Poleg tega predložitveno sodišče navaja, da tudi če bi bil člen 97 LBG v nasprotju z revidiranim okvirnim sporazumom in/ali Direktivo 2006/54, tega člena 97 ne bi bilo mogoče razlagati tako, da bi se zagotovila njegova skladnost z navedenimi določbami prava Unije, tako da se v tem primeru to nacionalno pravilo ne bi smelo uporabiti.

25

Glede tega navedeno sodišče meni, da bi bila najprimernejša rešitev to, da bi se poskusna doba podaljšala za obdobje, ki še ni preteklo ob začetku starševskega dopusta, bodisi na prvotnem delovnem mestu bodisi – kadar je bilo to delovno mesto, kot v obravnavanem primeru, dodeljeno drugemu uradniku – na primerljivem vodstvenem delovnem mestu. Vendar se sprašuje, kakšno rešitev bi bilo treba uporabiti, če ne bi bilo na voljo nobeno primerljivo delovno mesto. Nazadnje se predložitveno sodišče glede na to, da nacionalno pravo v primeru dodelitve novega delovnega mesta zahteva izvedbo novega postopka izbire, pri čemer v tem primeru obstaja tveganje izbire kandidata, ki ni uradnik, ki se vrača s starševskega dopusta, sprašuje, ali pravo Unije zahteva, da se tak postopek ne izvede.

26

V teh okoliščinah je Verwaltungsgericht Berlin (upravno sodišče v Berlinu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

27

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba klavzulo 5, točki (1) in (2), revidiranega okvirnega sporazuma razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki za dokončno napredovanje na vodstveno delovno mesto v javni upravi določa pogoj, da izbrani kandidat uspešno opravi predhodno dvoletno poskusno dobo na tem delovnem mestu, in v skladu s katero se v položaju, v katerem je bil tak kandidat večino te poskusne dobe na starševskem dopustu in je še vedno na tem dopustu, ta poskusna doba na podlagi zakona konča z iztekom tega dvoletnega obdobja brez možnosti njegovega podaljšanja, zaradi česar se zadevna oseba ob vrnitvi z njenega starševskega dopusta vrne na delo na statutarno in plačno nižji funkciji, ki jo je opravljala pred začetkom navedene poskusne dobe. Če je odgovor na to prvo vprašanje pritrdilen, predložitveno sodišče s prvim delom tretjega vprašanja sprašuje, ali je treba to klavzulo 5, točki 1 in 2, razlagati tako, da je tako nacionalno ureditev vseeno mogoče upravičiti s ciljem te poskusne dobe, ki je omogočiti, da se oceni primernost za delo na vodstvenem delovnem mestu, in ki zato zahteva, da navedena poskusna doba traja dalj časa.

28

Najprej je treba pojasniti, da je treba, ker je bila H. zaradi starševskega dopusta odsotna večino poskusne dobe, zahtevane za pridobitev zadevnega vodstvenega delovnega mesta, in ker je bila še vedno na starševskem dopustu, ko jo je upravni urad Land Berlin obvestil, da se bo vrnila na svoje prejšnje delovno mesto, nacionalno ureditev v postopku v glavni stvari obravnavati le ob upoštevanju Direktive 2010/18 in revidiranega okvirnega sporazuma.

29

Kot izhaja iz prvega pododstavka revidiranega okvirnega sporazuma, pomeni ta okvirni sporazum zavezo socialnih partnerjev, ki jih zastopajo splošne medpanožne organizacije, da se z minimalnimi zahtevami o starševskem dopustu določijo ukrepi, namenjeni temu, da se omogoči usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti ter da se spodbujajo enake možnosti in enako obravnavanje moških in žensk.

30

V uvodni izjavi 8 Direktive 2010/18 o uporabi tega revidiranega okvirnega sporazuma je prav tako poudarjeno, da so cilji te direktive izboljšanje usklajevanja poklicnega, zasebnega in družinskega življenja za zaposlene starše ter enake priložnosti moških in žensk na trgu dela in enaka obravnava pri delu v celotni Uniji.

31

Opozoriti je treba tudi, da sta načelo enakosti med moškimi in ženskami zlasti na področju zaposlovanja, dela in plačila na eni strani ter pravica do starševskega dopusta, da bi se lahko usklajevala družinsko in poklicno življenje, na drugi določena v členih 23 in 33(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), na ti določbi pa napotuje točka 3 splošnih ugotovitev revidiranega okvirnega sporazuma.

