—

za VAEX Varkens- en Veehandel BV T. Linssen, odvetnik,

—

za nizozemsko vlado B. Koopman in M. Bulterman, agentki,

—

za Svet Evropske unije E. Karlsson in B. Driessen, agenta,

—

za Evropsko komisijo H. Kranenborg in D. Triantafyllou, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago in po potrebi na veljavnost zakonodajnega okvira, ki se uporablja za izvozna nadomestila za kmetijske proizvode, in sicer, na eni strani, Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 186, str. 1) ter, na drugi strani, Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (UL L 114, str. 3) in Uredbe Komisije (ES) št. 382/2008 z dne 21. aprila 2008 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso (UL L 115, str. 10).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med VAEX Varkens- en Veehandel BV (v nadaljevanju: VAEX), družbo s sedežem na Nizozemskem, in Productschap Vee en Vlees (v nadaljevanju: PVV) zaradi zavrnitve plačila izvoznega nadomestila in zadržanja varščine, položene za pridobitev izvoznega dovoljenja.

3

V uvodnih izjavah 15, 21 in 27 Uredbe št. 376/2008 je navedeno:

[…]

4

Člen 7 navedene uredbe določa:

„1.   Uvozno ali izvozno dovoljenje daje pravico in zavezuje k uvozu oziroma k izvozu navedene količine zadevnih proizvodov ali blaga po tem dovoljenju ter, razen v primerih višje sile, v roku veljavnosti tega dovoljenja.

[…]

2.   Izvozno dovoljenje, ki določa izvozno nadomestilo vnaprej, zavezuje k izvozu določene količine določenega proizvoda po dovoljenju in, razen v primerih višje sile, v roku veljavnosti dovoljenja.

Če je za izvoz proizvodov potrebno predložiti izvozno dovoljenje, izvozno dovoljenje z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila določa pravico do izvoza in pravico do izvoznega nadomestila.

[…]“

5

Člen 22 te uredbe določa:

„1.   Za namen določitve roka veljavnosti se šteje, da so bila dovoljenja in potrdila izdana na dan, ko je bil vložen zahtevek zanje, s tem, da je ta dan vključen v izračun roka veljavnosti. Dovoljenj in potrdil pa ni mogoče uporabiti, dokler niso dejansko izdana.

2.   Lahko se navede, da bo dovoljenje ali potrdilo začelo veljati na dan, ko bo izdano in v tem primeru se ta dan vključi v izračun roka veljavnosti.“

6

Člen 23 iste uredbe določa:

„1.   Izvod št. 1 dovoljenja ali potrdila se predloži carinskemu uradu, ki je sprejel:

[…]

[…]

2.   Izvod št. 1 dovoljenja ali potrdila se predloži ali da na razpolago carinskim organom ob sprejetju deklaracije, omenjene v odstavku 1.“

7

Člen 24 Uredbe št. 376/2008 določa:

„1.   Ne glede na člen 23 lahko država članica dovoli, da je dovoljenje ali potrdilo:

[…]

6.   Če za proizvod, ki se izvaža, ni potrebno predložiti izvoznega dovoljenja, vendar je bilo izvozno nadomestilo določeno z izvoznim dovoljenjem, ki vnaprej določa izvozno nadomestilo in če, zaradi napake, dokument, uporabljen pri izvozu za dokazovanje upravičenosti do izvoznega nadomestila, ne navaja tega člena in/ali številke dovoljenja ali potrdila, ali če so podatki netočni, je postopek mogoče konvalidirati, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

8

Člen 34(2) te uredbe določa:

„Pod pogojem, da se uporabljajo členi 39, 40 ali 47, če obveznost uvoza ali izvoza ni bila izpolnjena, se varščina zaseže v znesku, ki je enak razliki med:

[…]“

9

V uvodnih izjavah 4 in 10 Uredbe št. 612/2009 je navedeno:

[…]

10

Člen 3 te uredbe določa:

„[…] [P]ravico do nadomestila [se] pridobi:

11

Člen 4(1) navedene uredbe določa:

„Pravica do nadomestila se pridobi ob predložitvi izvoznega dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila, razen pri izvozu blaga.

