Pritožba, ki jo je Fédération Internationale de Football Association (FIFA) vložila 27. aprila 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 17. februarja 2011 v zadevi T-68/08, Fédération Internationale de Football Association (FIFA) proti Evropski komisiji

(Zadeva C-205/11 P)

(2011/C 232/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Fédération Internationale de Football Association (FIFA) (zastopnika: A. Barav in D. Reymond, odvetnika)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Kraljevina Belgija, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 17. februarja 2011 v zadevi T-68/08 potrdi, kar zadeva dopustnost;

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 17. februarja 2011 v zadevi T-68/08 razveljavi, kar zadeva utemeljenost, v delu, v katerem je bila odobrena vključitev „manj zanimivih“ tekem FIFA World Cup™ na seznam dogodkov „velikega družbenega pomena“ v smislu Direktive, ki ga je sestavilo Združeno kraljestvo;

—	v zadevi dokončno odloči v skladu s členom 61 Statuta Sodišča;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov FIFE, ki so nastali v postopku na prvi stopnji in pritožbenem postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.   Napačna uporaba prava, kršitev člena 36 Statuta Sodišča, kršitev člena 3a(2) Direktive 89/552/EGS (1), kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES (2), in prava EU, napačna uporaba člena 296 PDEU (prekoračitev meja sodnega nadzora, protislovna obrazložitev, vključitev razlogov, ki niso navedeni v izpodbijanem sklepu, glede opredelitve FIFA World Cup™ in izpeljevanje napačnih pravnih sklepov iz tega, prevalitev dokaznega bremena)

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo pravo EU s tem, da je za svojo ugotovitev, da je Komisija pravilno opredelila FIFA World Cup™ kot „po svoji naravi enoten dogodek“ za namene Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, navedlo razloge, ki niso bili vključeni v sklep Komisije (3), da je navajalo protislovne in nedosledne razloge; da je razsodilo, da državam članicam ni treba navesti posebnih razlogov za vključitev celotnega FIFA World Cup™ na svoj seznam dogodkov velikega pomena in s tem, da je obrnilo dokazno breme.

2.   Napačna uporaba prava, kršitev člena 3a(1) Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, kršitev člena 36 Statuta Sodišča, napačna uporaba člena 296 PDEU (ugotovitev, da je Komisija pravilno menila, da je bil seznam ukrepov Združenega kraljestva pripravljen „na jasen in pregleden način“)

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo pravo EU s tem, da je razsodilo, da je Komisija pravilno ugotovila, da je bil seznam ukrepov Združenega kraljestva pripravljen „na jasen in pregleden način“, kot to določa Direktiva 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, ne glede na to, da je bila odločitev o vključitvi celotnega FIFA World Cup™ na ta seznam sprejeta v nasprotju s soglasnim nasprotnim nasvetom in da je bila Komisiji predložena, med drugim, na podlagi dejavnikov, ki niso obstajali, ko je bil sestavljen seznam.

3.   Napačna uporaba prava, kršitev člena 3a(1) Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, napačna uporaba člena 296 PDEU, kršitev člena 36 Statuta Sodišča (napačna opredelitev FIFA World Cup™, prekoračitev mej sodnega nadzora, utemeljitev sodbe na ugotovitvah, ki niso vsebovane v izpodbijanem sklepu, napačna presoja dejstev v zvezi z „manj zanimivimi“ tekmami in izpeljevanje napačnih pravnih sklepov iz tega, ugotovitev, da je obrazložitev izpodbijane odločbe zadostna, neupoštevanje navedenih argumentov)

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo pravo EU s tem, da je razsodilo, da je Komisija pravilno ugotovila in zadostno obrazložila ugotovitev, da je celotno FIFA World Cup™ dogodek velikega pomena za družbo Združenega kraljestva v smislu Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo97/36/ES. Zlasti je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in iz dejstev izpeljalo napačne pravne sklepe s tem, da je potrdilo neutemeljene ugotovitve Komisije, da ima celotno FIFA World Cup™ „v Združenem kraljestvu poseben vsesplošni odziv“, da se običajno predvaja v programu brezplačne televizije in da pritegne veliko število televizijskih gledalcev.

4.   Napačna uporaba prava, kršitev člena 3a(1) in (2) Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, napačna uporaba člena 296 PDEU, kršitev člena 36 Statuta Sodišča (neupoštevanje obsega sodnega nadzora, ugotovitev, da je Komisija pravilno ugotovila in zadostno obrazložila ugotovitev, da so ukrepi Združenega kraljestva, o katerih je bila Komisija obveščena, združljivi s pravom EU, z njimi povezane omejitve pa sorazmerne, napačna razlaga obsega pravice do obveščenosti in interesa javnosti za širok dostop do televizijskega prenosa dogodkov velikega družbenega pomena)

Ta pritožbeni razlog je razdeljen na tri dele:

Prvi del: Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo pravo EU s tem, da je razsodilo, da je Komisija pravilno ugotovila, da so ukrepi Združenega kraljestva, o katerih je bila Komisija obveščena, združljivi s pravom EU, čeprav omejitve pravice do ustanavljanja v izpodbijanem sklepu niso bile obravnavane. Splošno sodišče je pravo EU kršilo tudi s tem, da je ugotovilo, da so bile omejitve pravice do ustanavljanja sorazmerne in s tem, da je menilo, da je Komisija pravilno ugotovila, da so omejitve svobode opravljanja storitev sorazmerne, in to ugotovitev zadostno obrazložila.

Drugi del: Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo pravo EU s tem, da je menilo, da je Komisija pravilno ugotovila, da so ukrepi Združenega kraljestva, o katerih je bila Komisija obveščena, združljivi s pravom EU, čeprav omejitve lastninskih pravic FIFE v izpodbijanem sklepu niso bile obravnavane. Splošno sodišče je pravo EU kršilo tudi s tem, da je menilo, da so omejitve lastninske pravice FIFE sorazmerne.

Tretji del: Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo pravo EU s tem, da je menilo, da je Komisija pravilno ugotovila, da so ukrepi Združenega kraljestva, o katerih je bila Komisija obveščena, združljivi s pravili EU o konkurenci, ker so bile omejitve svobode opravljanja storitev utemeljene, in da je to ugotovitev zadostno obrazložila. Splošno sodišče je pravo EU kršilo tudi s tem, da je menilo, da Komisij ni bilo treba opredeliti upoštevnega trga za presojo omejitev konkurence in da navedeni ukrepi niso vključevali odobritve posebnih pravic v smislu člena 106(1) PDEU.

---

(1)  Direktiva Sveta z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (89/552/EGS) (UL L 298, str. 23).

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36/ES z dne 30. junija 1997 o spremembi Direktive 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 202, str. 60).

(3)  Sklep Komisije z dne 16. oktobra 2007 o združljivosti ukrepov, ki jih sprejme Združeno kraljestvo v skladu s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, s pravom Skupnosti (2007/730/ES) (UL L 295, str. 12).