Zadeva C‑67/13 P

Groupement des cartes bancaires (CB)

proti

Evropski komisiji

„Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Člen 81(1) ES — Sistem plačilnih kartic v Franciji — Sklep podjetniškega združenja — Trg izdajanja — Tarifni ukrepi, ki se uporabljajo za ‚nove člane‘ — Pristopnina ter tako imenovana mehanizma ureditev funkcije pridobivanja in bujenje spečih članov — Pojem omejitve konkurence ‚zaradi cilja‘ — Preučitev stopnje škodljivosti za konkurenco“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. septembra 2014

1. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev, predloženih Splošnemu sodišču – Izključitev, razen ob izkrivljanju

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

2. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Določitev v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – Sodni nadzor nad odločbami, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Odločba Komisije, za katero je potrebna zapletena ekonomska presoja – Obseg in omejitve sodnega nadzora – O

   (člen 81(1), ES; člena 261 in 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

3. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Vsebina in cilj omejevalnega sporazuma ter ekonomski in pravni kontekst njegovega razvoja – Razlikovanje med kršitvami zaradi cilja in kršitvami zaradi posledic – Namen strank sporazuma, da omejijo konkurenco – Neobvezno merilo – Kršitev zaradi cilja – Zadostna stopnja škodljivosti – Merila presoje

   (člen 81(1) ES)

4. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Protikonkurenčni cilj – Merila presoje – Presoja glede na gospodarski in pravni kontekst – Sodni nadzor – Obveznost obrazložitve protikonkurenčnega cilja in škodljivosti omejevalnega sporazuma

   (člen 81(1) ES)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 41.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 43 do 46.)

3.  Na področju protikonkurenčnih ravnanj iz člena 81(ES) so nekatere vrste dogovarjanja med podjetji po svoji naravi tako škodljive za dobro delovanje običajne konkurence, da je mogoče šteti, da ugotavljanje njihovih posledic ni potrebno. Tako je mogoče šteti, da imajo nekatera tajna ravnanja, kot so tista, katerih posledica je določitev horizontalnih cen s strani kartelov, tako negativne posledice zlasti na ceno, količino ter kakovost proizvodov in storitev, da za namene uporabe člena 81(1) ES ni treba dokazovati njihovih konkretnih posledic za trg.

   Če se z analizo vrste dogovarjanja med podjetji ne ugotovi zadostna stopnja škodljivosti za konkurenco, pa je treba preučiti posledice takega dogovarjanja in za njegovo prepoved zahtevati predložitev dokazov, ki dokazujejo, da je bila konkurenca dejansko znatno preprečena, omejena ali izkrivljena.

   Za preučitev, ali je sporazum med podjetji ali sklep podjetniškega združenja tako škodljiv, da se šteje za omejitev konkurence zaradi cilja, je treba upoštevati vsebino njegovih določb, cilje, ki se želijo z njim doseči, ter pravni in gospodarski okvir, v katerega je umeščen. Pri presoji navedenega okvira je treba upoštevati tudi naravo zadevnega blaga in storitev ter dejanske pogoje delovanja in sestave zadevnega trga ali trgov. Poleg tega lahko organi, pristojni za varstvo konkurence, nacionalna sodišča in sodišča Unije upoštevajo namen strank, čeprav ta ni nujni dejavnik za opredelitev omejujoče narave sporazuma.

   Glede pojma konkurence zaradi cilja ni mogoče sprejeti, da ga ni treba razlagati ozko. Pojem omejevanje konkurence zaradi cilja se namreč lahko uporabi zgolj za nekatere vrste dogovorov med podjetji, pri katerih je stopnja škodljivosti za konkurenco taka, da je mogoče šteti, da ugotavljanje njihovih posledic ni potrebno, sicer bi bila Komisija odvezana dolžnosti dokazovanja dejanskih posledic sporazumov na trg, za katere nikakor ni ugotovljeno, da že po naravi škodujejo dobremu delovanju običajne konkurence. Okoliščina, da sporazumi, navedeni v členu 81(1) ES, ne sestavljajo izčrpnega seznama prepovedanih tajnih dogovorov, je v zvezi s tem brezpredmetna.

   (Glej točke od 49 do 54, 57 in 58.)

4.  Glede protikonkurenčnih ravnanj iz člena 81(ES) in, natančneje, konkurence zaradi cilja, se Splošno sodišče z ugotovitvijo, da omejevalni cilj nekaterih ukrepov, s katerimi se omejuje konkurenca, izhaja iz njihove vsebine, ne razbremeni obveznosti, da v okviru nadzora zakonitosti odločbe Komisije, s katero je ugotovljen protikonkurenči cilj teh ukrepov, utemelji, zakaj naj bi navedena vsebina pomenila obstoj take omejitve.

   V zvezi s tem mora Splošno sodišče, čeprav navede razloge, zaradi katerih lahko zadevni ukrepi ob upoštevanju njihovih formul omejujejo konkurenco in so torej zajeti s prepovedjo, določeno v členu 81(1) ES, pojasniti, zakaj je omejitev konkurence dovolj škodljiva, da se lahko opredeli kot omejitev zaradi cilja v smislu te odločbe, sicer njegova odločba ni ustrezno obrazložena.

   Vendar Splošno sodišče na podlagi ugotovitve, da sta dejavnosti izdajanja in pridobivanja plačilnega sistema bančnih kartic soodvisni in da posredno vplivata na mrežo, saj obseg trgovcev, ki sprejemajo kartice, in število kartic vplivata drug na drugega, ne more skleniti, ne da bi napačno uporabilo pravo, da je cilj zadevnih ukrepov omejiti konkurenco v smislu člena 81(1) ES.

   Napačna presoja je tudi posledica dejstva, da Splošno sodišče ni razlikovalo med upoštevnim trgom in okvirjem, ki ga je treba upoštevati za ugotovitev, ali iz vsebine sporazuma ali sklepa podjetniškega združenja izhaja omejitev konkurence zaradi cilja v smislu člena 81(1) ES. To razlikovanje med upoštevnim trgom in okvirjem ni spoštovano, če Splošno sodišče ugotovi, da analize zahtev uravnoteženosti med dejavnostma izdajanja in pridobivanja v plačilnem sistemu bančnih kartic ni mogoče izvesti v okviru člena 81(1) ES, ker upoštevni trg ni trg plačilnih sistemov v državi članici, ampak prodajni trg izdajanja plačilnih kartic v tej državi članici.

   Nazadnje, preizkus možnosti članov združenja, ki so ga ustanovile glavne banke, ki delujejo v tej državi članici, da bi zagotovile interoperabilnost sistemov za plačila in dvige s bančnimi karticami, ki jih izdajo člani tega združenja, se nanaša na preizkus potencialnih posledic navedenih ukrepov, ne pa njihove opredelitev kot sporazumov podjetniškega združenja, katerih cilj je škodovanje konkurenci.

   (Glej točke 65, 69, 74, od 76 do 79 in 82.)