SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 4. maja 2017 ( *1 )

„Predhodno odločanje — Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba (ES) št. 44/2001 — Člen 27 — Litispendenca — Sodišče, ki prvo začne postopek — Člen 30, točka 1 — Pojem ‚pisanje o začetku postopka‘ oziroma ‚enakovredno pisanje‘ — Predpravdni zahtevek za sodno odreditev priprave izvedenskega mnenja zaradi zavarovanja ali pridobitve dokazov o dejstvih, na katerih bi lahko temeljil poznejši postopek s tožbo“

V zadevi C‑29/16,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Landgericht Stralsund (deželno sodišče v Stralsundu, Nemčija) z odločbo z dne 8. januarja 2016, ki je na Sodišče prispela 18. januarja 2016, v postopku

HanseYachts AG

proti

Port D’Hiver Yachting SARL,

Societe Maritime Cote D’Azur,

Compagnie Generali IARD SA,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi M. Ilešič, predsednik senata, A. Prechal, sodnica, A. Rosas, sodnik, C. Toader (poročevalka), sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,

generalni pravobranilec: H. Saugmandsgaard Øe,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za HanseYachts AG O. Hecht, odvetnik,

za Port D’Hiver Yachting SARL J. Bauerreis, odvetnik,

za Société Maritime Côte D’Azur A. Fischer, odvetnica,

za Compagnie Generali IARD SA C. Tendil, predsednik, ob sodelovanju J. Labordeja, odvetnik,

za Evropsko komisijo M. Heller in M. Wilderspin, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 26. januarja 2017

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 30, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).

2

Ta predlog je bil predložen v okviru spora med družbo HanseYachts AG na eni strani ter Port D’Hiver Yachting SARL, Société Maritime Côte d’Azur (v nadaljevanju: SMCA) in Compagnie Generali IARD SA (v nadaljevanju: Generali IARD) na drugi zaradi negativne ugotovitvene tožbe v zvezi z neobstojem odgovornosti družbe HanseYachts za povrnitev škode, ki jo uveljavlja SMCA.

Pravni okvir

Pravo Unije

3

V uvodni izjavi 15 Uredbe št. 44/2001 je navedeno:

„V interesu ustreznega sodnega varstva je treba čimbolj zmanjšati možnost sočasnih postopkov in zagotoviti, da v dveh državah članicah niso izdane nezdružljive sodne odločbe. Obstajati mora jasen in učinkovit mehanizem za reševanje primerov litispendence in sorodnih pravd ter za preprečevanje problemov, ki izhajajo iz razlik med državami članicami v zvezi z določitvijo trenutka, ko se zadeva šteje za visečo. Za namene te uredbe je treba ta trenutek opredeliti kot avtonomen koncept.“

4

Poglavje II te uredbe, naslovljeno „Pristojnost“, vsebuje oddelek 2 z naslovom „Posebna pristojnost“. Ta oddelek vsebuje med drugim člen 5 te uredbe, ki določa:

„Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:

1.

(a)

v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;

(b)

za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:

v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,

[…]

[…]

3.

v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek;

[…]“

5

Oddelek 7 poglavja II, naslovljen „Dogovor o pristojnosti“, vsebuje med drugim člen 23 Uredbe št. 44/2001, ki v odstavku 1 določa:

„Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače. […]“

6

Oddelek 9 navedenega poglavja II, naslovljen „Litispendenca in sorodne pravde“, vsebuje člene od 27 do 30 te uredbe. Člen 27 te uredbe določa:

„1.   Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

2.   Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.“

7

Člen 30 navedene uredbe določa:

„Za namene tega oddelka se šteje, da je sodišče začelo postopek:

1.

v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, pod pogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu; ali

[…]“

Francosko pravo

8

Code de procédure civile (zakonik o civilnem postopku) v prvem zvezku zajema naslov VII, naslovljen „Izvajanje dokazov na sodišču“. V podnaslovu II tega naslova, imenovanem „Preiskovalni ukrepi“, je zajet člen 145, ki določa:

„Če obstaja legitimen razlog za to, da se pred pravdo zavarujejo ali pridobijo dokazi o dejstvih, od katerih bi bil lahko odvisen izid spora, je mogoče na predlog katere koli zadevne strani odrediti zakonsko dopustne preiskovalne ukrepe, in sicer na podlagi zahtevka ali v postopku za izdajo začasne odredbe.“

Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

9

Iz predložitvene odločbe in iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da se HanseYachts, družba s sedežem v Greifswaldu (Nemčija), ukvarja z gradnjo in prodajo motornih jaht in jadrnic. Port D’Hiver Yachting je družba, ki prodaja jahte in ima sedež v Franciji.

10

Družba HanseYachts je na podlagi pogodbe z dne 14. aprila 2010 družbi Port D’Hiver Yachting prodala model motorne jahte Fjord 40 Cruiser. Ta jahta je bila družbi Port D’Hiver predana 18. maja 2010 v Greifswaldu, to je v kraju, ki spada pod krajevno pristojnost Landgericht Stralsund (deželno sodišče v Stralsundu). Nato je bila odpeljana v Francijo, 30. aprila 2010 pa prodana družbi SMCA s sedežem v tej državi.

11

Družbi HanseYachts in Port d'Hiver Yachting sta 1. avgusta 2011 sklenili pogodbo o distribuciji, ki je vsebovala dogovor o krajevni pristojnosti sodišč v Greifswaldu in uporabi nemškega materialnega prava. V členu 22 te pogodbe je bilo določeno, da ta pogodba nadomesti vsakršen predhodni pisni ali ustni dogovor med strankama.

12

Po okvari na ladijskem motorju avgusta 2011 je družba SMCA pri tribunal de commerce de Marseille (sodišče za gospodarske spore v Marseillu, Francija) vložila predlog za izdajo začasne odredbe – ki je bil družbi Port D’Hiver Yachting vročen 22. septembra 2011 – naj se na podlagi člena 145 zakonika o civilnem postopku odredi predpravdna priprava izvedenskega mnenja. Predlog je bil vročen tudi družbi Volvo Trucks France SAS kot proizvajalki motorja. Leta 2012 je v postopku intervenirala družba Generali IARD kot zavarovalnica družbe Port d'Hiver Yachting. Leta 2013 je bila v postopek vključena še družba HanseYachts kot proizvajalka zadevne jahte.

13

Izvedenec, ki ga je pooblastilo tribunal de commerce de Marseille (sodišče za gospodarske spore v Marseillu), je poročilo predložil 18. septembra 2014.

14

Družba SMCA je 15. januarja 2015 pri tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu, Francija) vložila tožbo proti družbam Port d'Hiver Yachting, Volvo Trucks France in HanseYachts in predlagala, naj se jim naloži povrnitev škode, ki naj bi jo utrpela, in vračilo stroškov, nastalih v postopku za pripravo izvedenskega mnenja. Tožba proti družbi HanseYachts je temeljila na garanciji proizvajalca za skrite napake.

15

Pred vložitvijo tožbe pri tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu), vendar po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe pri tribunal de commerce de Marseille (sodišče za gospodarske spore v Marseillu), je družba HanseYachts 21. novembra 2014 pri Landgericht Stralsund (deželno sodišče v Stralsundu) vložila negativno ugotovitveno tožbo, v kateri je predlagala, naj se odloči, da družbe Port d'Hiver Yachting, SMCA in Generali IARD zoper njo v zvezi z zadevno ladjo ne morejo uveljavljati nobene terjatve.

16

Ker so tožene stranke v postopku v glavni stvari uveljavljale ugovor litispendence na podlagi člena 27 Uredbe št. 44/2001, se predložitveno sodišče sprašuje, ali mora kot sodišče, ki ni prvo začelo postopka, ob upoštevanju določb člena 30 te uredbe, prekiniti postopek, dokler se ne ugotovi mednarodna pristojnost tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu), ki naj bi bilo sodišče, ki je prvo začelo postopek, ali pa lahko kot sodišče, ki je prvo začelo postopek, presoja utemeljenost tožbe v glavni stvari. V zvezi s tem meni, da je njegova odločitev odvisna od vprašanja, ali pisanje o začetku dokaznega postopka pri tribunal de commerce de Marseille (sodišče za gospodarske spore v Marseillu) pomeni „pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje“ v smislu člena 30(1) Uredbe št. 44/2001 ali pa ta opredelitev velja le za pisanje, s katerim je bila vložena tožba pri tribunal de Toulon (sodišče v Toulonu).

17

Predložitveno sodišče meni, da so pogoji za uporabo člena 27(1) Uredbe št. 44/2001 izpolnjeni, saj sta bili tožba pri tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu) in tožba v glavni stvari vloženi med istimi strankami ter imata enak predmet in podlago. Poudarja, da iz sodne prakse Sodišča, zlasti iz sodb z dne 25. oktobra 2012, Folien Fischer in Fofitec (C‑133/11, EU:C:2012:664, točka 42 in naslednje), in z dne 19. decembra 2013, Nipponkoa Insurance (C‑452/12, EU:C:2013:858, točka 41 in naslednje), izhaja, da dejstvo, da je tožba v glavni stvari negativna ugotovitvena tožba, ne nasprotuje ugotovitvi, da gre za litispendenco.

18

Po mnenju Landgericht Stralsund (deželno sodišče v Stralsundu) predpravdni zahtevek za pripravo izvedenskega mnenja, ki je določen s francoskim pravom, in tožba v glavni stvari, ki je bila vložena za njo, tvorita materialno celoto, saj vložitev tožbe v glavni stvari pomeni nadaljevanje reševanja obstoječega spora med strankama. Zato meni, da so francoska sodišča prva začela postopek v zvezi s sporom med istimi strankami z istim predmetom in isto podlago kot spor, ki ga obravnava.

19

Besedilo člena 30 Uredbe št. 44/2001, v skladu s katerim se šteje, da je sodišče začelo postopek po vložitvi ne le „pisanja o začetku postopka“, temveč tudi „enakovrednega pisanja“, po mnenju predložitvenega sodišča upravičuje široko razlago tega člena, tako da bi bilo zahtevo za samostojni dokazni postopek, kakršen je ta, ki je bil začet na podlagi člena 145 zakonika o civilnem postopku, mogoče šteti za pisanje, enakovredno pisanju o začetku postopka.

20

V teh okoliščinah je Landgericht Stralsund (deželno sodišče v Stralsundu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Če je v procesnem pravu države članice določen samostojni dokazni postopek, v katerem se na zahtevo sodišča izdela izvedensko mnenje, [med drugim] ‚izvedensko mnenje po odredbi sodišča na podlagi francoskega prava‘ ter če se v tej državi članici izvede takšen samostojni dokazni postopek in nato v tej isti državi članici na podlagi ugotovitev samostojnega dokaznega postopka uvede postopek s tožbo [v glavni stvari] med istimi udeleženci:

Ali je v tem primeru že pisanje, s katerim je bil uveden samostojni dokazni postopek, ‚pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje‘ v smislu člena 30, točka 1, Uredbe št. 44/2001, ali se šele pisanje, s katerim se je začel postopek s tožbo, šteje za ‚pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje‘?“

Vprašanje za predhodno odločanje

21

Predložitveno sodišče želi z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali je treba člen 27(1) in člen 30, točka 1, Uredbe št. 44/2001 razlagati tako, da je v primeru litispendence datum, na katerega je bil začet postopek za izvedbo predpravdnega preiskovalnega ukrepa, lahko datum, na katerega „se šteje, da je sodišče“, ki je pozvano k odločanju o zahtevku v glavni stvari, vloženem v isti državi članici na podlagi izida tega ukrepa, „začelo postopek“ v smislu člena 30, točka 1, Uredbe št. 44/2001.

22

Najprej je treba opozoriti, da je bila Uredba št. 44/2001 razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1). Vendar se zadnjenavedena uredba v skladu z njenim členom 81 uporablja šele od 10. januarja 2015. Zato je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na tožbo, ki jo je družba HanseYachts vložila 21. novembra 2014, preučiti ob upoštevanju Uredbe št. 44/2001.

23

Dalje, ugotoviti je treba, da Sodišče ni pozvano k odločanju o vprašanju o mednarodni pristojnosti predložitvenega sodišča in tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu) kljub pojasnilom, ki jih je predložitveno sodišče podalo v zvezi s tem. V obravnavani zadevi se sicer zdi, da se družba HanseYachts sklicuje na izključno mednarodno pristojnost nemškega sodišča na podlagi člena 23 Uredbe št. 44/2001, vendar predložitveno sodišče trdi, da je mednarodno pristojno na podlagi člena 5(1) Uredbe št. 44/2001, in meni, da nobena izključna pristojnost nemških sodišč ne nasprotuje tožbi, vloženi pri tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu), francoskem sodišču, ki pa svojo mednarodno pristojnost utemeljuje na podlagi člena 5(3) te uredbe.

24

V zvezi s tem je treba spomniti, da je na podlagi ustaljene sodne prakse le nacionalno sodišče, ki odloča v sporu o glavni stvari in mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ki jo je treba sprejeti, pristojno za presojo, glede na posebnosti zadeve, o tem, ali za izdajo sodbe potrebuje predhodno odločbo, in o upoštevnosti vprašanj, ki jih predloži Sodišču (sodba z dne 27. februarja 2014, Cartier parfums‑lunettes in Axa Corporate Solutions assurances, C‑1/13, EU:C:2014:109, točka 25 in navedena sodna praksa). Sodišče zato namerava na postavljeno vprašanje odgovoriti brez poseganja v spornost mednarodne pristojnosti predložitvenega sodišča.

25

Oddelek 9 poglavja II Uredbe št. 44/2001, naslovljen „Litispendenca in sorodne pravde“, vsebuje člene od 27 do 30 te uredbe. Namen tega oddelka je v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti v Evropski uniji čimbolj zmanjšati možnost sočasnih postopkov pred sodišči različnih držav članic in preprečiti izdajo nezdružljivih sodnih odločb.

26

Iz besedila člena 27(1) Uredbe št. 44/2001 izhaja, da litispendenca nastane z vložitvijo zahtevka z istim predmetom in isto podlago med istima strankama pri sodiščih različnih držav članic.

27

Predložitveno sodišče meni, da gre za litispendenco med postopkom, ki teče pred njim, in postopkom, o katerem odloča tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu). Pojasnjuje, da bi njegova obveznost glede prekinitve postopka, ki bi jo imelo kot sodišče, ki ni prvo začelo postopka, obstajala, le če bi bilo treba šteti, da je bila tožba v glavni stvari, ki je bila vložena pri tribunal de commerce de Toulon (sodišče za gospodarske spore v Toulonu), vložena že v fazi dokaznega postopka pri tribunal de commerce de Marseille (sodišče za gospodarske spore v Marseillu).

28

Najprej je treba opozoriti, da je mehanizem za reševanje primerov litispendence, ki je določen v členu 27 Uredbe št. 44/2001, objektiven in avtomatičen ter temelji na vrstnem redu, po katerem so pred zadevnimi sodišči začeli teči postopki (glej v tem smislu sodbo z dne 22. oktobra 2015, Aannemingsbedrijf Aertssen in Aertssen Terrassements, C‑523/14, EU:C:2015:722, točka 48 in navedena sodna praksa).

29

V tem kontekstu člen 30 te uredbe enotno in samostojno opredeljuje dan, na katerega se šteje, da je sodišče začelo postopek, za uporabo oddelka 9 poglavja II navedene uredbe in zlasti njenega člena 27, ki se nanaša na litispendenco (sodba z dne 22. oktobra 2015, Aannemingsbedrijf Aertssen in Aertssen Terrassements, C‑523/14, EU:C:2015:722, točka 57). Točka 1 navedenega člena 30, katerega razlago želi predložitveno sodišče, določa, da se postopek začne, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, če tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu.

30

Iz uvodne izjave 15 Uredbe št. 44/2001 je razvidno, da je cilj tega člena zlasti preprečevanje problemov, ki izhajajo iz nacionalnih razlik v zvezi z določitvijo datuma, ko se zadeva šteje za visečo, pri čemer je treba ta datum opredeliti avtonomno. Poleg tega, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 67 sklepnih predlogov, je iz zakonodajnih dokumentov iz obdobja pred sprejetjem te uredbe, zlasti iz Predloga uredbe (ES) Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (COM(1999) 348 final), razvidno, da je namen njenega člena 30 zmanjšati pravne negotovosti, nastale zaradi velike raznovrstnosti zakonodaj, ki so obstajale v državah članicah, za določanje datuma, na katerega je bil začet postopek pred sodiščem, in sicer z materialnopravnim pravilom, ki omogoča preprosto in poenoteno opredelitev tega datuma.

31

V obravnavani zadevi je iz člena 145 zakonika o civilnem postopku razvidno, da če obstaja legitimen razlog za to, da se pred pravdo zavarujejo ali pridobijo dokazi o dejstvih, od katerih bi bil lahko odvisen izid spora, je mogoče na predlog katere koli zadevne strani odrediti zakonsko dopustne preiskovalne ukrepe, in sicer na podlagi zahtevka ali v postopku za izdajo začasne odredbe. Med temi ukrepi je med drugim priprava izvedenskega mnenja.

32

Ta člen izrecno določa, da se predlog za izvedbo zadevnega preiskovalnega ukrepa vloži „pred pravdo“. Francoska vlada je v svojih odgovorih na vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče v okviru ukrepov procesnega vodstva, sprejetih na podlagi člena 61(1) Poslovnika Sodišča, najprej poudarila, da besedilo člena 145 zakonika o civilnem postopku odraža samostojnost preiskovalnih ukrepov, odrejenih na njegovi podlagi, glede na postopek v glavni stvari, ki se nanaša na iste stranke, ker je treba te ukrepe predlagati „pred pravdo“. Dalje, po navedbah te vlade je predlog na podlagi člena 145 zakonika o civilnem postopku predmet različnega postopka od morebitnega postopka v glavni stvari. Nazadnje, navedena vlada je poudarila, da sodišče, ki začne postopek na podlagi člena 145 zakonika o civilnem postopku, z odreditvijo želenega preiskovalnega ukrepa postopek konča.

33

Iz razlage člena 145 zakonika o civilnem postopku, ki jo je tako predstavila francoska vlada, izhaja, da lahko sicer obstaja vez med sodiščem, ki začne postopek na podlagi tega člena, in sodiščem, ki je pristojno za odločanje v postopku v glavni stvari, za katerega je bil odrejen preiskovalni ukrep, vendar je tak dokazni postopek samostojen glede na postopek v glavni stvari, ki bi se morebiti lahko začel za njim.

34

Pojasniti pa je treba, da mora nacionalno sodišče presoditi, ali je treba tako razlago navedenega člena sprejeti, saj Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso ni pristojno za razlago nacionalnega prava države članice (glej zlasti sodbo z dne 13. decembra 2012, Caves Krier Frères, C‑379/11, EU:C:2012:798, točka 35 in navedena sodna praksa).

35

Ob upoštevanju te samostojnosti in jasne ločenosti dokaznega postopka in morebitnega postopka v glavni stvari, je treba pojem „pisanje, [enakovredno]“ pisanju o začetku postopka iz člena 30 Uredbe št. 44/2001 razlagati tako, da pri presoji, ali je podana litispendenca, in določitvi sodišča, ki je prvo začelo postopek v smislu člena 27(1) te uredbe, ni mogoče šteti, da je pisanje o začetku dokaznega postopka tudi pisanje o začetku postopka v glavni stvari. Taka razlaga bi bila poleg tega težko združljiva s ciljem, ki mu sledi navedeni člen 30, točka 1, katerega namen je, kot je bilo navedeno v točki 30 te sodbe, omogočiti preprosto in poenoteno opredelitev datuma začetka postopka pred sodiščem.

36

Ob upoštevanju vseh navedenih preudarkov je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 27(1) in člen 30, točka 1, Uredbe št. 44/2001 razlagati tako, da v primeru litispendence datum, na katerega je bil začet postopek za izvedbo predpravdnega preiskovalnega ukrepa, ne more biti datum, na katerega „se šteje, da je sodišče“, ki je pozvano k odločanju o zahtevku v glavni stvari, vloženem v isti državi članici na podlagi izida tega ukrepa, „začelo postopek“ v smislu navedenega člena 30, točka 1.

Stroški

37

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

 

Člen 27(1) in člen 30, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da v primeru litispendence datum, na katerega je bil začet postopek za izvedbo predpravdnega preiskovalnega ukrepa, ne more biti datum, na katerega „se šteje, da je sodišče“, ki je pozvano k odločanju o zahtevku v glavni stvari, vloženem v isti državi članici na podlagi izida tega ukrepa, „začelo postopek“ v smislu navedenega člena 30, točka 1.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nemščina.