[…]“

12

Na podlagi člena 5(1) in (2) te uredbe se s pojmom „dan izvoza“ razume dan, ko carinski organ sprejme izvozno deklaracijo, v kateri je navedeno, da bo vložen zahtevek za nadomestilo. Datum sprejetja izvozne deklaracije med drugim določa veljavno stopnjo nadomestila, morebitne prilagoditve ter količino, vrsto in lastnosti izvoženega proizvoda.

13

Na podlagi člena 5(7), tretji pododstavek, Uredbe št. 612/2009 mora imeti pristojni carinski urad možnost fizičnega pregleda in ugotavljanja istovetnosti blaga za prevoz do urada, kjer blago zapusti carinsko območje Skupnosti.

14

V uvodni izjavi 9 Uredbe št. 382/2008 je navedeno:

„Treba je dati določen čas za presojo pred uradno obvestitvijo glede odločitev o zahtevkih za izvozna dovoljenja, kar bo Komisiji omogočilo, da oceni količine, za katere so vloženi zahtevki, in stroške v zvezi s tem in, če je ustrezno, izvede določene postopke v zvezi z zadevnimi zahtevki […].“

15

Člen 9 te uredbe določa:

„Brez poseganja v člen 5(1) Uredbe [Komisije] (ES) št. 1291/2000 [z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 29, str. 145)] je za celotni izvoz proizvodov v sektorju govejega in telečjega mesa za izplačilo nadomestila potrebna izdaja izvoznega dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila v skladu s členi 10 do 16 te Uredbe.“

16

Člen 10 Uredbe št. 382/2008 določa:

„1.   Čas veljavnosti dovoljenj za izvoz proizvodov, za katere se zahteva nadomestilo in za katere se mora izdati izvozno dovoljenje z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila, izračunan od dneva izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000, je:

[…]“

17

Člen 78 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307, v nadaljevanju: carinski zakonik) določa:

„1.   Carinski organi lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta, po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije ponovno pregledajo.

2.   Carinski organi lahko po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Ti organi lahko tudi pregledajo blago, če je to še mogoče predložiti.

3.   Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanjih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja , pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.“

18

Družba VAEX je 15. oktobra 2009 PVV zaprosila za izdajo izvoznega dovoljenja za izvoz telic v Rusijo. Za to je položila varščino 6.448 EUR. PVV je 15. in 16. oktobra 2009 družbi VAEX poslala dokumente z naslovom „Izkazi o spremembah pologa varščin in kapitala“ in pri tem navedla še izvozni potrdili z začasnima številkama 100308 oziroma 100315.

19

Družba VAEX navaja, da je v telefonskem razgovoru 19. oktobra 2009, katerega predmet je bilo zahtevano izvozno dovoljenje, zastopnik PVV potrdil uporabo dovoljenja s številko 100315 za izvozno dovoljenje, ki naj bi bilo izdano naslednji dan. Vendar PVV izpodbija, da naj bi po telefonu podala to informacijo.

20

Družba VAEX je 20. oktobra 2009 predložila izvozno deklaracijo glede navedenih telic. Ta deklaracija je vsebovala prošnjo za izvozno nadomestilo na podlagi izvoznega dovoljenja 100315. Carinski organ je še istega dne izvozno deklaracijo sprejel.

21

PVV je 21. oktobra 2009 izdala izvozno dovoljenje št. 100344 za izvoz, za katerega je zaprosila družba VAEX. Telice so 22. oktobra 2009 zapustile carinsko območje Evropske unije in prispele na cilj 26. oktobra 2009.

22

PVV je z odločbo z dne 6. julija 2010 zavrnila prošnjo za izvozno nadomestilo, ki jo je vložila družba VAEX, in odredila zadržanje varščine, položene za pridobitev zadevnega izvoznega dovoljenja.

23

Ugovor, ki ga je družba VAEX vložila zoper to odločbo, je PVV zavrnila na podlagi dejstva, da izvoz ni bil opravljen v obdobju veljavnosti zadevnega dovoljenja.

