Zadeva C‑427/15

NEW WAVE CZ, a.s.

proti

ALLTOYS, spol. s r. o.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Nejvyšší soud)

„Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Direktiva 2004/48/ES – Postopek v zvezi s kršitvijo pravice intelektualne lastnine – Pravica do informacij – Zahteva za informacije v postopku – Postopek, povezan s tožbo, na podlagi katere je bila ugotovljena kršitev pravice intelektualne lastnine“

Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 18. januarja 2017

Približevanje zakonodaj – Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine – Direktiva 2004/48 – Pravica do informacij v okviru tožbe zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine – Pojem – Zahteva za informacije, vložena v neodvisnem postopku, v zvezi s tožbo, na podlagi katere je bila ugotovljena kršitev te pravice – Vključitev

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 17(2) in 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48, uvodna izjava 10, člen 8(1))

Člen 8(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem tožeča stranka po tem, ko je bil postopek, v katerem je bila ugotovljena kršitev pravice intelektualne lastnine, že pravnomočno končan, v ločenem postopku zahteva informacije o poreklu in distribucijskih mrežah blaga ali storitev, s katerimi se krši ta pravica.

Na prvem mestu je treba glede besedila člena 8(1) Direktive 2004/48 navesti, prvič, da se izraza „v okviru postopkov v zvezi s kršitvijo pravice intelektualne lastnine“ ne sme razumeti, kot da se nanaša zgolj na postopke za ugotavljanje kršitve pravice intelektualne lastnine. Uporaba tega izraza namreč ne izključuje, da bi ta člen 8(1) lahko zajemal tudi ločene postopke, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki so začeti po pravnomočnem koncu postopka, v katerem je bila ugotovljena kršitev pravice intelektualne lastnine. Drugič, iz besedila člena 8(1) Direktive 2004/48 izhaja, da naslovnik obveznosti priskrbeti informacije ni samo kršitelj zadevne pravice intelektualne lastnine, ampak tudi „katera koli druga oseba“ iz točk od (a) do (d) te določbe. Te osebe pa niso nujno stranke v postopku za ugotavljanje kršitve pravice intelektualne lastnine. Ta ugotovitev potrjuje, da se besedila člena 8(1) te direktive ne sme razlagati, kot da se uporablja samo v okviru takih postopkov.

Na drugem mestu je taka razlaga tudi v skladu s ciljem Direktive 2004/48, ki je – kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 10 – približevanje zakonodajnih sistemov držav članic glede sredstev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, da bi se zagotovila visoka, enakovredna in homogena raven varstva intelektualne lastnine na notranjem trgu (sodba z dne 16. julija 2015, Diageo Brands,C‑681/13,EU:C:2015:471, točka 71). Obstajala bi namreč nevarnost, da take ravni varstva ne bi bilo mogoče zagotoviti, če te pravice do informacij ne bi bilo mogoče uresničevati tudi v okviru ločenega postopka, začetega po pravnomočno končanem postopku, v katerem je bila ugotovljena kršitev pravice intelektualne lastnine, kot je ta v postopku v glavni stvari.

Na tretjem mestu, opozoriti je treba, da se s pravico do informacij, določeno v členu 8(1) Direktive 2004/48, konkretizira temeljna pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki je zagotovljena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in s tem zagotavlja učinkovito uresničevanje temeljne lastninske pravice, katere del je pravica do intelektualne lastnine, varovana z njenim členom 17(2) (glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2015, Coty Germany,C‑580/13, EU:C:2015:485, točka 29).

(Glej točke 20, od 22 do 25, 28 in izrek.)