Zadeva C‑499/13
Marian Macikowski
proti
Dyrektor Izby Skarbowej w Gdańsku
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny)
„Predhodno odločanje — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Načeli sorazmernosti in davčne nevtralnosti — Obdavčitev dobave nepremičnine v postopku prisilne prodaje na dražbi — Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora izvršitelj, ki izvede tako prodajo, obračunati in plačati DDV v zvezi s tako transakcijo — Plačilo kupnine pristojnemu sodišču in nujnost nakazila DDV, ki ga je treba plačati, s strani tega sodišča izvršitelju — Finančna in kazenska odgovornost izvršitelja v primeru neplačila DDV — Razlika med rokom iz splošne ureditve, v katerem mora DDV plačati davčni zavezanec, in rokom, določenim za takega izvršitelja — Nemožnost odbiti vstopni DDV“
Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 26. marca 2015
Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Osebe, ki so dolžne plačati davek – Postopek prisilne prodaje – Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora izvršitelj, ki izvede tako prodajo, pravočasno obračunati, pobrati in plačati davek na dodano vrednost v zvezi s tako transakcijo – Dopustnost
(Direktiva Sveta 2006/112, členi 9, 193 in 199(1)(g))
Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Obveznosti oseb, ki so dolžne plačati davek – Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora izvršitelj prevzeti odgovornost za neizpolnitev obveznosti kot oseba, ki je dolžna plačati davek – Dopustnost – Zahteva – Spoštovanje načela sorazmernosti – Preveritev, ki jo mora opraviti nacionalno sodišče
(Direktiva Sveta 2006/112)
Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Nacionalna ureditev, na podlagi katere mora plačnik davka, določen v tej določbi, obračunati, pobrati in plačati davek na dodano vrednost od prodaje blaga, opravljene v postopku izvršbe, brez možnosti odbitka – Dopustnost
(Direktiva Sveta 2006/112, členi 206, 250 in 252)
Člene 9, 193 in 199(1)(g) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo določbi nacionalnega prava, s katero so v okviru prodaje nepremičnine v postopku izvršbe pravnemu subjektu, in sicer izvršitelju, ki je izvedel navedeno prodajo, naložene obveznosti pravočasnega obračuna, pobiranja in plačila davka na dodano vrednost, dolgovanega v zvezi z izkupičkom iz te transakcije.
Ker je namreč namen nacionalne ureditve preprečiti, da davčni zavezanec glede na svoj finančni položaj ne bi kršil davčne obveznosti plačila davka na dodano vrednost, lahko taka ureditev zagotavlja pravilno pobiranje davka in torej lahko spada pod člen 273 Direktive 2006/112. Poleg tega, čeprav člena 193 in 199(1)(g) Direktive 2006/112 določata, da lahko davek dolguje le davčni zavezanec, ki opravi dobavo obdavčljivega blaga, ali v nekaterih okoliščinah pridobitelj nepremičnine, naloga izvršitelja kot posrednika, ki je zadolžen za pobiranje navedenega davka, ne spada pod ti določbi. Pri njegovi obveznosti, ki je omejena na zagotovitev, da je davek pravočasno pobran in plačan davčni upravi v imenu davčnega zavezanca, ki ga dolguje, namreč ne gre za davčno obveznost, saj to še vedno nosi davčni zavezanec.
(Glej točke 38, 39, 41, 42 in 45 ter točko 1 izreka.)
Načelo sorazmernosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalnega prava – v skladu s katero izvršitelj odgovarja z vsem svojim premoženjem za znesek davka na dodano vrednost, ki je dolgovan v zvezi z izkupičkom od prodaje nepremičnine v postopku izvršbe, če ne izpolni svoje obveznosti pobiranja in plačila tega davka – če ima zadevni izvršitelj dejansko na voljo vsa pravna sredstva za izpolnitev te obveznosti, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
(Glej točko 53 in točko 2 izreka.)
Člene 206, 250 in 252 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in načelo davčne nevtralnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo določbi nacionalnega prava, na podlagi katere mora plačnik davka, določen v tej določbi, obračunati, pobrati in plačati davek na dodano vrednost od prodaje blaga, opravljene v postopku izvršbe, ne da bi imel možnost odbiti znesek vstopnega davka na dodano vrednost, ki je bil plačan v obdobju od začetka davčnega obdobja do takrat, ko je bil pri davčnem zavezancu pobran davek.
Tako je, kadar mora davčni zavezanec, ki je lastnik blaga, ki ga je na dražbi prodal izvršitelj, in ne plačnik davka, predložiti obračun davka na dodano vrednost, v katerem je upoštevana transakcija prodaje njegovega blaga, in kadar ima prav tako davčni zavezanec in ne plačnik davka pravico, da od davka na dodano vrednost, dolgovanega v zvezi s to transakcijo, odbije vstopni davek na dodano vrednost. Ta odbitek se nanaša na davčno obdobje, v katerem je bila izvedena navedena transakcija.
(Glej točki 57 in 61 ter točko 3 izreka.)
Zadeva C‑499/13
Marian Macikowski
proti
Dyrektor Izby Skarbowej w Gdańsku
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny)
„Predhodno odločanje — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Načeli sorazmernosti in davčne nevtralnosti — Obdavčitev dobave nepremičnine v postopku prisilne prodaje na dražbi — Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora izvršitelj, ki izvede tako prodajo, obračunati in plačati DDV v zvezi s tako transakcijo — Plačilo kupnine pristojnemu sodišču in nujnost nakazila DDV, ki ga je treba plačati, s strani tega sodišča izvršitelju — Finančna in kazenska odgovornost izvršitelja v primeru neplačila DDV — Razlika med rokom iz splošne ureditve, v katerem mora DDV plačati davčni zavezanec, in rokom, določenim za takega izvršitelja — Nemožnost odbiti vstopni DDV“
Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 26. marca 2015
Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Osebe, ki so dolžne plačati davek — Postopek prisilne prodaje — Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora izvršitelj, ki izvede tako prodajo, pravočasno obračunati, pobrati in plačati davek na dodano vrednost v zvezi s tako transakcijo — Dopustnost
(Direktiva Sveta 2006/112, členi 9, 193 in 199(1)(g))
Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Obveznosti oseb, ki so dolžne plačati davek — Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora izvršitelj prevzeti odgovornost za neizpolnitev obveznosti kot oseba, ki je dolžna plačati davek — Dopustnost — Zahteva — Spoštovanje načela sorazmernosti — Preveritev, ki jo mora opraviti nacionalno sodišče
(Direktiva Sveta 2006/112)
Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Odbitek vstopnega davka — Nacionalna ureditev, na podlagi katere mora plačnik davka, določen v tej določbi, obračunati, pobrati in plačati davek na dodano vrednost od prodaje blaga, opravljene v postopku izvršbe, brez možnosti odbitka — Dopustnost
(Direktiva Sveta 2006/112, členi 206, 250 in 252)
Člene 9, 193 in 199(1)(g) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo določbi nacionalnega prava, s katero so v okviru prodaje nepremičnine v postopku izvršbe pravnemu subjektu, in sicer izvršitelju, ki je izvedel navedeno prodajo, naložene obveznosti pravočasnega obračuna, pobiranja in plačila davka na dodano vrednost, dolgovanega v zvezi z izkupičkom iz te transakcije.
Ker je namreč namen nacionalne ureditve preprečiti, da davčni zavezanec glede na svoj finančni položaj ne bi kršil davčne obveznosti plačila davka na dodano vrednost, lahko taka ureditev zagotavlja pravilno pobiranje davka in torej lahko spada pod člen 273 Direktive 2006/112. Poleg tega, čeprav člena 193 in 199(1)(g) Direktive 2006/112 določata, da lahko davek dolguje le davčni zavezanec, ki opravi dobavo obdavčljivega blaga, ali v nekaterih okoliščinah pridobitelj nepremičnine, naloga izvršitelja kot posrednika, ki je zadolžen za pobiranje navedenega davka, ne spada pod ti določbi. Pri njegovi obveznosti, ki je omejena na zagotovitev, da je davek pravočasno pobran in plačan davčni upravi v imenu davčnega zavezanca, ki ga dolguje, namreč ne gre za davčno obveznost, saj to še vedno nosi davčni zavezanec.
(Glej točke 38, 39, 41, 42 in 45 ter točko 1 izreka.)
Načelo sorazmernosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalnega prava – v skladu s katero izvršitelj odgovarja z vsem svojim premoženjem za znesek davka na dodano vrednost, ki je dolgovan v zvezi z izkupičkom od prodaje nepremičnine v postopku izvršbe, če ne izpolni svoje obveznosti pobiranja in plačila tega davka – če ima zadevni izvršitelj dejansko na voljo vsa pravna sredstva za izpolnitev te obveznosti, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
(Glej točko 53 in točko 2 izreka.)
Člene 206, 250 in 252 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in načelo davčne nevtralnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo določbi nacionalnega prava, na podlagi katere mora plačnik davka, določen v tej določbi, obračunati, pobrati in plačati davek na dodano vrednost od prodaje blaga, opravljene v postopku izvršbe, ne da bi imel možnost odbiti znesek vstopnega davka na dodano vrednost, ki je bil plačan v obdobju od začetka davčnega obdobja do takrat, ko je bil pri davčnem zavezancu pobran davek.
Tako je, kadar mora davčni zavezanec, ki je lastnik blaga, ki ga je na dražbi prodal izvršitelj, in ne plačnik davka, predložiti obračun davka na dodano vrednost, v katerem je upoštevana transakcija prodaje njegovega blaga, in kadar ima prav tako davčni zavezanec in ne plačnik davka pravico, da od davka na dodano vrednost, dolgovanega v zvezi s to transakcijo, odbije vstopni davek na dodano vrednost. Ta odbitek se nanaša na davčno obdobje, v katerem je bila izvedena navedena transakcija.
(Glej točki 57 in 61 ter točko 3 izreka.)