32

Pravica do starševskega dopusta je bila namreč vpisana v člen 33(2) Listine v okviru temeljnih socialnih pravic, zbranih pod naslovom IV te listine, „Solidarnost“. V skladu s to določbo ima za uskladitev družinskega in poklicnega življenja vsakdo pravico zlasti do starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka.

33

Poleg tega so cilji revidiranega okvirnega sporazuma, ki se tako uresničujejo, povezani z izboljšanjem življenjskih in delovnih razmer ter z obstojem ustreznega socialnega varstva delavcev, ki spadata, kot je razvidno iz člena 151 PDEU, med cilje socialne politike Unije (glej v tem smislu v zvezi z okvirnim sporazumom iz leta 1995 sodbo z dne 22. oktobra 2009, Meerts, C‑116/08, EU:C:2009:645, točka 37).

34

Nazadnje je treba opozoriti, da se revidirani okvirni sporazum tako kot okvirni sporazum iz leta 1995 lahko uporablja tudi za delavce, ki imajo, kot tožeča stranka v postopku v glavni stvari, status uradnika. Klavzula 1, točka 2, revidiranega okvirnega sporazuma se na splošno nanaša na „vse delavce […], ki imajo pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kot ga določajo zakonodaja, kolektivne pogodbe in/ali praksa, ki veljajo v vsaki državi članici“, klavzula 2, točka 1, istega okvirnega sporazuma pa se nanaša na „delavce“ brez razlikovanja glede na to, ali je delodajalec, na katerega so vezani, javni ali zasebni, s čimer zajema vse delavce (glej v tem smislu sodbo z dne 16. septembra 2010, Chatzi, C‑149/10, EU:C:2010:534, točke od 28 do 30).

35

Najprej je treba poudariti, da imajo točke od 1 do 3 klavzule 5 revidiranega okvirnega sporazuma skoraj enako besedilo kot točke od 5 do 7 klavzule 2 okvirnega sporazuma iz leta 1995, tako da razlaga, ki jo je Sodišče podalo v zvezi z zadnjenavedenimi določbami, velja tudi za prvonavedene (glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2016, Rodríguez Sánchez, C‑351/14, EU:C:2016:447, točka 47).

36

Da bi revidirani okvirni sporazum osebam, ki so ravno postale starši, omogočal prekinitev poklicne dejavnosti, da bi se posvetili družinskim obveznostim, jim daje zagotovilo iz klavzule 5, točka 1, tega okvirnega sporazuma, da se bodo po koncu tega starševskega dopusta lahko vrnile na svoje delovno mesto, če pa to ne bo mogoče, pa jim bo zagotovljeno enakovredno ali podobno delovno mesto v skladu z njihovo pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem. Ta določba tako po koncu tega dopusta zagotavlja vrnitev na delovno mesto pod enakimi pogoji, kot so obstajali ob začetku navedenega dopusta (glej v tem smislu sodbo z dne 13. februarja 2014, TSN in YTN, C‑512/11 in C‑513/11, EU:C:2014:73, točka 39 in navedena sodna praksa).

37

Z istim pričakovanjem je namen klavzule 5, točka 2, prvi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma preprečiti izgubo ali zmanjšanje pravic iz delovnega razmerja, ki so pridobljene ali so v postopku pridobitve in ki jih delavec lahko uveljavlja ob začetku svojega starševskega dopusta, ter zagotoviti, da bo po izteku tega dopusta glede teh pravic v enakem položaju kot pred njim (glej v tem smislu sodbi z dne 16. julija 2009, Gómez‑Limón Sánchez-Camacho, C‑537/07, EU:C:2009:462, točka 39, in z dne 22. oktobra 2009, Meerts, C‑116/08, EU:C:2009:645, točka 39 in navedena sodna praksa).

38

Navedena določba sicer ne ureja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja med starševskim dopustom, ki jih v skladu s klavzulo 5, točka 3, revidiranega okvirnega sporazuma opredelijo države članice in/ali socialni partnerji. Kot je razsodilo Sodišče, pa taka napotitev na nacionalno zakonodajo in kolektivne pogodbe ne posega v minimalne zahteve, določene z revidiranim okvirnim sporazumom, in zlasti v tiste iz klavzule 5, točki 1 in 2, tega okvirnega sporazuma (glej v tem smislu sodbi z dne 16. julija 2009, Gómez-Limón Sánchez-Camacho, C‑537/07, EU:C:2009:462, točka 46, in z dne 22. oktobra 2009, Meerts, C‑116/08, EU:C:2009:645, točka 45).

