—

za slovaško vlado B. Ricziová, agentka,

—

za nemško vlado T. Henze in M. Hellmann, agenta,

—

za Evropsko komisijo K.‑P. Wojcik, A. Tokár in L. Malferrari, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 11 Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 177).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo ERGO Poist’ovňa a.s. (v nadaljevanju: družba ERGO) in A. Barlíkovo glede zahtevka za plačilo zneska 11.421,42 EUR, ki ga je družba ERGO zoper A. Barlíkovo vložila iz naslova vračila provizij.

3

V drugi in tretji uvodni izjavi Direktive 86/653 je navedeno:

„ker razlike v nacionalnih zakonodajah glede trgovskega zastopanja občutno vplivajo na pogoje konkurence in na opravljanje poklica znotraj [Evropske unije] ter škodujejo stopnji varnosti trgovskih zastopnikov v njihovih odnosih z naročiteljem, pa tudi varnosti pri sklepanju trgovskih poslov; ker te razlike otežujejo sklepanje in izvajanje pogodb o trgovskem zastopanju med naročiteljem in trgovskim zastopnikom, ki imata sedež v različnih državah članicah;

ker mora blagovna menjava med državami članicami potekati pod pogoji, ki ustrezajo tistim v notranjem trgu in to zahteva približevanje pravnih sistemov držav članic v takšnem obsegu, ki zagotavlja dobro delovanje skupnega trga; ker celo enotne kolizijske norme na področju trgovskega zastopanja ne odpravljajo zgoraj navedenih pomanjkljivosti in zato ne dovoljujejo opustitve predlaganega usklajevanja.“

4

Člen 1(2) te direktive določa:

„V skladu s to direktivo je ‚trgovski zastopnik‘ tisti, ki ima kot samozaposleni posrednik trajno pooblastilo za posredovanje pri prodaji ali nakupu izdelkov za drugo osebo, v nadaljevanju ‚naročitelj‘, ali za posredovanje in sklepanje poslov v imenu naročitelja in za njegov račun.“

5

Člen 3(1) navedene direktive določa:

„Trgovski zastopnik mora pri opravljanju svojih dejavnosti skrbeti za interese naročitelja in delovati pošteno in v dobri veri.“

6

Člen 4(1) te direktive določa:

„Pri sodelovanju s trgovskim zastopnikom mora naročitelj delovati pošteno in v dobri veri.“

7

Poglavje III Direktive 86/653, naslovljeno „Plačilo“, vsebuje med drugim pravila, ki se uporabljajo, če se trgovskemu zastopniku plačuje provizija. V skladu s členom 6(2) te direktive je kot provizija opredeljen „[v]sak del plačila, ki variira glede števila ali vrednosti poslov“.

8

Člen 7(1) navedene direktive določa:

„Za sklenitev posla v obdobju, ki ga zajema pogodba o trgovskem zastopanju, ima trgovski zastopnik pravico do provizije:

9

Člen 10(1) te direktive določa:

„Provizija zapade, takoj ko in kolikor to zagotavljajo naslednje okoliščine:

10

Člen 11 Direktive 86/653 določa:

„1.   Pravica do provizije ugasne samo in če:

2.   Provizije, ki jih je trgovski zastopnik že prejel, se morajo vrniti, če pravica do njih ugasne.

3.   Dogovori o odstopanju od določb odstavka 1 na škodo trgovskega zastopnika niso dovoljeni.“

11

Člen 642 Obchodný zákonník (trgovinski zakonik), ki se nanaša na posredniško pogodbo, določa:

„Posrednik se s posredniško pogodbo zaveže, da bo opravljal dejavnost, ki bo zadevni osebi omogočila sklenitev pogodbe s tretjim, zadevna oseba pa se zaveže, da bo posredniku plačala ustrezno nadomestilo (provizijo).“

12

Direktiva 86/653 je bila v slovaško pravo prenesena s členom 652 in naslednjimi trgovinskega zakonika. Člen 652(1) tega zakonika določa:

