14.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 221/19


Pritožba, ki jo je 18. maja 2010 vložila Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 2. marca 2010 v zadevi T-70/05, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti European Maritime Safety Agency (EMSA)

(Zadeva C-252/10 P)

()

2010/C 221/31

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (zastopnika: N. Korogiannakis, M. Dermitzakis, Δικηγόροι)

Druga stranka v postopku: European Maritime Safety Agency (EMSA)

Predlogi

Pritožnica predlaga, naj Sodišče:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča;

razglasi za nično odločbo EMSA, s katero je bila zavrnjena ponudba pritožnice, ki jo je predložila v postopku javnega razpisa EMSA C-1/01/04, in ki se nanaša na pogodbo z drugim ponudnikom;

EMSA naloži plačilo stroškov, ki so pritožnici nastali, vključno s tistimi, ki so nastali v prvotnem postopku, tudi če je ta pritožba zavrnjena, ter, če je tej pritožbi ugodeno, stroškov v zvezi z njo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je treba sodbo razveljaviti iz teh razlogov:

 

Prvič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je sprejelo nepravilno razlago Finančne uredbe (1), Pravil za izvajanje in Direktive 92/50 (2), zlasti pa člena 97 Finančne uredbe, člena 138 Pravil za izvajanje in člena 17(1) Direktive 92/50.

 

Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je v točki 178 sodbe ugotovilo, da ker je pritožnica podrobno poznala razpisno dokumentacijo, je bila sposobna sklepati o relativnih prednostih izbranega ponudnika. Zdi se, da je Splošno sodišče posredno priznalo, da so informacije, ki jih je posredoval naročnik, omejene. Vendar je Splošno sodišče namesto, da bi sporno odločbo razglasilo za nično, podalo novo in popolnoma napačno razlago obveznosti obrazložitve, saj jo je povezalo z osebnimi značilnostmi naslovnika odločbe. Domneva Splošnega sodišča je poleg tega napačna, saj pritožnica ni bila sposobna (in je tako še danes) spoznati relativnih prednosti (če obstajajo) izbranega ponudnika, zlasti ker Splošno sodišče v sodbi ni podalo zadostne obrazložitve, v kateri bi bile te prednosti jasno določene.

 

Tretjič, po mnenju pritožnice naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je glede tožbenega razloga, ki se nanaša na očitno napako pri presoji, ugotovilo, da je pritožnica navedla le splošne trditve in zato ni prikazala, ali in kako so domnevne napake vplivale na končno odločitev pri ocenjevanju ponudb. Zdi se, da si Splošno sodišče nasprotuje s tem, da je zavrnilo tožbeni razlog glede nezadostne obrazložitve, medtem ko je hkrati zahtevalo, naj pritožnica „podrobno“ dokaže, kako se domnevne napake odražajo v poročilu komisije za ocenjevanje.


(1)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1).

(2)  Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1).