39

Ob upoštevanju argumentov Land Berlin je treba pojasniti, na prvem mestu, da morata v nasprotju s tem, kar ta trdi, pravica do vrnitve na prejšnje delovno mesto in ohranitev pravic, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve in jih zagotavlja klavzula 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma, za delavca veljati, tudi če starševski dopust, ki je bil izrabljen v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami, presega minimalno obdobje štirih mesecev iz klavzule 2, točka 2, revidiranega okvirnega sporazuma.

40

Poleg okoliščine, ki jo je generalni pravobranilec navedel v točki 20 sklepnih predlogov, da ta rešitev že implicitno izhaja iz sodne prakse Sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 20. junija 2013, Riežniece, C‑7/12, EU:C:2013:410, točke 12, 17, 32, 50 in 51), namreč nasprotna trditev Land Berlin nima nobene podlage v besedilu revidiranega okvirnega sporazuma, iz klavzule 5, točki 1 in 2, katerega je razvidna pravica do vrnitve na delovno mesto „po koncu starševskega dopusta“ in pravica do ohranitve pravic, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve, „do konca starševskega dopusta“.

41

Poleg tega bi odvzetje zagotovila delavcu, da se lahko vrne na prejšnje delovno mesto in ohrani take pravice, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve, če starševski dopust presega minimalno trajanje štirih mesecev, povzročilo odvrnitev tega delavca od odločitve za uveljavljanje pravice do takega dopusta, s čimer bi se tako ogrožala učinkovitost te pravice ter polni učinek Direktive 2010/18 in revidiranega okvirnega sporazuma (sodba z dne 13. februarja 2014, TSN in YTN, C‑512/11 in C‑513/11, EU:C:2014:73, točka 51) in oviralo uresničevanje cilja revidiranega okvirnega sporazuma v zvezi z usklajevanjem poklicnih in družinskih obveznosti (sodba z dne 27. februarja 2014, Lyreco Belgium, C‑588/12, EU:C:2014:99, točka 40).

42

Na drugem mestu, trditve Land Berlin, da H., ker ni dejansko opravljala poskusne dobe na delovnem mestu v postopku v glavni stvari, na podlagi klavzule 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma ni pridobila pravic do vrnitve na navedeno delovno mesto po koncu svojega starševskega dopusta in do ohranitve pravic, pridobljenih ali v postopku pridobitve in povezanih zlasti s tem delovnim mestom na dan začetka tega dopusta, prav tako ni mogoče sprejeti.

43

Pojma „delovno mesto“ in „pravice, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve“ iz navedene klavzule 5, točki 1 in 2, je treba, če se pri opredelitvi njunega pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, običajno razlagati samostojno in enotno v celotni Uniji, in sicer ob upoštevanju okvira, v katerega so te določbe umeščene, in cilja, ki se uresničuje z zadevno ureditvijo (glej v tem smislu sodbo z dne 22. oktobra 2009, Meerts, C‑116/08, EU:C:2009:645, točka 41).

44

Glede na cilje revidiranega okvirnega sporazuma in Direktive 2010/18, kot so navedeni v točkah 29 in 30 te sodbe, ter glede na okoliščino, da klavzula 5, točki 1 in 2, prvi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma po eni strani izraža načelo prava socialne varnosti Unije, ki je posebnega pomena, in po drugi konkretizira pravico do starševskega dopusta, ki je kot temeljna pravica zagotovljena tudi v členu 33(2) Listine, pa te določbe ni mogoče razlagati ozko (glej v tem smislu sodbi z dne 22. oktobra 2009, Meerts, C‑116/08, EU:C:2009:645, točka 42, in z dne 27. februarja 2014, Lyreco Belgium, C‑588/12, EU:C:2014:99, točka 36).

45

Prav tako za uporabo klavzule 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma zadostuje, da je bila H. na dan začetka svojega starševskega dopusta na podlagi izbirnega postopka in po napredovanju kot uradnica na poskusnem delu že imenovana na zadevno delovno mesto in je bila tako upravičena tudi do osebnih prejemkov, ki ustrezajo višjemu plačnemu razredu, v katerega spada to delovno mesto. Okoliščina, da je bila zadevna oseba ob tem imenovanju na bolniškem dopustu iz razlogov, povezanih z nosečnostjo, pa nikakor ne vpliva na to, da je to delovno mesto s tem trenutkom postalo njeno, tako da je treba ugotoviti, da je zadevna oseba, ko je pozneje vzela starševski dopust, že bila zaposlena na navedenem delovnem mestu in je uživala pravice, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve in so eventualno povezane s tem delovnim mestom.

