2.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 34/4


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgerichts Düsseldorf (Nemčija) 30. oktobra 2014 – Jørn Hansson/Jungpflanzen Grünewald GmbH

(Zadeva C-481/14)

(2015/C 034/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka, pritožnik in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Jørn Hansson

Tožena stranka, nasprotna stranka v pritožbenem postopku in pritožnica: Jungpflanzen Grünewald GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je pri določitvi „primernega nadomestila“, ki ga mora kršitelj plačati imetniku žlahtniteljske pravice v Skupnosti v skladu s členom 94(1)(a) [Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (v nadaljevanju: Uredba 2100/94)] (1), ker opravlja dejanja iz člena 13(2) Uredbe 2100/94, ne da bi bil za to upravičen, izhajajoč iz običajne pristojbine, ki se v licenci, običajni za tržišče, na istem območju zahteva za dejanja iz člena 13(2) Uredbe 2100/94, vedno treba pavšalno dodati določen „dodatek zaradi kršitve“? Ali to izhaja iz drugega stavka člena 13(1) [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju: Direktiva 2004/48)] (2)?

2.

Ali je pri določitvi „primernega nadomestila“, ki ga mora kršitelj plačati imetniku žlahtniteljske pravice v Skupnosti v skladu s členom 94(1)(a) Uredbe 2100/94, ker opravlja dejanja iz člena 13(2) Uredbe 2100/94, ne da bi bil za to upravičen, izhajajoč iz običajne pristojbine, ki se v licenci, običajni za tržišče, na istem območju zahteva za dejanja iz člena 13(2) Uredbe 2100/94, v konkretnem posamičnem primeru treba kot preudarke oziroma okoliščine, ki zvišujejo nadomestilo, dodatno upoštevati:

a)

okoliščino, da je šlo pri sorti, ki je predmet postopka v glavni stvari in na katero se nanaša kršitev, v zadevnem časovnem obdobju za sorto, ki je na trgu zaradi posebnih lastnosti imela samostojni položaj, če se licenčnina, običajna za tržišče, ugotavlja na podlagi licenčnih pogodb in obračunov, sklenjenih v povezavi s sorto, ki je predmet postopka v glavni stvari;

Če upoštevanje te okoliščine pride v poštev v posamičnem primeru:

ali je zvišanje nadomestila dopustno le tedaj, če se značilnosti, ki utemeljujejo samostojni položaj sorte, ki je predmet postopka v glavni stvari, izražajo v opisu žlahtniteljske pravice?

b)

okoliščino, da se je sorta, ki je predmet postopka v glavni stvari, v času vstopa sporne sorte na trg že zelo uspešno tržila, s čimer je kršitelj prihranil stroške za vstop na trg s sporno sorto, če se licenčnina, običajna za tržišče, ugotavlja na podlagi licenčnih pogodb in obračunov, sklenjenih v povezavi s sorto, ki je predmet postopka v glavni stvari;

c)

okoliščino, da je bil obseg kršitve, ki se je nanašala na sorto, ki je predmet postopka v glavni stvari, s časovnega vidika in glede na število prodanih kosov nadpovprečen;

d)

preudarek, da se kršitelju – drugače kot pridobitelju licence – ni treba bati, da plačuje licenčnino (ki je ne more zahtevati nazaj), četudi je žlahtniteljska pravica za sorto, ki je predmet postopka v glavni stvari in v zvezi s katero se zahteva ugotovitev ničnosti, pozneje razglašena za nično;

e)

okoliščino, da kršitelju – drugače kot je bilo to običajno za pridobitelje licenc – ni bilo treba delati četrtletnih obračunov;

f)

preudarek, da imetnik žlahtniteljske pravice nosi tveganje inflacije, kar se izraža s tem, da se uveljavljanje pravic razteza čez dolgo časovno obdobje;

g)

preudarek, da imetnik žlahtniteljske pravice na podlagi nujnosti uveljavljanja pravic – drugače kot je to v primeru doseganja prihodkov iz podelitve licenc za sorto, ki je predmet postopka v glavni stvari – ne more računati s prihodki, doseženimi s sorto, ki je predmet postopka v glavni stvari;

h)

preudarek, da imetnik žlahtniteljske pravice v primeru kršitve, ki se nanaša na sorto, ki je predmet postopka v glavni stvari, nosi tako procesno tveganje, povezano s sodnim postopkom, kot tudi tveganje, da izvršitev pri kršitelju na koncu ne bo uspešna;

i)

preudarek, da je imetniku žlahtniteljske pravice v primeru kršitve žlahtniteljske pravice na podlagi samovoljnega ravnanja kršitelja odvzeta možnost odločanja o tem, ali kršitelju sploh želi dopustiti izkoriščanje sorte, ki je predmet postopka v glavni stvari?