24

Družba VAEX je pri College van Beroep voor het bedrijfsleven (drugostopenjsko upravno sodišče za gospodarske zadeve) sprožila postopek za podelitev zaprošenega nadomestila in sprostitev položene varščine.

25

To sodišče meni, da je rešitev spora odvisna od odgovora na vprašanje, ali je pogoj za plačilo izvoznega nadomestila, da se izvozna deklaracija pridobi v času veljavnosti izvoznega dovoljenja.

26

Predložitveno sodišče meni, da je tako ureditev o nadomestilih kot ureditev o izvoznih dovoljenjih namreč mogoče razlagati v korist ali, nasprotno, v škodo trditvam družbe VAEX, v skladu s katerimi se nadomestilo dolguje, če je bil izvoz opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja.

27

Poleg tega, v primeru, da upoštevna ureditev nasprotuje naknadni konvalidaciji, ki bi omogočila dodelitev izvoznega nadomestila, za katero je zaprosila družba VAEX, predložitveno sodišče izraža dvome o veljavnosti take zakonodaje predvsem z vidika načela sorazmernosti.

28

V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

29

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali so določbe Uredbe št. 612/2009 ter določbe uredb št. 376/2008 in št. 382/2008 načeloma v nasprotju z izplačilom izvoznega nadomestila in sprostitvijo položene varščine, če zadevni izvoznik ni imel veljavnega izvoznega dovoljenja na dan sprejetja izvozne deklaracije, tudi če je bilo zadevno blago dejansko izvoženo v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja, ki mu je bilo izdano.

30

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da člen 4(1) Uredbe št. 612/2009 določa, da se pravica do nadomestila pridobi ob predložitvi izvoznega dovoljenja pristojni carinski službi.

31

Glede na to, da je člen 4 Uredbe št. 612/2009 uvrščen med splošne določbe te uredbe, ki se nanašajo na pravico do nadomestila, je treba opozoriti, da je Sodišče glede člena 3 Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1) – katerega vsebina ustreza tej iz člena 5 Uredbe št. 612/2009 in je del istih splošnih določb – že razsodilo, da se podatki iz člena 3 Uredbe št. 3665/87 ne uporabljajo izključno za matematični izračun natančnega zneska nadomestila, temveč predvsem za to, da se ugotovi, ali obstaja pravica do tega nadomestila, in da se sproži sistem preverjanja zahtevka za nadomestilo (sodba Dachsberger & Söhne, C‑77/08, EU:C:2009:172, točka 24 in navedena sodna praksa).

32

Glede preverjanja, ki ga je treba opraviti, člen 5(7) Uredbe št. 612/2009 določa, da mora imeti pristojni carinski urad možnost fizičnega pregleda proizvodov, glede katerih je bilo zaprošeno za izvozno nadomestilo, in sprejemanja ukrepov za ugotavljanje istovetnosti za prevoz do urada, kjer blago zapusti carinsko območje Unije.

33

Ti pregledi so namreč potrebni za izpolnitev ciljev predpisov Unije na področju izvoznih nadomestil (glej v tem smislu sodbi Dachsberger & Söhne, EU:C:2009:172, točka 41 in navedena sodna praksa, ter Südzucker in drugi, C‑608/10, C‑10/11 in C‑23/11, EU:C:2012:444, točka 43).

34

Iz tega sledi, da je predložitev izvoznega dovoljenja bistven del sistema zahtevkov za nadomestilo.

35

Vendar Uredba št. 612/2009 ne vsebuje nobenih podrobnosti v zvezi s postopkom predložitve izvoznega dovoljenja. Te podrobnosti izhajajo iz Uredbe št. 376/2008 in – s poudarkom na govejem in telečjem mesu – iz Uredbe št. 382/2008.

36

Tako v skladu z uvodno izjavo 15 Uredbe št. 376/2008 izvozno dovoljenje daje pravico do izvoza in ga je zato treba predložiti ob sprejetju uvozne deklaracije.

37

V skladu s členom 7 te uredbe izvozno dovoljenje daje pravico do izvoza navedene količine zadevnih proizvodov ali blaga v roku veljavnosti tega dovoljenja in k temu izvozu zavezuje.

38

Glede roka veljavnosti izvoznega potrdila iz člena 22(1) Uredbe št. 376/2008 izhaja, da se šteje, da so bila dovoljenja in potrdila izdana na dan, ko je bil vložen zahtevek zanje, vendar pa jih ni mogoče uporabiti, dokler niso dejansko izdana. V skladu s členom 22(2) te uredbe pa je mogoča izjema od tega pravila, če se določi, da bo dovoljenje ali potrdilo začelo veljati na dan, ko bo dejansko izdano, kar je med drugim možnost, sprejeta v členu 10(1) Uredbe št. 382/2008.

39

Kot izhaja iz uvodne izjave 27 Uredbe št. 376/2008 in uvodne izjave 9 Uredbe št. 382/2008, je namreč v nekaterih sektorjih skupnih ureditev trga predvideno obdobje obravnave pred izdajo izvoznih dovoljenj, kar Evropski komisiji omogoča, da oceni razmere na trgu, količine, za katere so vloženi zahtevki, in stroške v zvezi s tem ter po potrebi izvede določene postopke v zvezi z zadevnimi zahtevki.

40

Na podlagi člena 23(1) Uredbe št. 376/2008 se dovoljenja ali potrdila predložijo carinskemu uradu, ki je sprejel deklaracijo o izvozu. V skladu s členom 23(2) te uredbe se to dovoljenje ali potrdilo predloži ali da na razpolago carinskemu uradu pri sprejetju deklaracije o izvozu.

41

Iz navedenega izhaja, da mora veljavno izvozno dovoljenje načeloma predložiti izvoznik ob sprejetju izvozne deklaracije s strani pristojnega carinskega urada. Tega sklepa načeloma ne more omajati dejstvo, da je v času dejanskega izvoza zadevnega blaga izvoznik imel izvozno dovoljenje za navedeno blago.

42

Glede na vse navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba določbe Uredbe št. 612/2009 ter določbe uredb št. 376/2008 in št. 382/2008 razlagati tako, da načeloma nasprotujejo izplačilu izvoznega nadomestila in sprostitvi položene varščine, če zadevni izvoznik ni imel veljavnega izvoznega dovoljenja na dan sprejetja izvozne deklaracije, tudi če je bilo zadevno blago dejansko izvoženo v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja, ki mu je bilo izdano.

43

Z drugim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali določbe uredb št. 612/2009, št. 376/2008 in št. 382/2008 v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, načeloma nasprotujejo naknadni konvalidaciji, v okviru katere je mogoča naknadna pridobitev dovoljenja, izplačilo izvoznega nadomestila in po potrebi sprostitev položene varščine.

44

V zvezi s tem je treba spomniti, da iz dejstev v postopku v glavni stvari izhaja, da je bilo sprejetje izvozne deklaracije izvršeno dan pred dejansko izdajo izvoznega dovoljenja. Vendar pa je bilo blago v postopku v glavni stvari dejansko izvoženo po izdaji tega certifikata in v roku njegove veljavnosti.

45

Poleg tega predložitvena odločba ne vsebuje nobenega dokaza o tem, da obdobje za obravnavo, navedeno v točki 39 te sodbe, ni bilo spoštovano oziroma da se je poleg navedbe napačne številke izvoznega dovoljenja s fizičnimi pregledi s strani pristojnih organov dvomilo o natančnosti podatkov v izvozni deklaraciji.

46

V teh okoliščinah je treba preveriti, kot je predlagala Komisija v pisnih stališčih, ali je mogoče nepravilnost, ki jo vsebuje spis, predložen pristojnim organom, odpraviti naknadno.

47

V zvezi s tem je treba opozoriti, prvič, da če Uredba št. 612/2009 ne vsebuje nobene določbe, ki bi omogočala odpravo te nepravilnosti, člen 24(6) Uredbe št. 376/2008 določa možnost konvalidacije, med drugim če ima organ, odgovoren za izplačilo izvoznega nadomestila, izvozno potrdilo, veljavno na dan sprejetja deklaracije.

48

V postopku v glavni stvari pa ni ravno tako.

49

Vendar je Sodišče že presodilo, da je izvoz v smislu Uredbe št. 612/2009 carinski postopek in da se splošne določbe carinskega zakonika uporabljajo za vse izvozne deklaracije v zvezi z blagom, ki je predmet izvoznega nadomestila, brez poseganja v posebne določbe (glej v tem smislu sodbo Nowaco Germany, C‑353/04, EU:C:2006:522, točke od 45 do 47). Naknadna konvalidacija izvozne deklaracije je torej lahko utemeljena s členom 78 carinskega zakonika (glej v tem smislu sodbo Südzucker in drugi, EU:C:2012:444, točka 46)

50

Drugič, v zvezi z obsegom tega člena 78 je Sodišče že pojasnilo, da je njegova logika prilagoditi carinski postopek dejanskemu položaju (sodba Terex Equipment in drugi, C‑430/08 in C‑431/08, EU:C:2010:15, točka 56). Poleg tega ta člen ne razlikuje med napakami ali opustitvami, ki bi jih bilo mogoče popraviti, in tistimi, ki jih ni mogoče popraviti (sodbi Overland Footwear, C‑468/03, EU:C:2005:624, točka 63, ter Südzucker in drugi, EU:C:2012:444, točka 47). Izraz „netočni ali nepopolni podatki“ je treba razlagati tako, da zajema hkrati tehnične napake ali opustitve in nepravilno razlago prava, ki se uporablja (sodbi Overland Footwear, EU:C:2005:624, točka 63, ter Terex Equipment in drugi, EU:C:2010:15, točka 56).

51

Iz tega izhaja, da če izvoznik v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, carinske organe zaprosi za izvršitev konvalidacije svoje izvozne deklaracije v tem smislu, da bi se zanjo štelo, da je bila izdana na poznejši datum, na katerega je imel izvoznik veljavno izvozno dovoljenje, člen 78 carinskega zakonika načeloma tako konvalidacijo omogoča.

52

Tako „lahko“ na podlagi člena 78(1) tega zakonika carinski organi po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta datum deklaracije in s tem datum njenega sprejetja spremenijo.

53

Vendar carinski organi pri presoji, na katero se oprejo v danem primeru, upoštevajo predvsem možnost preverjanja navedb iz deklaracije, na katero se nanaša sprememba, in iz zahtevka za spremembo (sodbi Overland Footwear, EU:C:2005:624, točka 47, in Terex Equipment in drugi, EU:C:2010:15, točka 59).

54

Če se pri ponovnem pregledu izkaže, da cilji ureditve niso bili ogroženi, zlasti da je bilo blago, ki je bilo predmet te izvozne deklaracije, dejansko izvoženo in imajo pristojni organi dovolj dokazov, da vzpostavijo zvezo med izvoženo količino in dovoljenjem, ki dejansko zajema izvoz, morajo torej carinski organi v skladu s členom 78(3) carinskega zakonika sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo podatke, ki jih imajo na voljo (glej v tem smislu sodbi Overland Footwear, EU:C:2005:624, točka 52, ter Terex Equipment in drugi, EU:C:2010:15, točka 62).

55

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba določbe Uredbe št. 612/2009 ter določbe uredb št. 376/2008 in št. 382/2008 v povezavi s členom 78 carinskega zakonika razlagati tako, da načeloma ne nasprotujejo naknadni konvalidaciji izvozne deklaracije, v okviru katere je mogoča naknadna pridobitev dovoljenja, izplačilo izvoznega nadomestila in po potrebi sprostitev položene varščine.

56

Ob upoštevanju odgovora, ki je bil podan na drugo vprašanje, na tretje vprašanje za predhodno odločanje ni treba odgovoriti.

57

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo: