„Ali določbe členov 1, 2 in 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu (znotraj držav članic) (pomorska kabotaža) (UL L 364, str. 7), razlagane v skladu z načelom svobode opravljanja storitev, dopuščajo sprejetje nacionalne zakonodaje, na podlagi katere lahko ladjarji opravljajo storitve pomorske kabotaže šele po predhodni pridobitvi upravnega dovoljenja, če: (a) je namen takega sistema predhodne odobritve nadzor nad tem, ali se ob upoštevanju razmer v določenem pristanišču pomorske povezave, ki jih je prijavil ladjar, lahko opravljajo varno glede na ladjo in pristaniški red, ter nadzor nad tem, ali ima ladja, za katero se zahteva izdaja dovoljenja, take lastnosti, da bo lahko brez težav pristajala v določenem pristanišču po voznem redu, ki ga je prijavil ladjar kot zanj najustreznejšega za opravljanje določene povezave, vendar ne da bi bilo s predpisi določeno, na podlagi katerih meril organ javne uprave o teh vprašanjih presoja, zlasti kadar je več ladjarjev zainteresiranih za pristanek v istem pristanišču ob istem času; (b) je tak sistem predhodne odobritve hkrati tudi sredstvo za naložitev obveznosti gospodarske javne službe, ki ima s tega vidika naslednji lastnosti: (i) brez izjem se nanaša na vse linijske povezave z otoki; (ii) upravni organ, pristojen za izdajo dovoljenja, ima zelo široko diskrecijsko pravico pri naložitvi obveznosti gospodarske javne službe, ne da bi bila ob tem s predpisom določena merila za izvajanje te diskrecijske pravice in ne da bi bila predhodno opredeljena vsebina obveznosti gospodarske javne službe, ki so morebiti lahko naložene?“