46

Če bi se uporabila razlaga, ki jo predlaga Land Berlin, bi to poleg tega pomenilo odvračanje zadevnih delavcev od koriščenja starševskega dopusta in ravnanje v nasprotju s cilji navedenega sporazuma.

47

Na tretjem mestu, obravnavati je treba vprašanje, ali je ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v delu, v katerem ne določa nobenega podaljšanja poskusne dobe, kadar je uradnik na poskusnem delu na vodstvenem delovnem mestu na starševskem dopustu, v nasprotju s klavzulo 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma.

48

Glede, prvič, pravic, ki so delavcu na starševskem dopustu podeljene s klavzulo 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma, in sicer do vrnitve na delovno mesto po koncu tega dopusta, ali če to ni mogoče, na enakovredno ali podobno delo, ki je v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem, iz predložitvene odločbe izhaja, da je s členom 97 LBG po eni strani avtomatično izključeno, da bi se lahko uradnik, ki je v položaju tožeče stranke v postopku v glavni stvari, po koncu svojega starševskega dopusta vrnil na delovno mesto uradnika na poskusnem delu, na katerem je bil zaposlen pred začetkom tega dopusta. Ker je bila namreč zadevna oseba med dovoljenim trajanjem poskusne dobe na starševskem dopustu in zato ni opravljala funkcij, povezanih s tem delovnim mestom, niti tako ni mogla dokazati svoje primernosti za dokončno imenovanje na to delovno mesto, ni sporno, da se ob vrnitvi z dopusta ni mogla vrniti na navedeno delovno mesto.

49

Po drugi strani je z navedeno nacionalno ureditvijo, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, izključeno tudi, da bi se lahko zadevni osebi po koncu njenega starševskega dopusta ponudilo delovno mesto uradnika na poskusnem delu, ki bi bilo enakovredno ali podobno tistemu, na katerem je bila zaposlena pred tem dopustom, saj se je dvoletno obdobje, v katerem je lahko opravljala poskusno delo, da bi dokazala svojo primernost za delo na vodstvenem delovnem mestu, takrat izteklo in ga ni bilo mogoče podaljšati.

50

Iz tega izhaja, da klavzula 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma nasprotuje ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari.

51

Glede, drugič, klavzule 5, točka 2, prvi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma, ki določa ohranitev „pravic, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve“, je treba opozoriti, da ta pojem vključuje vse pravice in ugodnosti, v denarju ali v naravi, ki neposredno ali posredno izhajajo iz delovnega razmerja in ki jih lahko delavec pri delodajalcu uveljavlja na dan, ko se začne njegov starševski dopust (glej v tem smislu sodbo z dne 22. oktobra 2009, Meerts, C‑116/08, EU:C:2009:645, točka 43).

52

Med take pravice in ugodnosti spadajo tiste, ki izhajajo iz določb o določitvi pogojev za dostop do višjega delovnega mesta, saj namreč izvirajo iz delovnega razmerja (glej v tem smislu sodbo z dne 18. novembra 2004, Sass, C‑284/02, EU:C:2004:722, točka 31). To v obravnavanem primeru velja za pravico iz člena 97 LBG, v skladu s katero lahko uradnik eventualno dokončno napreduje na vodstveno funkcijo tako, da v okviru opravljanja delovnega razmerja za Land Berlin in po predhodnem izbirnem postopku prestane poskusno dobo v določenem trajanju.

53

Glede tega pa je treba ugotoviti, da je v obravnavanem primeru, ker je H. koristila starševski dopust, člen 97 LBG povzročil, da zadevna oseba ni imela nobene možnosti dokazati svoje primernosti za opravljanje vodstvene funkcije, za katero si je prizadevala, in po možnosti dokončno napredovati na to funkcijo po poskusni dobi, za katero je bila izbrana pred navedenim dopustom.

