Prosti pretok blaga – Skupnostni tranzit – Zunanji skupnostni tranzitni postopek – Blago v začasni hrambi – Neskupnostno blago – Sprejetje carinske deklaracije – Trenutek vnosa v zunanji tranzitni postopek in dodelitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe – Datum odobritve prepustitve blaga
(Uredba Sveta št. 2913/92, členi 4, točka 20, 37(2), 50, 67, 73 in 82(1))
Člene 50, 67 in 73 Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 648/2005, je treba razlagati tako, da je neskupnostno blago, katerega carinsko deklaracijo so carinski organi sprejeli za njegov vnos v zunanji skupnostni tranzitni postopek in ki ima status blaga v začasni hrambi, vneseno v ta postopek in tako pridobi carinsko dovoljeno rabo ali uporabo v trenutku njegove prepustitve.
Člen 67 navedenega zakonika res določa, da je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum, ko so carinski organi sprejeli deklaracije. Vendar sam sprejem deklaracije ne zadostuje za prenehanje začasne hrambe. Člen 37(2) carinskega zakonika namreč določa, da blago, ki je vneseno na carinsko območje Skupnosti, ostane pod carinskim nadzorom tako dolgo, dokler se ne določi carinski status blaga in, če gre za blago, ki ni skupnostno, brez vpliva na člen 82(1) tega zakonika, do trenutka zamenjave carinskega statusa.
V zvezi z zadevnim tranzitom pa blago ne more biti v zunanjem skupnostnem tranzitu, dokler niso zanj izpolnjeni vsi pogoji. Zaradi potrebe ali možnosti, da carinski organi sprejmejo ukrepe preverjanja, prepoznavanja ali zavarovanja, namreč ni mogoče šteti, da se lahko vsi pogoji postopka zunanjega skupnostnega tranzita izpolnijo zgolj s sprejetjem carinske deklaracije. Poleg tega to, da se za blago postopek zunanjega skupnostnega tranzita ne more uporabljati, dokler ni bilo prepuščeno, izhaja iz opredelitve iz člena 4, točka 20, carinskega zakonika, v katerem je poudarjeno, da se prepustitev blaga, ki jo opravijo carinski organi, opravi „za namene, ki jih določa carinski postopek, v katerega je blago dano.“
(Glej točke od 40 do 42, 46 in od 53 do 55 ter izrek.)
Zadeva C-542/11
Staatssecretaris van Financiën
proti
Codirex Expeditie BV
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)
„Carinski zakonik Skupnosti — Uredba (EGS) št. 2913/92 — Blago v začasni hrambi — Neskupnostno blago — Zunanji skupnostni tranzitni postopek — Trenutek dodelitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe — Sprejetje carinske deklaracije — Prepustitev blaga — Carinski dolg“
Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 27. junija 2013
Prosti pretok blaga – Skupnostni tranzit – Zunanji skupnostni tranzitni postopek – Blago v začasni hrambi – Neskupnostno blago – Sprejetje carinske deklaracije – Trenutek vnosa v zunanji tranzitni postopek in dodelitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe – Datum odobritve prepustitve blaga
(Uredba Sveta št. 2913/92, členi 4, točka 20, 37(2), 50, 67, 73 in 82(1))
Člene 50, 67 in 73 Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 648/2005, je treba razlagati tako, da je neskupnostno blago, katerega carinsko deklaracijo so carinski organi sprejeli za njegov vnos v zunanji skupnostni tranzitni postopek in ki ima status blaga v začasni hrambi, vneseno v ta postopek in tako pridobi carinsko dovoljeno rabo ali uporabo v trenutku njegove prepustitve.
Člen 67 navedenega zakonika res določa, da je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum, ko so carinski organi sprejeli deklaracije. Vendar sam sprejem deklaracije ne zadostuje za prenehanje začasne hrambe. Člen 37(2) carinskega zakonika namreč določa, da blago, ki je vneseno na carinsko območje Skupnosti, ostane pod carinskim nadzorom tako dolgo, dokler se ne določi carinski status blaga in, če gre za blago, ki ni skupnostno, brez vpliva na člen 82(1) tega zakonika, do trenutka zamenjave carinskega statusa.
V zvezi z zadevnim tranzitom pa blago ne more biti v zunanjem skupnostnem tranzitu, dokler niso zanj izpolnjeni vsi pogoji. Zaradi potrebe ali možnosti, da carinski organi sprejmejo ukrepe preverjanja, prepoznavanja ali zavarovanja, namreč ni mogoče šteti, da se lahko vsi pogoji postopka zunanjega skupnostnega tranzita izpolnijo zgolj s sprejetjem carinske deklaracije. Poleg tega to, da se za blago postopek zunanjega skupnostnega tranzita ne more uporabljati, dokler ni bilo prepuščeno, izhaja iz opredelitve iz člena 4, točka 20, carinskega zakonika, v katerem je poudarjeno, da se prepustitev blaga, ki jo opravijo carinski organi, opravi „za namene, ki jih določa carinski postopek, v katerega je blago dano.“
(Glej točke od 40 do 42, 46 in od 53 do 55 ter izrek.)