—

za Thurner Hotel GmbH C. Linser in P. Linser, odvetnika,

—

za avstrijsko vlado G. Eberhard, agent,

—

za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, agenta,

—

za portugalsko vlado M. L. Inez Fernandes in E. Pedrosa, agenta,

—

za Evropsko komisijo M. Wilderspin, agent,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 20(2) Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 936/2012 z dne 4. oktobra 2012 (UL L 283, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 1896/2006).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Thomas Cook Belgium NV (v nadaljevanju: Thomas Cook), družbo s sedežem v Belgiji, in Thurner Hotel GmbH (v nadaljevanju: Thurner Hotel), družbo s sedežem v Avstriji, glede postopka za evropski plačilni nalog.

3

V uvodni izjavi 9 Uredbe št. 1896/2006 je navedeno:

„Namen te uredbe je z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki […]“

4

V uvodni izjavi 16 te uredbe je navedeno:

„Sodišče bi moralo na podlagi v vlogi navedenih podatkov preučiti zahtevek, vključno z vprašanjem pristojnosti in opisom dokazov. To naj bi sodišču omogočilo, da na prvi pogled preuči vsebino zahtevka in med drugim izključi očitno neutemeljene zahtevke ali nedopustne vloge. Za preučitev naj ne bi bilo potrebno, da jo izvede sodnik.“

5

V uvodni izjavi 25 te uredbe je navedeno:

„Po izteku roka za predložitev ugovora bi morala imeti tožena stranka v določenih izjemnih primerih pravico, da zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. Taka ponovna preučitev v izjemnih primerih ne bi smela pomeniti, da bi imela tožena stranka dvakrat možnost vložiti ugovor zoper zahtevek. Med postopkom ponovne preučitve naj se vsebino [utemeljenost] zahtevka presoja le v delu, ki zadeva razloge, povezane z izjemnimi okoliščinami, ki jih je uveljavljala tožena stranka. Druge izjemne okoliščine bi lahko vključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo.“

6

V skladu z uvodno izjavo 29 te uredbe je cilj, ki mu ta sledi „oblikovanje enotnega in učinkovitega mehanizma za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v celotni Evropski uniji“.

7

Člen 1(1) Uredbe št. 1896/2006 določa:

„Namen te uredbe je:

[…]“

8

V skladu s členom 5 te uredbe je „sodišče izvora“ opredeljeno kot „sodišče, ki izda evropski plačilni nalog“.

9

Člen 6 navedene uredbe, naslovljen „Pristojnost“, v odstavku 1 določa:

„Pri uporabi te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustreznimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo [Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42)].“

10

Člen 7(2) te uredbe določa:

„V vlogi [za evropski plačilni nalog] se navede:

[…]

[…]“

11

Člen 8 Uredbe št. 1896/2006, naslovljen „Preučitev vloge“, določa:

„Sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog, kakor hitro je to mogoče, na podlagi obrazca za vlogo preuči, ali so izpolnjene zahteve iz [členov 6 in 7] ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen. Ta preučitev se lahko opravi v obliki avtomatiziranega postopka.“

12

Člen 12, odstavki 1 in od 3 do 5, Uredbe št. 1896/2006 določa:

„1.   Če so izpolnjene zahteve iz člena 8, sodišče, kakor hitro je to mogoče in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, izda evropski plačilni nalog na standardnem obrazcu E, kot je določen v Prilogi V.

[…]

3.   V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko pouči o možnosti, da:

ali

4.   Z evropskim plačilnim nalogom se tožena stranka obvesti, da:

[…]

5.   Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne standarde iz členov 13, 14 in 15“.

13

Člen 16, odstavki od 1 do 3, te uredbe, določa:

„1.   Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora […].

2.   Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3.   Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.“

14

Člen 20(2) navedene uredbe, naslovljen „Ponovna preučitev v izrednih primerih“, določa:

„Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.“

15

Člen 5 Uredbe št. 44/2001 določa:

„Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:

[…]“

16

Člen 23 te uredbe določa:

„1.   Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače. […]

[…]“

17

Potovalna agencija Thomas Cook je 3. septembra 2009 z družbo Thurner Hotel sklenila pogodbo o opravljanju hotelskih storitev.

18

Družba Thurner Hotel je pri Bezirksgericht für Handelssachen Wien (okrožno sodišče za gospodarske zadeve (Avstrija)) vložila vlogo za evropski plačilni nalog, ki se nanaša na družbo Thomas Cook za plačilo zneska 15.232,28 EUR za poravnavo računov, ki ustrezajo storitvam, ki jih je prva družba opravila v okviru te pogodbe. Družba Thurner Hotel je zatrjevala, da je bilo sodišče, ki obravnava zadevo, pristojno na podlagi kraja izpolnitve navedenih storitev.

19

Evropski plačilni nalog je bil 26. junija 2013 v skladu z določbami Uredbe št. 1896/2006 vročen družbi Thomas Cook.

20

Družba Thomas Cook je 25. septembra 2013, torej po izteku tridesetdnevnega roka za ugovor, določenega v členu 16(2) Uredbe št. 1896/2006, vložila ugovor in poleg tega Bezirksgericht für Handelssachen Wien zaprosila, naj v skladu s členom 20(2) te uredbe ponovno preuči evropski plačilni nalog.

21

V zvezi s tem je družba Thomas Cook trdila, da ji družba Thurner Hotel ni posredovala, vsaj ne pravočasno, ustreznih računov in da sporni zahtevek temelji na neresničnih trditvah. Poleg tega je družba Thomas Cook podala ugovor nepristojnosti avstrijskih sodišč, pri čemer se je sklicevala na obstoj klavzule o pristojnosti, na podlagi katere so pristojna belgijska sodišča, ki naj bi bila v spornih splošnih pogodbenih pogojih. Družba Thomas Cook je s sklicevanjem na določbe člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006 trdila, da nepristojnost sodišča izvora pomeni razlog za ponovno preučitev v smislu te določbe.

22

Bezirksgericht für Handelssachen Wien je s sklepom z dne 28. oktobra 2013 ta zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da je treba možnost ponovne preučitve iz člena 20(2) te uredbe razlagati ozko. Po mnenju navedenega sodišča izdaja evropskega plačilnega naloga s strani nepristojnega sodišča ne pomeni okoliščine, ki bi dolžniku dopuščala vložitev zahtevka za ponovno preučitev tega plačilnega naloga na podlagi te določbe.

23

Družba Thomas Cook se je na ta sklep pritožila pred predložitvenim sodiščem, pri tem pa trdila, da je bil predmet spora pred sodiščem prve stopnje napačna pravna presoja in da bi morala imeti na podlagi člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006 pravico zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga.

24

Po mnenju predložitvenega sodišča avstrijska doktrina zagovarja ozko razlago člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006, čeprav ni enotna glede vprašanja, ali je izdaja evropskega plačilnega naloga s strani nepristojnega sodišča veljavni razlog za ponovno preučitev v smislu te določbe. Predložitveno sodišče poleg tega trdi, da „izjemne okoliščine“ iz te določbe, ki morajo biti podane za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, v tej uredbi niso opredeljene.

25

V teh okoliščinah je Bezirksgericht für Handelssachen Wien prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

26

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006 razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, nasprotuje temu, da je tožena stranka, ki ji je bil v skladu s to uredbo vročen evropski plačilni nalog, upravičena vložiti zahtevek za ponovno preučitev tega naloga in zatrjevati, da se je sodišče izvora na podlagi domnevno neresničnih podatkov, ki jih je prosilec za izdajo navedel v obrazcu za vlogo tega plačilnega naloga, napačno izreklo za pristojno.

27

Najprej je treba navesti, da ko se evropski plačilni nalog, kot izhaja iz člena 12(3) Uredbe št. 1896/2006, v skladu s to uredbo enkrat vroči toženi stranki, se ta pouči o možnosti, da bodisi tožeči stranki plača znesek iz tega naloga, bodisi da v skladu s členom 16 navedene uredbe pri sodišču izvora v tridesetih dneh od vročitve navedenega plačilnega naloga vloži ugovor.

28

Kot je Sodišče že razsodilo v točki 30 sodbe Goldbet Sportwetten (C‑144/12, EU:C:2013:393), je namen te možnosti vložitve ugovora, ki jo ima tožena stranka, nadomestiti to, da sistem, uveden z Uredbo št. 1896/2006, ne predvideva udeležbe navedene tožene stranke v postopku za evropski plačilni nalog s tem, da ji omogoča izpodbijati zahtevek po izdaji evropskega plačilnega naloga.

29

Ponovna preučitev evropskega plačilnega naloga ni več mogoča, ko poteče rok za vložitev ugovora, razen, kot je navedeno v naslovu člena 20 navedene uredbe, v „izrednih primerih“.

30

V zvezi s tem je iz besedila člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006 razvidno, da se v primeru nespoštovanja roka za vložitev ugovora evropski plačilni nalog lahko ponovno preuči, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan glede na zahteve, določene v Uredbi št. 1896/2006, ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

31

Ker je zakonodajalec Unije nameraval postopek ponovne preučitve omejiti na izjemne položaje, je treba navedeno določbo nujno razlagati ozko (glej po analogiji sodbo Komisija/Svet, C‑111/10, EU:C:2013:785, točka 39 in navedena sodna praksa).

32

Prvič, določiti je treba , ali je v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, „očitno“, da je bil ta nalog napačno izdan glede na zahteve, določene v Uredbi št. 1896/2006.

33

V skladu s členom 7(2) te uredbe vloga za evropski plačilni nalog zajema med drugim navedbo sodišča, ki obravnava vlogo za plačilni nalog, in razlog, na katerem temelji pristojnost tega sodišča.

34

V skladu s členom 8 navedene uredbe navedeno sodišče, kakor hitro je to mogoče in na podlagi obrazca za vlogo za evropski plačilni nalog (v nadaljevanju: obrazec za vlogo), preuči, ali so izpolnjene zahteve, zlasti iz člena 6 te uredbe, v skladu s katerim se pristojnost določi v skladu s pravili prava Unije, ki se uporabljajo na zadevnem področju, zlasti v skladu z Uredbo št. 44/2001, ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen. Če so izpolnjene zahteve iz člena 8 Uredbe št. 1896/2006, sodišče, kakor hitro je to mogoče, in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, v skladu s členom 12(1) navedene uredbe izda evropski plačilni nalog na standardnem obrazcu E, kot je določen v Prilogi V k navedeni uredbi.

35

V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da je družba Thomas Cook zatrjevala nepristojnost sodišča izvora in se sklicevala na obstoj klavzule o pristojnosti, na podlagi katere so pristojna belgijska sodišča, ki je v splošnih pogojih sporne pogodbe, sklenjene z družbo Thurner Hotel.

36

V zvezi s tem je treba navesti, da člen 23 Uredbe št. 44/2001 določa, da če so se stranke, od katerih ima vsaj ena stalno prebivališče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice, pri čemer je ta pristojnost izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače.

37

Vendar je treba ob predpostavki, da se ta člen uporablja v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, poudariti, kot je razvidno iz uvodne izjave 16 Uredbe št. 1896/2006, da bi moralo sodišče, ki obravnava spor, na podlagi v obrazcu za vlogo navedenih podatkov preučiti zahtevek, vključno z vprašanjem pristojnosti in opisom dokazov. V skladu s členom 8 te uredbe navedeno sodišče namreč, kakor hitro je to mogoče, na podlagi obrazca za vlogo preuči, ali so izpolnjene zahteve, zlasti iz členov 6 in 7 navedene uredbe, ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen.

38

Poleg tega člen 12(4)(a) Uredbe št. 1896/2006 določa, da se tožena stranka z evropskim plačilnim nalogom med drugim obvesti, da je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih navedeno sodišče ni preverjalo, člen 12(4)(b) te uredbe pa določa, da bo ta nalog postal izvršljiv, razen če je bil na sodišču vložen ugovor v skladu s členom 16. Prav to je jasno razvidno tudi iz evropskega plačilnega naloga, ki je bil toženi stranki vročen na standardnem obrazcu E, kot je določen v Prilogi V k Uredbi št. 1896/2006.

39

Zato mora v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, tožena stranka, če želi podati ugovor nepristojnosti sodišča izvora zaradi domnevno neresničnih podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka v obrazcu za vlogo, ukrepati v roku za ugovor, določenem v členu 16 Uredbe št. 1896/2006.

40

V zvezi s tem je treba opozoriti, da to možnost delovanja omogoča dejstvo, da tožena stranka ni dolžna pojasniti razlogov za ugovor in lahko v skladu s členom 16(3) te uredbe navede le, da ugovarja zahtevku.

41

Ker je namen postopka, uvedenega z Uredbo št. 1896/2006, hiter in učinkovit sodni postopek ob spoštovanju pravice do obrambe, mora tožena stranka zato pravice uresničevati v predpisanih rokih in ima nato na voljo le še omejena sredstva za ugovor zoper izvršitev evropskega plačilnega naloga.

42

Poleg tega je treba opozoriti, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 33 sklepnih predlogov, da se lahko v okviru preverjanja pristojnosti s strani sodišča izvora v okviru postopka za evropski plačilni nalog porajajo zapletena pravna vprašanja, kot je veljavnost klavzule o pristojnosti, presoja katere bi lahko zahtevala bolj poglobljeno preučitev, kot je ta, ki jo je treba opraviti v okviru člena 8 Uredbe št. 1896/2006.

43

Iz tega sledi, da v posebnih okoliščinah iz zadeve v glavni stvari ni mogoče šteti, da je očitno, da je bil evropski plačilni nalog, izdan zoper toženo stranko, napačen glede na zahteve, določene v Uredbi št. 1896/2006.

44

Drugič, treba je ugotoviti, ali se v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, šteje, da je „očitno“, da je bil ta nalog izdan napačno zaradi drugih „izjemnih okoliščin“ v smislu člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006.

45

V zvezi s tem je treba navesti, da je iz uvodne izjave 25 te uredbe, ki odraža uvodno izjavo 25 spremenjenega predloga uredbe COM(2006) 57 final, na katero se sklicuje predložitveno sodišče, razvidno, da bi lahko te „druge izjemne okoliščine“ vključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, ki jih je prosilec za izdajo navedel v obrazcu za vlogo.

46

V obravnavani zadevi pa se je tožena stranka, kot je bilo opozorjeno v točki 35 te sodbe, v utemeljitev zahtevka za ponovno preučitev sklicevala na nepristojnost sodišča izvora in trdila, da sta se zadevni pogodbeni stranki iz postopka v glavni stvari strinjali o pristojnem sodišču v korist belgijskih sodišč.

47

V teh okoliščinah je lahko tožena stranka takoj, ko ji je bil evropski plačilni nalog v skladu z Uredbo št. 1896/2006 vročen, ker mora biti seznanjena z obstojem take klavzule o pristojnosti, presodila domnevno neresničnost podatkov, ki jih je prosilec za izdajo navedel v obrazcu za vlogo, v tem primeru glede pristojnosti sodišča izvora. Nanjo se je torej lahko sklicevala v okviru ugovora iz člena 16 Uredbe št. 1896/2006.

48

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25 te uredbe, možnost ponovne preučitve naloga, določena v členu 20 Uredbe št. 1896/2006, ne sme pripeljati do tega, da dobi tožena stranka drugo možnost za ugovor zahtevku.

49

Iz tega sledi, da v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ni mogoče šteti, da je bil plačilni nalog napačno izdan zaradi „izjemnih okoliščin“ v smislu člena 20(2) Uredbe št. 1896/2006.

50

Taka razlaga te določbe je podprta s ciljem, ki mu sledi navedena uredba. Iz uvodne izjave 9 in člena 1(1)(a) te uredbe je namreč razvidno, da je njen cilj z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki. V uvodni izjavi 29 Uredbe št. 1896/2006 je dodano, da je cilj, ki mu ta sledi, oblikovanje enotnega in učinkovitega mehanizma za izterjavo teh zahtevkov.

51

Ta cilj pa bi bil vprašljiv, če bi bilo treba v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006 razlagati tako, da toženi stranki dopušča zahtevati ponovno preučitev vloge za evropski plačilni nalog.

52

Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 20(2) Uredbe št. 1896/2006 razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, nasprotuje temu, da bi bila tožena stranka, ki ji je bil v skladu s to uredbo vročen evropski plačilni nalog, upravičena vložiti zahtevek za ponovno preučitev tega naloga in zatrjevati, da se je sodišče izvora na podlagi domnevno neresničnih podatkov, ki jih je prosilec za izdajo navedel v obrazcu za vlogo tega plačilnega naloga, napačno izreklo za pristojno.

53

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 20(2) Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 936/2012 z dne 4. oktobra 2012, je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, nasprotuje temu, da bi bila tožena stranka, ki ji je bil v skladu s to uredbo vročen evropski plačilni nalog, upravičena vložiti zahtevek za ponovno preučitev tega naloga in zatrjevati, da se je sodišče izvora na podlagi domnevno neresničnih podatkov, ki jih je prosilec za izdajo navedel v obrazcu za vlogo tega plačilnega naloga, napačno izreklo za pristojno.