54

Iz tega izhaja, da tudi klavzula 5, točka 2, prvi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma nasprotuje ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari. Ker lahko navedena ureditev delavca, ki je v položaju H., odvrne od odločitve za uveljavljanje njegove pravice do starševskega dopusta, navedena ureditev poleg tega posega v učinkovitost te pravice, kakor je zagotovljena z revidiranim okvirnim sporazumom.

55

V zvezi s trditvami predložitvenega sodišča, da bi lahko določbe člena 97(1) in (2), drugi stavek, LBG pomenile določbe „nacionalne zakonodaje“ v smislu člena 5, točka 2, drugi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma, iz katerih bi lahko po koncu starševskega dopusta zakonito izhajale spremembe pravic delavca, kakršne so tiste v postopku v glavni stvari, je treba najprej poudariti, da obstajajo razlike med različnimi jezikovnimi različicami te določbe. Medtem ko namreč nekatere jezikovne različice, kot je tudi nemška, določajo, da se pridobljene pravice ali pravice v postopku pridobitve, vključno s spremembami, ki izhajajo med drugim iz nacionalne zakonodaje, uporabljajo po starševskem dopustu, francoska jezikovna različica določa, da se po starševskem dopustu uporabljajo pravice iz klavzule 5, točka 2, prvi stavek, navedenega okvirnega sporazuma in spremembe, ki so bile med drugim vnesene „v nacionalno zakonodajo“.

56

Glede tega je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso, če se med jezikovnimi različicami besedila Unije pojavijo razlike, zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in cilj ureditve, katere del je (glej zlasti sodbi z dne 4. septembra 2014, Vnuk, C‑162/13, EU:C:2014:2146, točka 46, in z dne 26. aprila 2017, Popescu, C‑632/15, EU:C:2017:303, točka 35).

57

V obravnavanem primeru glede na cilje revidiranega okvirnega sporazuma, kot so navedeni v točkah 29 in 30 te sodbe, in glede na – v točki 44 te sodbe poudarjen – pomen varstva, ki je delavcem priznano na podlagi klavzule 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma, klavzule 5, točka 2, drugi stavek, tega okvirnega sporazuma ni mogoče razlagati tako, da bi se ogrozil polni učinek varstva, ki je delavcem priznano na podlagi klavzule 5, točka 2, prvi stavek, navedenega okvirnega sporazuma. Tako pa bi bilo, če bi bilo treba v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ugotoviti, da je mogoče na podlagi klavzule 5, točka 2, drugi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma upravičiti to, da pravica, ki je pridobljena ali v postopku pridobitve, ugasne, ker nacionalna zakonodaja določa, da taka pravica zakonito preneha veljati po izteku roka, ki ga ni mogoče podaljšati in ki neprekinjeno teče med odsotnostjo zadevnega delavca zaradi starševskega dopusta.

58

Na četrtem in zadnjem mestu je treba preučiti vprašanje predložitvenega sodišča o tem, ali je mogoče posege v pravice, zagotovljene s klavzulo 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma, ki tako izhajajo iz uporabe člena 97 LBG, po možnosti upravičiti s ciljem poskusne dobe v postopku v glavni stvari, ki je omogočiti ocenjevanje primernosti za delo na prostem vodstvenem delovnem mestu, to primernost pa je mogoče ugotoviti le v primeru daljšega dejanskega opravljanja nalog, povezanih s tem delovnim mestom.

59

Glede tega je treba, tako kot je storil generalni pravobranilec v točki 30 sklepnih predlogov, opozoriti, da revidirani okvirni sporazum ne vsebuje nobene določbe, ki bi dovoljevala odstopanja od tako zagotovljenih pravic. Vsekakor v obravnavanem primeru nikakor niso potrebni posegi v te pravice, da bi se dosegel cilj, ki se tako uresničuje. Cilj, kakršnega navaja predložitveno sodišče, bi se lahko ohranil z nekaterimi prilagoditvami, ki bi omogočale, kot zahteva klavzula 5, točka 2, prvi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma, da bi se v celoti ohranil tekoči postopek poklicnega napredovanja in bi se poskusna doba v zahtevanem obdobju nadaljevala bodisi na delovnem mestu, zasedenem ob začetku tega dopusta, bodisi – če to ne bi bilo mogoče – na enakovrednem ali podobnem delovnem mestu, kot zahteva klavzula 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma.

60

Sprejeti ni mogoče niti trditve Land Berlin, da bi to, da bi moral delodajalec zagotavljati vrnitev delavca na prejšnje delovno mesto v obdobju, ki lahko zajema najdaljše dovoljeno trajanje starševskega dopusta, kar v Nemčiji znaša tri leta, tako da bi moral po potrebi to delovno mesto v takem obdobju ohraniti prosto, lahko ogrozilo dobro delovanje služb te dežele, v zasebnem sektorju pa celo sam obstoj podjetja.

61

V skladu s klavzulo 3, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma morajo države članice določiti natančne pogoje za koriščenje starševskega dopusta in zlasti določiti njegovo dovoljeno trajanje ob upoštevanju minimalnih zahtev navedenega okvirnega sporazuma. Kot izhaja iz samega besedila navedene klavzule 3, točka 1, pa spadajo potrebe delodajalcev, med drugim tiste, povezane z delovanjem in organizacijo podjetij, zlasti malih podjetij, tako kot potrebe delavcev med merila, glede katerih morajo države članice in/ali socialni partnerji, odvisno od primera, opredeliti pogoje za dostop do starševskega dopusta in natančne pogoje za njegovo koriščenje.

62

Ko je enkrat v skladu z navedeno določbo določeno dovoljeno trajanje dopusta, zato ni mogoče sprejeti, da bi bili delavci, ki so se odločili za starševski dopust v tako dovoljenem obdobju, na podlagi istih potreb izključeni iz minimalnih zahtev, zagotovljenih z revidiranim okvirnim sporazumom, kot so zlasti tiste iz njegove klavzule 5, točki 1 in 2.

63

Glede na vse zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje in na prvi del tretjega vprašanja odgovoriti, da je treba klavzulo 5, točki (1) in (2), revidiranega okvirnega sporazuma razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki za dokončno napredovanje na vodstveno delovno mesto v javni upravi določa pogoj, da izbrani kandidat uspešno opravi predhodno dvoletno poskusno dobo na tem delovnem mestu, in v skladu s katero se v položaju, v katerem je bil tak kandidat večino te poskusne dobe na starševskem dopustu in je še vedno na tem dopustu, ta poskusna doba na podlagi zakona konča z iztekom tega dvoletnega obdobja brez možnosti njegovega podaljšanja, zaradi česar se zadevna oseba ob vrnitvi z njenega starševskega dopusta vrne na delo na statutarno in plačno nižji funkciji, ki jo je opravljala pred začetkom navedene poskusne dobe. Takih posegov v to klavzulo ni mogoče utemeljiti s ciljem te poskusne dobe, ki je omogočiti ocenjevanje primernosti za delo na prostem vodstvenem delovnem mestu.

64

Glede na odgovor na prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja na drugo vprašanje in na drugi del tretjega vprašanja ni treba odgovoriti.

65

Predložitveno sodišče s četrtim in petim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, katere posledice, ki izhajajo iz prava Unije, ima v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, neskladnost ureditve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s klavzulo 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma.

66

Najprej je treba spomniti, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso nacionalna sodišča pri uporabi nacionalnega prava to pravo dolžna razlagati kolikor mogoče ob upoštevanju besedila in namena zadevne direktive, da bi se dosegel v njej določeni rezultat in s tem skladnost s členom 288, tretji odstavek, PDEU (glej zlasti sodbo z dne 24. januarja 2012, Dominguez, C‑282/10, EU:C:2012:33, točka 24 in navedena sodna praksa). Tako je tudi v primeru sporazumov, ki se kot revidirani okvirni sporazum izvajajo z direktivo Sveta, katere sestavni del torej so (glej po analogiji sodbo z dne 16. septembra 2010, Chatzi, C‑149/10, EU:C:2010:534, točki 43 in 44).

67

V obravnavanem primeru pa predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe izrecno poudarja, da taka skladna razlaga ni mogoča, kar zadeva ureditev v postopku v glavni stvari.

68

V teh okoliščinah je treba opozoriti tudi, da kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, so v vseh primerih, ko se zdijo določbe direktive vsebinsko brezpogojne in dovolj natančne, posamezniki upravičeni, da se nanje sklicujejo v razmerju do države članice, zlasti ko ta nastopa kot delodajalec. Sodišče je poleg tega že razsodilo, da je to sodno prakso dovoljeno prenesti na sporazume, ki – tako kot okvirni sporazumi o starševskem dopustu – izhajajo iz dialoga med socialnimi partnerji na ravni Unije in ki se v skladu z njihovo pravno podlago izvajajo z direktivo Sveta, katere sestavni del torej so (glej v tem smislu sodbo z dne 22. aprila 2010, Zentralbetriebsrat der Landeskrankenhäuser Tirols, C‑486/08, EU:C:2010:215, točki 22 in 23).

69

Klavzula 5, točki 1 in 2, prvi stavek, okvirnega sporazuma pa na splošno in nedvoumno določa pravice delavca, da se vrne na svoje delovno mesto, če to ni mogoče, pa na enakovredno ali podobno delovno mesto, in da ob koncu starševskega dopusta ohrani pravice, ki so ob njegovem začetku že pridobljene ali v postopku pridobitve. Take določbe imajo tako vsebino, ki ni pogojna in je dovolj natančna, da se lahko nanjo pravni subjekti sklicujejo, sodišče pa jo lahko uporabi (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2009, Gómez-Limón Sánchez-Camacho, C‑537/07, EU:C:2009:462, točka 36).

70

V skladu s sodno prakso Sodišča iz tega izhaja, da morajo nacionalna sodišča in organi uprave – če ni mogoča razlaga in uporaba nacionalnega prava v skladu z zahtevami prava Unije – v celoti uporabiti pravo Unije in zavarovati pravice, ki jih to pravo priznava posameznikom, pri čemer, če je treba, ne uporabijo nasprotujočih določb nacionalnega prava (sodba z dne 25. novembra 2010, Fuß, C‑429/09, EU:C:2010:717, točka 40 in navedena sodna praksa).

71

Zato bo moralo predložitveno sodišče med drugim preveriti, ali v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, Land Berlin kot delodajalka res ni mogla zagotoviti H., da se bo lahko po starševskem dopustu vrnila na svoje delovno mesto, in če je tako, zagotoviti, da se ji torej, kot zahteva klavzula 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma, dodeli enakovredno ali podobno delovno mesto v skladu z njeno pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem, da lahko na njem nadaljuje poskusno dobo pod pogoji, ki so tudi v skladu z zahtevami iz klavzule 5, točka 2, tega okvirnega sporazuma (glej po analogiji sodbo z dne 20. junija 2013, Riežniece, C‑7/12, EU:C:2013:410, točka 51).

72

Glede okoliščine, da je bil na vodstveno delovno mesto, na katero je bila H. imenovana kot uradnica na poskusnem delu 18. oktobra 2011, potem ko je ta 30. maja 2012 začela koristiti starševski dopust, dokončno imenovan drug kandidat na podlagi izbirnega postopka, ki se je začel v drugem polletju leta 2012, je treba poudariti, da Land Berlin pred Sodiščem ni pojasnila, zakaj objektivno ni mogla poskrbeti, da bi se lahko H. po koncu svojega dopusta vrnila na delovno mesto uradnice na poskusnem delu na zadevnem vodstvenem delovnem mestu. Ta dežela med drugim ni navedla razlogov, iz katerih tega delovnega mesta ni mogla bodisi začasno ohraniti prosto bodisi po potrebi nanj prehodno imenovati drugega uradnika do vrnitve H.

73

Sodišče je sicer že razsodilo, da lahko delodajalec za racionalno upravljanje svoje institucije prosto reorganizira svoje službe, vendar je pojasnilo, da le pod pogojem, da spoštuje določbe prava Unije, ki se uporabijo (glej po analogiji glede okvirnega sporazuma iz leta 1995 sodbo z dne 20. junija 2013, Riežniece, C‑7/12, EU:C:2013:410, točka 36).

74

V teh okoliščinah mora delodajalec pred predložitvenim sodiščem dokazati, da iz objektivnih razlogov ni mogel poskrbeti, da bi se tožeča stranka iz postopka v glavni stvari lahko po koncu starševskega dopusta vrnila na vodstveno delovno mesto, na katero je bila imenovana kot uradnica na poskusnem delu, preden je začela ta dopust koristiti.

75

Tudi če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru to ni mogoče, delovnega mesta, na katero bi Land Berlin ponovno imenovala H. ob pričakovanju njene vrnitve na delo po koncu starševskega dopusta, vseeno nikakor ne bi bilo mogoče šteti za „enakovredno ali podobno“ vodstvenemu mestu, na katerem je bila zadevna oseba zaposlena, ko je začela ta dopust koristiti, v smislu klavzule 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma, saj ni sporno, da je bila zadevna oseba ponovno imenovana na delovno mesto, na katerem je bila zaposlena pred svojim napredovanjem na navedeno vodstveno delovno mesto, torej na delovno mesto, ki je statutarno in plačno nižje ovrednoteno.

76

Za spoštovanje navedene klavzule 5, točka 1, bi namreč Land Berlin morala H. kot uradnico na poskusnem delu imenovati na vodstveno delovno mesto, ki ima vsaj statutarni naziv, raven plače in vodstvene naloge, ki ustrezajo tistim, ki jih ima delovno mesto, za katero je bila sprva izbrana.

77

Poleg tega se bo moralo predložitveno sodišče prepričati, da bo nadaljevanje poskusne dobe na prejšnjem vodstvenem delovnem mestu, ali če se ugotovi, da to objektivno ni mogoče, na enakovrednem ali podobnem delovnem mestu, z vidika trajanja te poskusne dobe potekalo ob spoštovanju zahtev, ki izhajajo iz klavzule 5, točka 2, revidiranega okvirnega sporazuma.

78

Tako spoštovanje pomeni, da H. po koncu svojega starševskega dopusta ohrani možnost nadaljevanja svoje poskusne dobe na prvem ali drugem od teh delovnih mest tako, da je upravičena do dejanske poskusne dobe v skupnem trajanju, ki je enako tistemu, do katerega bi bila upravičena, če ne bi koristila starševskega dopusta. Zadevna oseba mora namreč po svojem starševskem dopustu ohraniti enake možnosti, da dokaže svojo primernost za opravljanje vodstvene funkcije, ki jo je opravljala, in zato enak obet morebitnega dokončnega imenovanja na to funkcijo po koncu navedene poskusne dobe.

79

Nazadnje in glede morebitne zahteve, da se imenovanje tožeče stranke iz postopka v glavni stvari kot uradnice na poskusnem delu na podobno ali enakovredno vodstveno delovno mesto pogoji s predhodno izvedbo novega izbirnega postopka, je treba ugotoviti, da bi ta zahteva izvotlila pravico delavca, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ki je koristil starševski dopust, da je premeščen na podobno ali enakovredno delovno mesto pod pogoji iz klavzule 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma, da lahko na njem nadaljuje poskusno dobo pod pogoji, ki so tudi v skladu z zahtevami iz klavzule 5, točka 2, prvi stavek, tega okvirnega sporazuma (glej po analogiji sodbo z dne 20. junija 2013, Riežniece, C‑7/12, EU:C:2013:410, točka 54).

80

Ne glede na to, da je zadevna oseba že sodelovala v takem izbirnem postopku, na podlagi katerega je bila kot uradnica na poskusnem delu imenovana na vodstveno delovno mesto, na katerem je bila zaposlena, ko je začela koristiti starševski dopust, bi namreč tak izbirni postopek povzročil nadaljnjo odložitev njenega imenovanja na to novo delovno mesto in zato njeno možnost, da dokaže svojo primernost za dokončno imenovanje na to delovno mesto. Poleg tega in še bolj temeljno bi povzročil, da bi bilo tako imenovanje negotovo, saj bi bilo tako odvisno od rezultatov navedenega izbirnega postopka.

81

Zahteve, kakršna je navedena v točki 79 te sodbe, torej ni mogoče sprejeti, in predložitveno sodišče je zato v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 70 te sodbe, ne sme uporabiti.

82

Glede na zgoraj navedeno je treba na četrto in peto vprašanje odgovoriti, da mora predložitveno sodišče po potrebi brez uporabe nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari preveriti – kot to zahteva klavzula 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma – ali v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, zadevna dežela kot delodajalka zadevni osebi objektivno ni mogla omogočiti, da bi se po koncu svojega starševskega dopusta vrnila na svoje delovno mesto, in če je bilo tako, zagotoviti njeno imenovanje na enakovredno ali podobno delovno mesto v skladu z njeno pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem, ne da bi bilo to imenovanje na delovno mesto mogoče pogojiti s predhodno izvedbo novega izbirnega postopka. Navedeno sodišče mora tudi zagotoviti, da bo lahko zadevna oseba po koncu tega starševskega dopusta na delovnem mestu, na katero se je tako vrnila ali je bila nanj na novo imenovana, nadaljevala poskusno dobo pod pogoji, ki so v skladu z zahtevami iz klavzule 5, točka 2, revidiranega okvirnega sporazuma.

83

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: