6.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 232/36


Tožba, vložena 9. junija 2011 – Portovesme proti Komisiji

(Zadeva T-291/11)

2011/C 232/63

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Portovesme Srl (Rim, Italija) (zastopniki: F. Ciulli, G. Dore, M. Liberati in A. Vinci, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj v smislu člena 267 PDEU ugotovi nezakonitost sklepa Evropske Komisije z dne 23. februarja 2011 o državnih pomočeh št. C 38/B/2004 (ex NN 58/2004) in C 13/2006 (ex N587/2005), ki jih je Italija med drugim dodelila v korist tožeče stranke, ter sklep razglasi za ničnega v celoti oziroma v primernem obsegu;

podredno in zgolj v primeru, da se predlogu pod točko 1 ne ugodi, naj se ugotovi, da je nezakonita določba sklepa, v kateri je določeno, da je treba vrniti pomoči, ker je s tem kršeno splošno načelo varstva legitimnih pričakovanj;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja enajst tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela pravne varnosti in načela varstva legitimnih pričakovanj ter tudi kršitev členov 4, 7, 10 in 14 Uredbe št. 659/1999 (1).

Utemeljitev: sklep je bil izdan skoraj šest let po začetku formalnega postopka preiskave.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na napačno in/ali nepopolno predstavitev zadevnega zakonskega in upravnopravnega okvira in iz tega izhajajočo kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja in nepristranskosti.

Utemeljitev: sklep o nezdružljivosti temelji na pomanjkljivi in napačni predstavitvi dejanskega stanja in zakonodaje, katere posledica je bila kršitev načel skrbnosti in nepristranskosti, ki bi ju morala upoštevati Komisija.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na neenako obravnavanje družb Portovesme in Alcoa Trasformazioni, ki ni utemeljeno.

Utemeljitev: v drugem sklepu, ki se je nanašal na drugo družbo, naj bi Komisija isti predpis, ki ga sedaj v zvezi s tožečo stranko šteje za nezdružljivega s skupnim trgom, štela za zakonitega, kar je imelo za posledico neenako obravnavanje obeh družb.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na obstoj pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

Utemeljitev: s preferencialno tarifo, ki je bila dodeljena tožeči stranki, naj bi italijanska država odpravila neupravičeno neugodno situacijo in olajšala pretirano visoke stroške porabe električne energije, zaradi pomanjkljive povezanosti sistema električnega omrežja otoka z nacionalnim omrežjem. Nadalje naj ne bi bili izpolnjeni pogoji v zvezi z gospodarsko prednostjo in selektivnostjo ukrepa. Poleg tega naj bi bila intervencija s strani Cassa Conguaglio zgolj ena možnost, in se zato zadevnega ukrepa ne bi moglo opredeliti kot vir države. Nenazadnje ta ukrep ne bi mogel imeti nikakršnih učinkov na gospodarski promet med državami članicami, ker naj na trgu cinka ne bi obstajali trgovski tokovi znotraj Skupnosti.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na nepravilnost glede domnev, na katerih temelji izpodbijani sklep.

Utemeljitev: sklep temelji na napačni domnevi, da naj bi pomoč imela za posledico neravnovesje na trgu energije, medtem ko naj bi bil trg, na katerega se nanaša ta uredite, trg proizvodnje težkih kovin.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na opredelitev nove pomoči oziroma obstoječe pomoči.

Utemeljitev: zadevno ugodnost bi bilo treba opredeliti kot obstoječo pomoč, katere združljivost s skupnim trgom je bila ugotovljena že s predhodnim sklepom Komisije.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na združljivost državne pomoči s skupnim trgom.

Utemeljitev: Komisija ni upoštevala, da je zadevni ukrep doprinesel k zagotavljanju trajnega poklicnega zaposlovanja na zadevne področju.

8.

Osmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 2, 3, 5 in 12 Pogodbe ES in na neuporabo načel enakosti in sorazmernosti pri delovanju institucij Skupnosti.

Utemeljitev: z izpodbijanim sklepom je bil na nezakonit način zavrnjen sistem pomoči, ki naj bi bil namenjen temu, da se odpravi situacijo hude diskriminacije med italijanskimi proizvajalci težkih kovin in drugimi evropskimi proizvajalci.

9.

Deveti tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 174 PDEU in priloge D, pojasnila št. 30, glede otoških regij.

Utemeljitev: Komisija ni upoštevala strukturnih in tržnih pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo otoške regije.

10.

Deseti tožbeni razlog se nanaša na kršitev procesnih določb (člen 107(3)(a), (b) in (c), PDEU) in napačno uporabo „Smernic za državne pomoči z regionalnimi cilji“ iz leta 1998 in neuporabo „Smernic“ iz 2007-2013.

Utemeljitev: Komisija ni izpolnila zahteve, da pravilno preuči združljivost pomoči.

11.

Enajsti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj.

Utemeljitev: Komisija ni upoštevala niti, da je bila ureditev, ki se nanaša na tožečo stranko, na podlagi prejšnjega sklepa že razglašena za združljivo s skupnim trgom, niti tega, da glede te ureditve v preteklih 15 letih od izdanega sklepa ni bil izražen nikakršen dvom, kar bi bilo v zvezi s tožečo stranko pomembno glede utemeljenih pričakovanj.


(1)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).