„S pogodbo o trgovskem zastopanju se trgovski zastopnik kot prodajalec ali ponudnik zaveže, da bo za naročitelja opravljal posle za sklenitev določene vrste pogodb (v nadaljevanju: posli) ali se pogajal za posle in jih sklepal v imenu in na račun naročitelja, ta pa se zaveže, da mu bo plačal provizijo.“

13

Člen 660(1) in (2) tega zakona določa:

„1.   Pravica do provizije […] se pridobi,

2.   Pravica do provizije se pridobi najpozneje takrat, ko je tretji izpolnil svoj del obveznosti ali bi ga moral izpolniti, če bi naročitelj izpolnil svojo. Če pa mora tretji izpolniti svojo obveznost šele več kot šest mesecev od sklenitve pogodbe, pravica trgovskega zastopnika do provizije nastane s sklenitvijo navedene pogodbe.“

14

Člen 662(1) in (3) trgovinskega zakonika določa:

„1.   Če ni v pogodbi drugače določeno, pravica do provizije ugasne, če je gotovo, da pogodba med naročiteljem in tretjim ne bo izpolnjena in neizpolnitev ni posledica okoliščin, za katere odgovarja naročitelj.

[…]

3.   Ugasnitev pravice do provizije v smislu odstavka 1 se lahko z dogovorom v izključno korist trgovskega zastopnika uredi tudi drugače.“

15

Člen 801(1) in (2) Občiansky zákonník (civilni zakonik) določa:

„1.   Zavarovanje preneha, če premija za prvo zavarovalno obdobje ali premija, ki se plača v enkratnem znesku, ni bila poravnana v treh mesecih od njene zapadlosti.

2.   Zavarovanje preneha tudi, če premija za naslednje zavarovalno obdobje ni bila plačana v enem mesecu od prejema opomina zavarovalnice, če premija ni bila plačana pred prejemom tega opomina […]“

16

Družba ERGO, ki deluje v zavarovalništvu, in A. Barlíková sta 13. marca 2012 sklenili pogodbo, ki sta jo naslovili „Posredniška pogodba z vezanim finančnim zastopnikom“ (v nadaljevanju: sporna pogodba). Ta pogodba je napotovala na člen 642 trgovinskega zakonika.

17

Z navedeno pogodbo se je A. Barlíková zavezala, da bo opravljala dejavnost „zavarovalnega posredovanja“ v korist družbe ERGO. Ta dejavnost je zlasti pomenila pridobivanje strank in predlaganje, naj sklenejo zavarovalne pogodbe, ki jih je ponujala ta družba. A. Barlíková je imela tudi pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu in na račun družbe ERGO.

18

A. Barlíková je za sklenitev vsake zavarovalne pogodbe prejela provizijo v višini nekega odstotka zneska premije ali letne zavarovalne premije. Do vnaprejšnjega plačila te provizije je bila upravičena že ob sklenitvi pogodbe s stranko. Vendar je bila pravica do provizije dokončno pridobljena, šele če zavarovalna pogodba ni bila razvezana pred potekom treh oziroma petih let.

19

Sporna pogodba je poleg tega določala, da strankino neplačilo premije pomeni ugasnitev pravice do provizije, če do njega pride v prvih mesecih izvrševanja zavarovalne pogodbe, oziroma sorazmerno znižanje zneska provizije, če do njega pride po prvih treh mesecih izvrševanja te pogodbe.

20

A. Barlíková je za družbo ERGO pridobila več strank. V skladu s sporno pogodbo je ob sklenitvi zavarovalnih pogodb z navedenimi strankami vnaprej prejela provizije, ki so ji pripadale. Vendar so nekatere stranke od tri do šest mesecev po podpisu teh zavarovalnih pogodb prenehale plačevati premijo za navedene pogodbe in se niso odzvale niti na opomine za plačilo dolgovanih zneskov, ki jih je poslala družba ERGO. Zato so te pogodbe v skladu s členom 801 civilnega zakonika prenehale veljati po zakonu. Nekatere stranke so družbi ERGO navedle, da so navedeno premijo prenehale plačevati, ker so zaradi neprimerne obravnave, ki so je bile deležne od te družbe, izgubile prvotno zaupanje vanjo.

21

Družba ERGO je po prenehanju zadevnih zavarovalnih pogodb od A. Barlíkove v skladu s sporno pogodbo zahtevala, naj vrne vnaprej prejete provizije iz teh zavarovalnih pogodb v znesku 11.421,42 EUR. Ker A. Barlíková ni plačala tega zneska, je družba ERGO pri Okresný súd Dunajská Streda (okrožno sodišče v Dunajski Stredi, Slovaška) vložila zahtevek, naj ji naloži plačilo navedenega zneska.

22

A. Barlíková je pred tem sodiščem trdila, da je bila za prenehanje navedenih zavarovalnih pogodb kriva družba ERGO. Iz dopisov, ki jih je več strank poslalo tej družbi, naj bi namreč izhajalo, da jih ni obravnavala ustrezno, zlasti ker je od njih zahtevala, da odgovorijo na številna vprašanja, čeprav je bila zavarovalna pogodba že sklenjena, in ker jim je pošiljala opomine za plačilo že plačanih premij.

23

V teh okoliščinah želi predložitveno sodišče ugotoviti, ali člen 662 trgovinskega zakonika, ki prenaša člen 11 Direktive 86/653, nasprotuje določbam sporne pogodbe, v skladu s katerimi neplačilo premij, določenih v pogodbi, ki je bila sklenjena med naročiteljem in tretjim, povzroči – odvisno od primera – prenehanje pravice do provizije ali sorazmerno znižanje zneska te provizije glede na trajanje izvrševanja te pogodbe.

24

Predložitveno sodišče se zato na eni strani sprašuje, ali člen 11(1), prva alinea, te direktive dovoljuje upoštevanje značilnosti dolgoročnih pogodb. V zvezi s tem ugotavlja, da navedena direktiva ne predvideva delne neizpolnitve pogodbe. Predložitveno sodišče na drugi strani meni, da je treba razjasniti pomen besedne zveze „kriv naročitelj“ v smislu člena 11(1), druga alinea, te direktive. Po njegovem mnenju je takšna razjasnitev v tem primeru pomembna zaradi posebne ureditve prenehanja zavarovalnih pogodb iz člena 801(2) civilnega zakonika. V skladu s to določbo lahko zavarovalci pogodbe prekinejo z neplačilom dolgovanih premij, čeprav bi lahko izbrali običajne načine prenehanja veljavnosti pogodbe, kot sta odpoved ali razveza. S pravnega vidika naj bi bila pravna podlaga prenehanja veljavnosti pogodbe neplačilo premije, kar pomeni kršitev obveznosti zavarovalca. Vendar bi lahko tako neplačilo imelo druge razloge, ki so zavarovalca privedli do takega ravnanja.

25

V teh okoliščinah je Okresný súd Dunajská Streda (okrožno sodišče v Dunajski Stredi) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

26

Uvodoma je treba na eni strani ugotoviti, da družba ERGO, kot izhaja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, pred predložitvenim sodiščem trdi, da Direktive 86/653 ni mogoče uporabiti v postopku v glavni stvari, ker sporna pogodba zaradi svojega naslova in napotitve na člen 642 trgovinskega zakonika ni pogodba o trgovskem zastopanju, temveč posredniška pogodba.

27

V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da iz tega predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da predložitveno sodišče meni, da je treba sporno pogodbo šteti za pogodbo o trgovskem zastopanju in ne za posredniško pogodbo. Ta sodba torej temelji na zadnji predpostavki.

28

Na drugi strani je treba ugotoviti, da ta pogodba sicer ne spada na področje uporabe Direktive 86/653, ki se v skladu z definicijo pojma „trgovski zastopnik“ iz njenega člena 1(2) uporablja zgolj za trgovske zastopnike, ki imajo trajno pooblastilo bodisi za posredovanje bodisi za posredovanje in sklepanje poslov pri prodaji ali nakupu izdelkov. Trgovski zastopnik, čigar dejavnost je, kot v zadevi v glavni stvari, posredovanje in sklepanje zavarovalnih storitev, torej ni zajet z opredelitvijo iz tega člena 1(2).

29

Vendar je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da kadar nacionalna zakonodaja za primere, ki so povsem notranje narave, predvsem zato, da bi se izognila diskriminaciji domačih državljanov ali morebitnemu izkrivljanju konkurence ali da bi zagotovila enoten postopek za primerljive položaje, sprejme enake rešitve, kot jih določa pravo Unije, obstaja nesporni interes, da se zaradi izogibanja prihodnjim razhajajočim se razlagam določbe ali pojmi iz prava Unije razlagajo enotno, ne glede na okoliščine, v katerih se uporabljajo (sodba z dne 3. decembra 2015, Quenon K., C‑338/14, EU:C:2015:795, točka 17 in navedena sodna praksa).

30

V zvezi s tem je predložitveno sodišče navedlo, da se zaveda, da se spor, ki mu je bil predložen, ne spada na področje uporabe prava Unije. Vendar se je sklicevalo na sodbo Sodišča z dne 16. marca 2006, Poseidon Chartering (C‑3/04, EU:C:2006:176), in navedlo, da je treba v obravnavanem primeru, v katerem gre za pogodbo o trgovskem zastopanju glede zavarovalnih storitev, uporabiti pravila Direktive 86/653.

31

Kot je bilo navedeno v točki 12 te sodbe, je bila Direktiva 86/653 v slovaški pravni red prenesena s členom 652 in naslednjimi trgovinskega zakonika. Kot je opozorila slovaška vlada, se ti členi ne omejujejo na nakup ali prodajo izdelkov, temveč se nanašajo tudi na pogodbe o storitvah. Iz tega izhaja, da je slovaški zakonodajalec s takšnim prenosom določb te direktive v notranjo zakonodajo pogodbe o trgovskem zastopanju glede blaga in glede storitev nameraval obravnavati enako.

32

Zato je treba ugotoviti, da je Sodišče pristojno za obravnavo tega predloga za sprejetje predhodne odločbe.

33

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 11(1), prva alinea, Direktive 86/653 razlagati tako, da se ne nanaša zgolj na popolno neizpolnitev pogodbe med naročiteljem in tretjim, temveč tudi na delno neizpolnitev te pogodbe, kot je nespoštovanje prometa ali časovnega obdobja, določenih z navedeno pogodbo.

34

V večini jezikovnih različic člen 11(1), prva alinea, te direktive določa, da pravica do provizije ugasne, „samo in če“ je dokazano, da pogodba med tretjim in naročiteljem ne bo izpolnjena.

35

Uporaba izraza „če“ kaže, da je treba za ugotovitev, ali je pravica do provizije ugasnila, upoštevati del, v katerem pogodba ni bila izpolnjena. Iz uporabe tega izraza je zato mogoče sklepati, da se člen 11(1), prva alinea, navedene direktive nanaša tako na primere popolne kot delne neizpolnitve pogodbe.

36

Vendar različice člena 11(1) Direktive 86/653 v češkem, latvijskem in slovaškem jeziku ne vsebujejo izrazov, ki bi jih bilo mogoče prevesti s „če“.

37

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pa je treba določbe prava Unije razlagati in uporabljati enotno, ob upoštevanju različic v vseh jezikih Unije. Če so med jezikovnimi različicami besedila prava Unije razlike, je treba zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (sodba z de 1. marca 2016, Alo in Osso, C‑443/14 in C‑444/14, EU:C:2016:127, točka 27).

38

Iz tega izhaja, da je treba glede na razhajanje, navedeno v točki 36 te sodbe, člen 11(1), prva alinea, Direktive 86/653 razlagati ob upoštevanju splošne sistematike in namena ureditve te direktive.