3.

Ali je pri določitvi „primernega nadomestila“, ki ga mora kršitelj plačati imetniku žlahtniteljske pravice v Skupnosti v skladu s členom 94(1)(a) Uredbe 2100/94, ker opravlja dejanja iz člena 13(2) Uredbe 2100/94, ne da bi bil za to upravičen, treba upoštevati tudi obrestovanje letno dolgovanega nadomestila v skladu z običajno zamudno obrestno mero, če se izhaja iz tega, da bi razumne pogodbene stranke tako obrestovanje predvidele?

4.

Ali je treba pri izračunu „vsake nadaljnje škode, ki je posledica tega dejanja“ in ki jo mora kršitelj imetniku žlahtniteljske pravice v Skupnosti nadomestiti v skladu s prvim stavkom člena 94(2) Uredbe 2100/94, ker opravlja dejanja iz člena 13(2) Uredbe 2100/94, ne da bi bil za to upravičen, kot podlago za izračun vzeti običajno pristojbino, ki se v licenci, običajni za tržišče, na istem območju zahteva za dejanja iz člena 13(2) Uredbe 2100/94?

5.

V primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje 4:

a)

Ali je pri izračunu „vsake nadaljnje škode“ na podlagi licence, običajne za tržišče, v skladu s prvim stavkom člena 94(2) Uredbe 2100/94 v posamičnem primeru treba upoštevati preudarke oziroma okoliščine, navedene v točkah od 2(a) do 2(i), in/ali okoliščino, da mora imetnik žlahtniteljske pravice na podlagi nujnosti uveljavljanja pravic v običajnem obsegu vložiti svoj čas v preiskavo kršitve in ukvarjanje z zadevo in v obsegu, običajnem za kršitve žlahtniteljskih pravic, izvesti poizvedovanja o kršitvi žlahtniteljske pravice, na način, da upravičujejo dodatek na licenčnino, običajno za tržišče?

b)

Ali je pri izračunu „vsake nadaljnje škode“ na podlagi licence, običajne za tržišče, v skladu s prvim stavkom člena 94(2) Uredbe 2100/94 treba vedno pavšalno določiti določen „dodatek zaradi kršitve“? Ali to izhaja iz drugega stavka člena 13(1) Direktive 2004/48?

c)

Ali je pri izračunu „vsake nadaljnje škode“ na podlagi licence, običajne za tržišče, v skladu s prvim stavkom člena 94(2) Uredbe 2100/94 treba upoštevati obrestovanje letno dolgovanega nadomestila v skladu z običajno zamudno obrestno mero, če se izhaja iz tega, da bi razumne pogodbene stranke tako obrestovanje predvidele?

6.

Ali je treba prvi stavek člena 94(2) Uredbe 2100/94 razlagati tako, da je dobiček kršitelja „vsaka nadaljnja škoda“ v smislu te določbe, ki se lahko zahteva poleg primernega nadomestila v skladu s členom 94(1) Uredbe 2100/94, ali pa se dobiček kršitelja, dolgovan v skladu s prvim stavkom člena 94(2) Uredbe 2100/94, v primeru krivdnega ravnanja dolguje le alternativno k primernemu nadomestilu v skladu s členom 94(1)?

7.

Ali odškodninski zahtevek iz člena 94(2) Uredbe 2100/94 nasprotuje nacionalnim določbam, v skladu s katerimi imetnik žlahtniteljske pravice, ki so mu bili v postopku za izdajo začasne odredbe zaradi kršitve žlahtniteljske pravice pravnomočno naloženi stroški tega postopka, s sklicevanjem na materialno pravo ne more zahtevati povrnitve teh stroškov, čeprav je v poznejšem postopku v glavni stvari zaradi iste kršitve žlahtniteljske pravice s svojimi predlogi uspel?

8.

Ali odškodninski zahtevek iz člena 94(2) Uredbe 2100/94 nasprotuje nacionalnim določbam, v skladu s katerimi oškodovanec ne more zahtevati nadomestila za lastni vloženi čas v okviru poteka izvensodnega in sodnega obravnavanja odškodninskega zahtevka zunaj ozkih omejitev postopka o odmeri stroškov, če vloženi čas ne presega običajnega okvira?


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 16, str. 390).

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 32).