Keywords
Summary

Keywords

1. Postopek – Roki za vložitev tožbe – Prekluzija – Višja sila

(Statut Sodišča, člen 45)

2. Postopek – Roki za vložitev tožbe – Prekluzija – Opravičljiva zmota – Pojem – Obseg

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 101(1)(a) in (b))

3. Postopek – Roki za vložitev tožbe – Prekluzija – Dopustnost glede na pravico vsakogar do poštenega sojenja

(člen 230 ES)

Summary

1. Odstopanje od uporabe predpisov Unije v zvezi s procesnimi roki je mogoče samo v popolnoma izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah oziroma v primeru višje sile v skladu s členom 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča, saj stroga uporaba teh pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsakršni diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov.

(Glej točko 41.)

2. V okviru ureditve Unije v zvezi z roki za vložitev tožbe se pojem opravičljive zmote, ki dovoljuje odstopanje od teh rokov, nanaša le na izjemne okoliščine, zlasti kadar je zadevna institucija ravnala tako, da bi lahko njeno ravnanje samo ali pa v odločilni meri povzročilo sprejemljivo zmedo pri zadevni stranki, ki je ravnala v dobri veri in izkazala potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta. To ni tako v zadevi v zvezi z odločbo Komisije o naložitvi globe na podlagi člena 81 ES, v kateri je bila storjena napaka pri izračunu rokov za vložitev tožbe, saj je besedilo člena 101(1)(a) in (b) Poslovnika Splošnega sodišča jasno in ne povzroča posebnih težav pri razlagi. Tako okoliščine, da je bil rok za vložitev tožbe prekoračen izključno zaradi napake svetovalca tožeče stranke, ni mogoče šteti za opravičljivo zmoto, ki bi dopuščala odstopanje od pravil o rokih za vložitev tožbe.

(Glej točke 42, 45 in 57.)

3. Načelo iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, in sicer vsakemu zagotoviti pošteno sojenje, ki je priznano v pravnem redu Unije, ne nasprotuje določitvi roka za vložitev tožbe.

Pravica do učinkovitega sodnega varstva ni v ničemer ogrožena zaradi dosledne uporabe predpisov Skupnosti o procesnih rokih, ki izpolnjuje zahtevo po pravni varnosti in nujnost, da se izogne vsakršni diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov. Čeprav namreč sporni dvomesečni rok res pomeni omejitev pravice do dostopa do sodišča, ta omejitev očitno ne krši bistva te pravice, še zlasti ker so pravila za izračun tega roka jasna in ne povzročajo posebnih težav pri razlagi.

Odstopanja od navedenih predpisov ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na temeljne pravice. Pravila, ki se nanašajo na roke za vložitev tožbe, so namreč zavezujoča in jih mora sodišče uporabiti tako, da se zagotovi pravna varnost in enakost posameznikov pred zakonom.

(Glej točke od 48 do 50 in 56.)