39

Prvič, kar zadeva splošno sistematiko Direktive 86/653, člen 7(1) te direktive določa, da ima trgovski zastopnik pravico do provizije, med drugim, če je bil posel sklenjen zaradi njegovega posredovanja. Vendar člen 10(1) navedene direktive določa, da provizija zapade, „takoj ko in kolikor“ je bil posel izpeljan ali bi moral biti izpeljan. Iz uporabe izraza „kolikor“ sicer ni mogoče podati nobene ugotovitve, ker ta izraz ni uporabljen v vseh jezikovnih različicah te določbe.

40

Vendar iz povezanega branja členov 7(1) in 10(1) Direktive 86/653 izhaja, da ima trgovski zastopnik sicer pravico do provizije za posle, ki jih naročitelj sklene s strankami, ki jih je priskrbel, vendar se ta pravica udejanji šele ob izpeljavi zadevnih poslov ali v trenutku, ko bi ti posli morali biti izpeljani. Na podlagi tega je torej mogoče sklepati, da provizija zapade sproti s to izpeljavo, ki se pri dolgoročnih pogodbah z zaporednimi izpolnitvami, kot so zavarovalne pogodbe iz postopka v glavni stvari, porazdeli v času. Vendar če se provizija pridobi le sorazmerno z izpeljavo teh poslov, pravica do provizije ugasne, če ti posli niso bili izpeljani. Člen 11(1), prva alinea, te direktive je torej treba razlagati tako, da se nanaša tudi na delno neizpolnitev pogodbe, sklenjene med naročiteljem in tretjim.

41

Drugič, glede cilja Direktive 86/653 je treba spomniti, da iz njene druge in tretje uvodne izjave izhaja, da je namen te direktive zlasti varstvo trgovskega zastopnika v njegovem razmerju z naročiteljem (glej v tem smislu sodo z dne 3. decembra 2015, Quenon K., C‑338/14, EU:C:2015:795, točka 23).

42

Vendar iz člena 3(1) in 4(1) te direktive izhaja, da morata trgovski zastopnik in naročitelj v medsebojnih razmerjih delovati pošteno in v dobri veri. Prav tako iz člena 10(1) navedene direktive izhaja, da je želel zakonodajalec pridobitev provizije pogojiti z izpolnitvijo pogodbe in ne z njeno sklenitvijo.

43

Razlaga člena 11(1), prva alinea, Direktive 86/653 v smislu, da se nanaša izključno na popolno neizpolnitev pogodbe, bi bila v nasprotju s ciljem določb te direktive, navedenimi v prejšnji točki, in te direktive v celoti, če bi bila za dolgoročne pogodbe, kot so zavarovalne pogodbe iz postopka v glavni stvari, trgovskemu zastopniku zagotovljena celotna provizija že na začetku njihovega izpolnjevanja, ne da bi se upoštevala morebitna delna neizpolnitev teh pogodb.

44

Ob upoštevanju navedenih preudarkov je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 11(1), prva alinea, Direktive 86/653 razlagati tako, da se ne nanaša zgolj na popolno neizpolnitev pogodbe, sklenjene med naročiteljem in tretjim, temveč tudi na delno neizpolnitev te pogodbe, kot je nespoštovanje prometa ali časovnega obdobja, določenih z navedeno pogodbo.

45

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 11(2) in (3) Direktive 86/653 razlagati tako, da določba pogodbe o trgovskem zastopanju, v skladu s katero mora zastopnik v primeru delne neizpolnitve pogodbe, sklenjene med naročiteljem in tretjim, vrniti sorazmerni delež provizije, pomeni „odstopanje na škodo trgovskega zastopnika“ v smislu člena 11(3) te direktive.

46

V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 11(3) Direktive 86/653 prepoveduje, da se z dogovorom odstopi od njenega člena 11(1) na škodo trgovskega zastopnika.

47

Vendar tega, da pogodba o trgovskem zastopanju zastopnika obvezuje k vračilu sorazmernega deleža provizije, če je bila pogodba, sklenjena med naročiteljem in tretjim, izpolnjena le delno, načeloma ni mogoče šteti za „odstopanje na škodo trgovskega zastopnika“ v smislu člena 11(3) Direktive 86/653. Nasprotno, ta obveznost je v skladu z določbami člena 11(1) in (2) te direktive.

48

Iz odgovora na prvo vprašanje namreč izhaja, da je treba člen 11(1), prva alinea, Direktive 86/653 razlagati tako, da lahko pravica trgovskega zastopnika do provizije ugasne, tudi če se pogodba, sklenjena med naročiteljem in tretjim, izpolni delno. Poleg tega je treba v skladu s členom 11(2) te direktive provizije, ki jih je trgovski zastopnik že prejel, vrniti, če pravica do njih ugasne. Iz tega izhaja, da se v skladu s temi določbami od zastopnika lahko zahteva, da v delu, v katerem pogodba, sklenjena med naročiteljem in tretjim, ni bila izpolnjena, vrne že plačane provizije.

49

Vendar je treba na eni strani pojasniti, da mora biti obveznost vračila provizije strogo sorazmerna obsegu neizpolnitve pogodbe. Obveznost vračila sorazmerno večjega dela provizije, kot je obseg te neizpolnitve, bi namreč pomenila odstopanje na škodo trgovskega zastopnika, ki je prepovedano s členom 11(3) Direktive 86/653. Odstopanje pa ostaja mogoče v korist zastopnika, pri katerem se zahteva vračilo sorazmerno manjšega dela provizije, kot je obseg neizpolnitve pogodbe.

50

Na drugi strani iz člena 11(3) Direktive 86/653 izhaja, da s pogodbo ni mogoče odstopiti od drugega pogoja iz člena 11(1) te direktive, v skladu s katerim pravica do provizije ugasne, le če za neizpolnitev pogodbe ni kriv naročitelj. Določba pogodbe, ki bi določala, da pravica do provizije ugasne, kadar je za neizpolnitev pogodbe kriv naročitelj, bi bila zato v nasprotju s tem členom 11(3).

51

Na podlagi zgornjih preudarkov je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 11(2) in (3) Direktive 86/653 razlagati tako, da določba pogodbe o trgovskem zastopanju, v skladu s katero mora zastopnik vrniti sorazmerni delež provizije v primeru delne neizpolnitve pogodbe, sklenjene med naročiteljem in tretjim, ne pomeni „odstopanja na škodo trgovskega zastopnika“ v smislu člena 11(3) te direktive, če je del provizije, ki ga je treba vrniti, sorazmeren obsegu neizpolnitve navedene pogodbe, in če za to neizpolnitev ni kriv naročitelj.

52

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 11(1), druga alinea, Direktive 86/653 razlagati tako, da se besedna zveza „kriv naročitelj“ nanaša samo na pravne razloge, iz katerih je neposredno prenehala veljati pogodba, sklenjena med naročiteljem in tretjim, ali pa se ta izraz nanaša na vse pravne in dejanske okoliščine, za katere je kriv naročitelj, zaradi katerih ta pogodba ni bila izpolnjena.

53

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v skladu s predložitveno odločbo neizpolnitev zavarovalnih pogodb iz postopka v glavni stvari, ki po mnenju družbe ERGO utemeljuje vračilo provizij, ki jih je prejela A. Barlíková, posledica tega, da nekatere stranke niso plačale premij za navedene pogodbe. Na podlagi slovaškega prava v skladu s členom 801 civilnega zakonika ta okoliščina sama po sebi povzroči razvezo zadevnih pogodb po zakonu. Vendar naj bi po navedbah predložitvenega sodišča v postopku zadevne stranke neplačilo navedenih premij v postopku v glavni stvari utemeljevale z izgubo zaupanja v naročitelja, ki naj se ne bi vedel strokovno do teh strank.

54

Izraz „kriv naročitelj“ v Direktivi 86/653 ni opredeljen. Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 53 sklepnih predlogov, je v nekaterih jezikovnih različicah Direktive 86/653, med drugim francoski, besedilo člena 11(1), druga alinea, oblikovano nevtralno in se omejuje na omembo, da naročitelju ni mogoče pripisati odgovornosti za neizpolnitev pogodbe, sklenjene med naročiteljem in tretjim. Nasprotno pa se v drugih jezikovnih različicah, med drugim slovaški, ta določba navezuje na krivdo naročitelja.

55

Zato je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 37 te sodbe, člen 11(1), druga alinea, Direktive 86/653 razlagati zlasti ob upoštevanju namena ureditve te direktive.

56

V točkah 41 in 42 te sodbe je bilo poudarjeno, da je cilj navedene direktive zlasti varstvo trgovskega zastopnika in da se med drugim sklicuje na odnose med trgovinskim zastopnikom in naročiteljem, ki temeljijo na poštenju in dobri veri. Pogoj, da za neizpolnitev ne sme biti kriv naročitelj, prispeva k doseganju teh ciljev, ker preprečuje, da bi ta naročitelj bil oproščen svoje obveznosti, da plača provizijo zastopniku, kadar je sam povzročil neizpeljavo posla.

57

Ozka opredelitev besedne zveze „kriv naročitelj“, ki bi se nanašala zgolj na pravne razloge, iz katerih je neposredno prenehala veljati pogodba, neodvisno od pravnih in dejanskih okoliščin, ki pojasnijo, zakaj je prišlo do tega, ne bi bila v skladu z navedenimi cilji. Takšna ozka opredelitev namreč ne bi omogočala presoje, ali je naročitelj dejansko povzročil prenehanje veljavnosti pogodbe, niti presoje, ali je za neizpolnitev te pogodbe kriv on. Tako naj bi obstajali položaji, v katerih bi se lahko naročitelj izognil plačilu provizije, čeprav bi bila ta kršitev posledica njegovega lastnega ravnanja.

58

Do tega naj bi prišlo zlasti ob obstoju zakonodaje, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki določa, da v skladu s členom 801 civilnega zakonika neplačilo premije povzroči prenehanje zadevnih zavarovalnih pogodb po zakonu. V skladu s takšno zakonodajo je namreč prenehanje veljavnosti pogodbe posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti tretjega, ki preneha plačevati premije za to pogodbo, ne da bi se upošteval razlog za prenehanje plačevanja.

59

Iz tega izhaja, da se besedna zveza „kriv naročitelj“ iz člena 11(1), druga alinea, Direktive 86/653 ne nanaša zgolj na pravne razloge, iz katerih je neposredno prenehala veljati pogodba, temveč na razloge, ki so privedli do tega prenehanja, ki jih mora nacionalno sodišče presojati na podlagi vseh upoštevnih pravnih in dejanskih okoliščin, da bi ugotovilo, ali za neizpolnitev pogodbe ni kriv naročitelj.

60

Zato mora predložitveno sodišče, kar natančneje zadeva dejansko stanje v postopku v glavni stvari, za odločitev o zahtevku za vračilo provizij, ki ga je oblikovala družba ERGO, in o morebitnem prenehanju pravice A. Barlíkove do provizije, upoštevati vsa dejstva obravnavanega primera in ne samo neizpolnitev obveznosti zavarovalcev, da plačajo premije za sklenjene zavarovalne pogodbe, da bi ugotovilo, ali za neizpolnitev teh pogodb ni kriva ta družba.

61

Ob upoštevanju navedenih preudarkov je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 11(1), druga alinea, Direktive 86/653 razlagati tako, da se besedna zveza „kriv naročitelj“ ne nanaša zgolj na pravne razloge, iz katerih je neposredno prenehala veljati pogodba, sklenjena med naročiteljem in tretjim, temveč na vse pravne in dejanske okoliščine, za katere je kriv naročitelj, zaradi katerih ta pogodba ni bila izpolnjena.

62

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: