Zadeva C-406/10

SAS Institute Inc.

proti

World Programming Ltd

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales) (Chancery Division))

„Intelektualna lastnina — Direktiva 91/250/EGS — Pravno varstvo računalniških programov — Člena 1(2) in 5(3) — Obseg varstva — Neposredno ustvarjanje ali ustvarjanje z drugim postopkom — Računalniški program, ki je varovan z avtorsko pravico — Povzemanje funkcionalnosti enega programa brez dostopa do izvirne kode drugega — Dekompiliranje strojne kode prvega računalniškega programa — Direktiva 2001/29/ES — Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi — Člen 2(a) — Uporabniški priročnik za računalniški program — Reproduciranje v drugem računalniškem programu — Kršitev avtorske pravice — Pogoj — Izraz lastne intelektualne stvaritve avtorja uporabniškega priročnika“

Povzetek sodbe

  1. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 91/250 – Pravno varstvo računalniških programov – Področje uporabe – Oblika izraza računalniškega programa – Pojem

    (Direktiva Sveta 91/250, člen 1(2))

  2. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 91/250 – Pravno varstvo računalniških programov – Izjeme od dejanj, za katera je potrebno dovoljenje – Oseba, ki ima pravico uporabljati kopijo računalniškega programa

    (Direktiva Sveta 91/250, člen 5(3))

  3. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Uporabniški priročnik za računalniški program

    (Direktiva 2001/29 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 2(a))

  1.  Člen 1(2) Direktive 91/250 o pravnem varstvu računalniških programov je treba razlagati tako, da niti funkcionalnost računalniškega programa niti programski jezik in format podatkovnih datotek, uporabljenih v računalniškem programu, da bi se izkoristile nekatere njegove funkcije, ne štejejo za izraz tega programa in na tej podlagi niso varovani z avtorsko pravico na računalniških programih v smislu te direktive.

    Če bi namreč dopustili, da se funkcionalnost računalniškega programa zaščiti z avtorsko pravico, bi omogočili prilaščanje idej v škodo tehničnemu napredku in industrijskemu razvoju.

    Glede programskega jezika in formata podatkovnih datotek, uporabljenih v računalniškem programu, da bi se razložili in izvajali uporabniški programi, ki so jih napisali uporabniki, in da bi se bralo iz podatkovnih datotek določenega formata in vanje zapisovalo, gre za elemente tega programa, s katerimi uporabniki izvajajo nekatere funkcije tega programa.

    Vendar, če tretja oseba pridobi del izvorne ali strojne kode programskega jezika ali formata podatkovnih datotek, uporabljenih v računalniškem programu, in če z uporabo te kode v svojem računalniškem programu ustvari podobne elemente, je tako ravnanje mogoče šteti za delno reproduciranje v smislu člena 4(a) Direktive 91/250.

    Nazadnje, programski jezik in format podatkovnih datotek sta lahko kot deli upravičeni do avtorskopravnega varstva na podlagi Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, če sta avtorjevi lastni intelektualni stvaritvi.

    (Glej točke 40, 42, 43, 45 in 46 ter točko 1 izreka.)

  2.  Člen 5(3) Direktive 91/250 o pravnem varstvu računalniških programov je treba razlagati tako, da je oseba, ki je na podlagi licence pridobila kopijo računalniškega programa, upravičena, da brez dovoljenja imetnika avtorske pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje tega programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremu koli elementu tega programa, če izvršuje dejanja, ki jih ta licenca dovoljuje, in dejanja nalaganja in izvajanja, ki so potrebna za uporabo računalniškega programa, in če ne krši izključnih pravic imetnika avtorske pravice na tem programu.

    Avtorska pravica na računalniškem programu ne more biti kršena, če zakoniti pridobitelj licence ni imel dostopa do izvirne kode računalniškega programa, na katerega se nanaša ta licenca, ampak je ta program zgolj proučeval, opazoval in testiral, da bi v drugem programu reproduciral njegovo delovanje.

    (Glej točki 61 in 62 ter točko 2 izreka.)

  3.  Člen 2(a) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da se reproduciranje – v računalniškem programu ali uporabniškem priročniku za ta program – nekaterih elementov, opisanih v uporabniškem priročniku drugega računalniškega programa, ki je varovan z avtorsko pravico, lahko šteje za kršitev avtorske pravice na zadnjem priročniku, če – kar pa mora preveriti predložitveno sodišče – to reproduciranje pomeni izraz lastne intelektualne stvaritve avtorja uporabniškega priročnika za računalniški program, ki je varovan z avtorsko pravico.

    (Glej točko 70 in točko 3 izreka.)


Zadeva C-406/10

SAS Institute Inc.

proti

World Programming Ltd

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales) (Chancery Division))

„Intelektualna lastnina — Direktiva 91/250/EGS — Pravno varstvo računalniških programov — Člena 1(2) in 5(3) — Obseg varstva — Neposredno ustvarjanje ali ustvarjanje z drugim postopkom — Računalniški program, ki je varovan z avtorsko pravico — Povzemanje funkcionalnosti enega programa brez dostopa do izvirne kode drugega — Dekompiliranje strojne kode prvega računalniškega programa — Direktiva 2001/29/ES — Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi — Člen 2(a) — Uporabniški priročnik za računalniški program — Reproduciranje v drugem računalniškem programu — Kršitev avtorske pravice — Pogoj — Izraz lastne intelektualne stvaritve avtorja uporabniškega priročnika“

Povzetek sodbe

  1. Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 91/250 — Pravno varstvo računalniških programov — Področje uporabe — Oblika izraza računalniškega programa — Pojem

    (Direktiva Sveta 91/250, člen 1(2))

  2. Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 91/250 — Pravno varstvo računalniških programov — Izjeme od dejanj, za katera je potrebno dovoljenje — Oseba, ki ima pravico uporabljati kopijo računalniškega programa

    (Direktiva Sveta 91/250, člen 5(3))

  3. Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Pravica reproduciranja — Uporabniški priročnik za računalniški program

    (Direktiva 2001/29 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 2(a))

  1.  Člen 1(2) Direktive 91/250 o pravnem varstvu računalniških programov je treba razlagati tako, da niti funkcionalnost računalniškega programa niti programski jezik in format podatkovnih datotek, uporabljenih v računalniškem programu, da bi se izkoristile nekatere njegove funkcije, ne štejejo za izraz tega programa in na tej podlagi niso varovani z avtorsko pravico na računalniških programih v smislu te direktive.

    Če bi namreč dopustili, da se funkcionalnost računalniškega programa zaščiti z avtorsko pravico, bi omogočili prilaščanje idej v škodo tehničnemu napredku in industrijskemu razvoju.

    Glede programskega jezika in formata podatkovnih datotek, uporabljenih v računalniškem programu, da bi se razložili in izvajali uporabniški programi, ki so jih napisali uporabniki, in da bi se bralo iz podatkovnih datotek določenega formata in vanje zapisovalo, gre za elemente tega programa, s katerimi uporabniki izvajajo nekatere funkcije tega programa.

    Vendar, če tretja oseba pridobi del izvorne ali strojne kode programskega jezika ali formata podatkovnih datotek, uporabljenih v računalniškem programu, in če z uporabo te kode v svojem računalniškem programu ustvari podobne elemente, je tako ravnanje mogoče šteti za delno reproduciranje v smislu člena 4(a) Direktive 91/250.

    Nazadnje, programski jezik in format podatkovnih datotek sta lahko kot deli upravičeni do avtorskopravnega varstva na podlagi Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, če sta avtorjevi lastni intelektualni stvaritvi.

    (Glej točke 40, 42, 43, 45 in 46 ter točko 1 izreka.)

  2.  Člen 5(3) Direktive 91/250 o pravnem varstvu računalniških programov je treba razlagati tako, da je oseba, ki je na podlagi licence pridobila kopijo računalniškega programa, upravičena, da brez dovoljenja imetnika avtorske pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje tega programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremu koli elementu tega programa, če izvršuje dejanja, ki jih ta licenca dovoljuje, in dejanja nalaganja in izvajanja, ki so potrebna za uporabo računalniškega programa, in če ne krši izključnih pravic imetnika avtorske pravice na tem programu.

    Avtorska pravica na računalniškem programu ne more biti kršena, če zakoniti pridobitelj licence ni imel dostopa do izvirne kode računalniškega programa, na katerega se nanaša ta licenca, ampak je ta program zgolj proučeval, opazoval in testiral, da bi v drugem programu reproduciral njegovo delovanje.

    (Glej točki 61 in 62 ter točko 2 izreka.)

  3.  Člen 2(a) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da se reproduciranje – v računalniškem programu ali uporabniškem priročniku za ta program – nekaterih elementov, opisanih v uporabniškem priročniku drugega računalniškega programa, ki je varovan z avtorsko pravico, lahko šteje za kršitev avtorske pravice na zadnjem priročniku, če – kar pa mora preveriti predložitveno sodišče – to reproduciranje pomeni izraz lastne intelektualne stvaritve avtorja uporabniškega priročnika za računalniški program, ki je varovan z avtorsko pravico.

    (Glej točko 70 in točko 3 izreka.)