14.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 414/15

—

razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 3. junija 2015 v združenih zadevah T-544/12 in T-546/12,

—

ugodi tožbi družbe Pensa Pharma S.A. zaradi razveljavitve odločbe odbora za pritožbe v zadevi R-1883/2011-5 in zadevi R-1884/2011-S,

—

UUNT in drugim strankam naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče očitno napačno uporabilo pravo s tem, da je zavrnilo trditev pritožnice, da so navedbe, podane na obravnavi pred Splošnim sodiščem, dopustne, saj te niso bile nove temveč je šlo zgolj za razširitev pravnih argumentov, ki so bili prej navajani pred odborom za pritožbe in Splošnim sodiščem.

2.

Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo dejstva, da odbor za pritožbe ni obrazložil zakaj je potrdil odločitev oddelka za izbris, da ugodi zahtevi za ugotovitev ničnosti, ki sta jo zadevna predlagatelja podala v združenih postopkih, ki so prvotno zadevali štiri ločene predloge in da pritožniku naloži plačilo stroškov vseh štirih postopkov, ki so bili sproženi pri UUNT, kljub temu da sta obe združeni odločbi temeljili le na pravicah na katere se je skliceval, oziroma je bil njihov imetnik, eden od dveh predlagateljev.

3.

Poleg tega naj bi Splošno sodišče v izpodbijani odločitvi izkrivilo dejstva in dokaze ter podalo napačno razlagalo in zlorabilo svoja pooblastila, ker ni pravilno presodilo razpoložljivih dejstev in uporabilo prava v okviru drugega tožbenega razloga, tj. kršitev člena 8 Uredbe o znamki Skupnosti 207/2009 (1) (v nadaljevanju Uredba št. 207/2009). Če bi Splošno sodišče spoštovalo temeljna pravna načela, vključno s pravico do poštenega sojenja in pravico do obrazložitve odločb bi moralo ugoditi tožbi, ki je bila pri njemu vložena. To a fortiori velja, ker je Splošno sodišče potrdilo odločbi odbora za pritožbe ob tem, da je bilo temeljito seznanjeno z dejstvom, da podlage za odločbi, in sicer obstoj nacionalne znamke, registrirane v Beneluksu in Franciji, ob sprejetju odločbe, ki je bila izpodbijana pred Splošnim sodiščem, predlagatelj ni niti dokazal niti ni obstajala. Zato naj bi Splošno sodišče kršilo člen 8 (1) Uredbe št. 207/2009 ter člen 53 (1) te uredbe, ker naj bi uporabilo napačna pravna merila pri ugotovitvi, da je treba znamke, ki jih je registriral pritožnik, razglasiti za nične zaradi prejšnje znamke, registrirane v Beneluksu in Franciji.

4.

Napake so tako procesnopravne kot materialnopravne narave. Zato bo pritožnik najprej izpostavil, da je Splošno sodišče ravnalo napačno, ko ni dopustilo navedb na obravnavi in, potem, navedel razloge zaradi katerih bi moralo Splošno sodišče priti do sklepa, da je bil drugi tožbeni razlog utemeljen zaradi kršitve priznanih načel dolžnega pravnega postopanja in glede na podano dejansko stanje.