Zadeva C-21/10

Károly Nagy

proti

Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Bíróság)

„Skupna kmetijska politika – Financiranje prek EKUJS – Uredbi (ES) št. 1257/1999 in št. 817/2004 – Podpora Skupnosti za razvoj podeželja – Podpora za metode kmetijsko-okoljske proizvodnje – Kmetijsko-okoljske pomoči, ki niso pomoči za ‚živali‘ in katerih dodelitev je pogojena z gostoto živine – Uporaba integriranega administrativnega in kontrolnega sistema – Sistem identifikacije in registracije goveda – Dolžnost nacionalnih organov glede obveščanja o pogojih za upravičenost“

Povzetek sodbe

1.        Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje prek EKUJS – Podpora za razvoj podeželja – Podpora za metode kmetijsko-okoljske proizvodnje

(Uredba Sveta št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, člena 22 in 37(4))

2.        Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje prek EKUJS – Podpora za razvoj podeželja – Podpora za metode kmetijsko-okoljske proizvodnje

(Uredba Sveta št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, člen 22; Uredba Komisije št. 817/2004, člen 68)

3.        Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje prek EKUJS – Podpora za razvoj podeželja – Podpora za metode kmetijsko-okoljske proizvodnje

(Uredba Sveta št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, člen 22; Uredba Komisije št. 817/2004, člen 68)

4.        Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje prek EKUJS – Podpora za razvoj podeželja – Podpora za metode kmetijsko-okoljske proizvodnje

(Uredba Sveta št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, člen 22; uredbi Komisije št. 796/2004, člen 16, in št. 817/2004, člen 68)

1.        V skladu s členom 37(4) Uredbe št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, lahko države članice predpišejo nadaljnje ali bolj restriktivne pogoje za dodelitev podpore Skupnosti za razvoj podeželja, če so taki pogoji skladni s cilji in zahtevami, določenimi v tej uredbi. V zvezi s tem člen 22 navedene uredbe med drugim določa, da se podpora podeli za metode kmetijske proizvodnje, namenjene ohranjanju življenjskega prostora na podeželju, in da spodbuja do okolja prijazno ekstenzivnost kmetovanja in nizko intenzivne pašne sisteme. Pogoj gostote živine, ki je določen v nacionalni zakonodaji za uporabo zemljišča na občutljivem naravnem območju kot pašnik zaradi ohranitve travišč z bogato floro in favno in ki velja za upravičenost do pomoči na podlagi navedenega člena 22, je tako v skladu s cilji in zahtevami iz te uredbe in je pogoj za upravičenost do teh pomoči, ki je v skladu s členom 37(4) navedene uredbe.

(Glej točki 31 in 32.)

2.        Člen 22 Uredbe št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, in člen 68 Uredbe št. 817/2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 1257/1999 glede pomoči na podlagi navedenega člena 22, katerih dodelitev je pogojena z gostoto živine, dovoljujeta pristojnim organom, da opravijo navzkrižna preverjanja s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in zlasti, da se oprejo na podatke iz banke podatkov iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda.

(Glej točko 37 in točko 1 izreka.)

3.        Člen 22 Uredbe št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, in člen 68 Uredbe št. 817/2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 1257/1999 pristojnim organom dovoljujeta, da se pri preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22 za zavrnitev te pomoči oprejo le na podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, ne da bi morali nujno opraviti druga preverjanja.

Namen računalniške zbirke podatkov iz sistema identifikacije in registracije živali je namreč zagotavljanje učinkovite sledljivosti teh živali v ustreznem času, ki je bistvena iz razlogov javnega zdravja. Ta zbirka velja torej za popolnoma zanesljivo. Zato je mogoče že z navedeno zbirko sámo dokazati, da so izpolnjeni pogoji za upravičenost do zadevne pomoči, kakršen je ta v zvezi z gostoto živine.

(Glej točki 42 in 43 ter točko 2 izreka.)

4.        Člen 22 Uredbe št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1783/2003, in člen 68 Uredbe št. 817/2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 1257/1999, razlagana ob upoštevanju člena 16 Uredbe št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo št. 1782/2003, nacionalnim organom, kadar ti ob preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22, ki je pogojena z gostoto živine, preverjajo le podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, nalagata dolžnost obveščanja o teh pogojih za upravičenost, ki obsega obveščanje kmeta, ki ga ta pomoč zadeva, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v tem nacionalnem sistemu, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko povzročijo pravne učinke, kot sta zmanjšanje ali izključitev iz zadevne pomoči.

(Glej točko 51 in točko 3 izreka.)







SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 21. julija 2011(*)

„Skupna kmetijska politika – Financiranje prek EKUJS – Uredbi (ES) št. 1257/1999 in št. 817/2004 – Podpora Skupnosti za razvoj podeželja – Podpora za metode kmetijsko-okoljske proizvodnje – Kmetijsko-okoljske pomoči, ki niso pomoči za ‚živali‘ in katerih dodelitev je pogojena z gostoto živine – Uporaba integriranega administrativnega in kontrolnega sistema – Sistem identifikacije in registracije goveda – Dolžnost nacionalnih organov glede obveščanja o pogojih za upravičenost“

V zadevi C‑21/10,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Fővárosi Bíróság (Madžarska) z odločbo z dne 28. septembra 2009, ki je prispela na Sodišče 13. januarja 2010, v postopku

Károly Nagy

proti

Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, D. Šváby, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis (poročevalec) in J. Malenovský, sodnika,

generalni pravobranilec: J. Mazák,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za K. Nagyja on sam,

–        za madžarsko vlado Z. Fehér, Z. Tóth in K. Szíjjártó, zastopniki,

–        za Evropsko komisijo G. von Rintelen in A. Sipos, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 24. marca 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, str. 80), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1783/2003 z dne 29. septembra 2003 (UL L 270, str. 70, v nadaljevanju: Uredba št. 1257/1999), in člena 68 Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 1257/1999 (UL L 153, str. 30).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med kmetom K. Nagyjem in Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal (urad za kmetijstvo in razvoj podeželja, v nadaljevanju: MVH), ker je bila K. Nagyju zavrnjena kmetijsko-okoljska pomoč po nadzoru podatkov, ki jih je navedel v vlogi za dodelitev pomoči.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 22 iz poglavja VI „Kmetijsko okolje in dobro počutje živali“ Uredbe št. 1257/1999 določa:

„Podpora za metode kmetijske proizvodnje, namenjene varstvu okolja, ohranjanju življenjskega prostora na podeželju (kmetijskega okolja) ali izboljševanju dobrega počutja živali, prispeva k uresničevanju ciljev politike Skupnosti na področju kmetijstva, okolja in dobrega počutja domačih živali.

Taka podpora spodbuja:

[…]

(b)       okolju prijazno ekstenzivnost kmetovanja in nizko intenzivne pašne sisteme,

(c)       ohranjanje ogroženih obdelovanih okolij, ki so velika naravna vrednota,

[…]“

4        Člen 37(4) te uredbe določa:

„Države članice lahko predpišejo nadaljnje ali bolj restriktivne pogoje za dodelitev podpore Skupnosti za razvoj podeželja, če so taki pogoji skladni s cilji in zahtevami, določenimi v tej uredbi.“

5        Člen 58(4) Uredbe Komisije (ES) št. 445/2002 z dne 26. februarja 2002 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe št. 1257/1999 (UL L 74, str. 1) določa, da se enote rabe ali poljine in živali identificirajo v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, str. 1).

6        Člen 5 Uredbe št. 3508/1992, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 820/97 z dne 21. aprila 1997 (UL L 117, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 3508/92), določa:

„Sistem za identifikacijo in registracijo živali, ki se upošteva pri dodeljevanju pomoči v skladu s to uredbo, se vzpostavi v skladu s členi 4, 5, 6 in 8 Direktive [Sveta] 92/102/EGS [z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali (UL L 355, str. 32)] in z Uredbo (ES) št. 820/97.“

7        V uvodni izjavi 38 Uredbe št. 817/2004 je navedeno:

„Upravna pravila bi morala omogočati boljše upravljanje, spremljanje in nadzor podpore za razvoj podeželja. Zaradi enostavnosti bi bilo treba, kadar je mogoče, uporabljati integrirani administrativni in kontrolni sistem iz naslova II, poglavja IV Uredbe Sveta (EGS) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete [ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, str. 1, v nadaljevanju: integrirani administrativni in kontrolni sistem)], za katerega so podrobna pravila za izvajanje določena v Uredbi Komisije (ES) št. 2419/2001 [z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, str. 11)]“.

8        Člen 66(1) in (4) Uredbe št. 817/2004 določa:

„1.       V vlogah za podporo za razvoj podeželja za površine ali živali, ki se vložijo ločeno od vlog na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 2419/2001, so navedene vse površine in živali zadevnega kmetijskega gospodarstva, ki so pomembne za preverjanje vlog na podlagi zadevnega ukrepa, vključno s tistimi, za katere podpora ni zaprošena.

[…]

4.       Živali in enote rabe ali poljine se identificirajo v skladu s členoma 18 in 20 Uredbe (EGS) št. 1782/2003.“

9        Člen 67 Uredbe št. 817/2004 določa:

„1.      Začetne vloge za pridružitev k programu in poznejši zahtevki za izplačilo se preverjajo na način, ki zagotavlja uspešno preverjanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

Države članice opredelijo primerne metode in sredstva za preverjanje vsakega ukrepa podpore, pa tudi osebe, ki se preverjajo.

Kadarkoli je to ustrezno, države članice uporabijo integrirani administrativni in kontrolni sistem […]

[…]“

10      Člen 68 Uredbe št. 817/2004 določa:

„Administrativni pregledi so izčrpni in vključujejo navzkrižno preverjanje, kadarkoli je to ustrezno, med drugim s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema. Nanašajo se na enote rabe ali poljine in živino, ki jih zajema ukrep podpore, da bi se izognili neupravičenim izplačilom pomoči. Preveri se tudi skladnost z dolgoročnimi zavezami.“

11      V skladu s členom 17 Uredbe št. 1782/2003 vsaka država članica vzpostavi integrirani administrativni in kontrolni sistem.

12      Člen 18 Uredbe št. 1782/2003 določa:

„1.      Integriran [administrativni in kontrolni] sistem vsebuje naslednje elemente:

(a)      računalniško zbirko podatkov,

(b)      identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine,

(c)      sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila iz člena 21,

(d)      zahtevke za pomoč,

(e)      integriran kontrolni sistem,

(f)       enoten sistem za registracijo identitete vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za pomoč.

2.      V primeru uporabe členov 67, 68, 69, 70 in 71 integrirani [administrativni in kontrolni] sistem zajema sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu z Direktivo 92/102/EGS […] in Uredbo (ES) št. 1760/2000 [Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, str.1)].“

13      Člen 20 Uredbe št. 1782/2003 opredeljuje identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine.

14      Člen 16(3), drugi pododstavek, Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo št. 1782/2003 (UL L 141, str. 18) določa:

„Države članice lahko zlasti uvedejo postopke, po katerih se lahko podatki iz računalniških zbirk podatkov za govedo uporabljajo za namene zahtevkov za pomoč, če računalniška zbirka podatkov za govedo omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči. Taki postopki lahko predstavljajo sistem, po katerem lahko kmet zaprosi za pomoč glede vseh živali, ki na datum, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za pomoč na podlagi podatkov v računalniških zbirkah podatkov za govedo. V tem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zajamčijo:

(a)       da je v skladu z določbami, ki veljajo za zadevne sheme pomoči, kmet seznanjen z jasno določenimi datumi začetka in konca ustreznega obdobja obvezne reje;

(b)       da kmet ve, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo govedi, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti iz člena 59.

[…]“

15      Na podlagi člena 5 Uredbe št. 1760/2000 pristojni organ držav članic vzpostavi računalniško zbirko podatkov za govedo v skladu s členoma 14 in 18 Direktive Sveta z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (64/432/EGS) (UL 1964, 121, str. 1977).

 Nacionalna ureditev

16      Člen 5 uredbe ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 150/2004 o podrobnih pravilih za dodelitev kmetijsko-okoljskih pomoči iz državnega proračuna, ki so sofinancirane iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada ter zajete v nacionalnem načrtu razvoja podeželja (Magyar Közlöny 2004/116, v nadaljevanju: ministrska uredba št. 150/2004) določa, da je v okviru kmetijsko-okoljskih programov za gospodarjenje s pašniki mogoče dodeliti pomoč.

17      Člen 32(2) te ministrske uredbe določa pogoje za upravičenost do zadevne pomoči, in sicer mora imeti zadevni kmet na eni strani vsaj en hektar pašnikov na nekaterih občutljivih naravnih območjih, navedenih v tej določbi, in na drugi strani zaradi pašništva vsaj 0,2 glave velike živine na hektar.

18      Člen 16 uredbe ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 131/2004 o splošnih določbah za dodelitev pomoči iz državnega proračuna, ki so sofinancirane iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada ter zajete v nacionalnem načrtu razvoja podeželja (Magyar Közlöny 2004/127), določa:

„Navedbe iz vloge se preverijo v skladu z določbami členov od 66 do 70 Uredbe [št. 817/2004].“

19      Madžarski sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda (Egységes Nyilvántartási és Azonosítási Rendszer, v nadaljevanju: ENAR) je v členu 2 uredbe ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 99/2002 o individualni identifikaciji goveda in o sistemu za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda (Magyar Közlöny 2002/135) opredeljen kot sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, ki je povezan z registracijo čred in zagotavlja spremljanje živali ter je med drugim podlaga za sistem za registracijo na zadevnih specializiranih področjih (zdravje živali, pogoji reje, ureditev trga itd.).

20      Člen 3 te uredbe določa, da je treba govedo registrirati v nacionalni banki podatkov zaradi njegove individualne identifikacije in registracije.

21      Člen 19 navedene uredbe določa, da mora imetnik živali sodelovati pri natančni in strokovni registraciji črede ali živali, ki jih ima.

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

22      K. Nagy je 26. novembra 2004 pri MVH vložil prošnjo za dodelitev kmetijsko-okoljske pomoči za obdobje petih let.

23      Ker je ta pomoč predvidena v okviru operativnega programa za gospodarjenje s pašniki, je na podlagi člena 32(2) ministrske uredbe št. 150/2004 pogojena z rejo vsaj 0,2 glave velike živine na hektar zaradi pašništva.

24      K. Nagy je v svoji vlogi za dodelitev pomoči izjavil, da ima dvanajst glav goveda, in je 10. avgusta 2005 in 6. oktobra 2006 prejel to pomoč za tržni leti 2004/2005 in 2005/2006.

25      Kontrola na kraju samem, opravljena 18. oktobra 2006, in navzkrižna preverjanja v registru ENAR glede položaja na dan vložitve vloge za dodelitev pomoči so pokazala, da dvanajst glav govedi, navedenih v tej vlogi, ob njeni vložitvi ni bilo registriranih.

26      MVH je z odločbo z dne 15. decembra 2006 ugotovil, da K. Nagy ne izpolnjuje pogojev za upravičenost do zadevne pomoči, določenih v členu 32(2) ministrske uredbe št. 150/2004, saj na podlagi opravljenih preverjanj ni bilo mogoče potrditi števila živali, navedenega ob vložitvi vloge za dodelitev pomoči. MVH je zato K. Nagyja izključil iz petletne kmetijsko-okoljske pomoči in od njega zahteval vračilo že izplačanih zneskov v skupni višini 5230 EUR.

27      K. Nagy je zoper to odločbo vložil pritožbo pri ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki je navedeno odločbo 10. avgusta 2007 na podlagi člena 32(2) ministrske uredbe št. 150/2004 potrdilo.

28      K. Nagy je to odločbo tega ministrstva izpodbijal pri Fővárosi Bíróság in trdil, da je ob vložitvi vloge za dodelitev pomoči imel število živali, ki se zahteva s to določbo, vendar ni vedel za ENAR in dejstvo, da je dodelitev zadevne pomoči pogojena z registracijo zadevnih živali v tem sistemu, ker o tem ni bil obveščen.

29      Fővárosi Bíróság je menilo, da potrebuje odgovor na vprašanje, ali je mogoče pri plačilih na površino kot verodostojne upoštevati le podatke iz ENAR ali pa se v tem primeru lahko pristojni organ opre na druge dokaze oziroma to mora storiti, zato je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali je člen 22 Uredbe […] št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe […] št. 817/2004 mogoče razlagati tako, da morajo v primerih posebnih programov pri gospodarjenju s pašniki v okviru kmetijsko-okoljske pomoči, določene v členu 22 Uredbe […] št. 1257/1999, pregledi podatkov v podatkovni bazi sistema ENAR […], določeni v členu 68 Uredbe […] št. 817/2004, obsegati tudi pomoč na površino, za katero se kot pogoj zahteva določena gostota živine?

2.      Ali je navedeni določbi mogoče razlagati tako, da je tudi tam, kjer je pogoj za pridobitev pomoči določena gostota živine, sama pomoč pa ni osnovana na živini, treba opravljati navzkrižna preverjanja integriranega administrativnega in kontrolnega sistema?

3.      Ali je navedeni določbi mogoče razlagati tako, da lahko pristojni organ ob odločanju o dodelitvi pomoči na površino preveri oziroma je dolžan preveriti, ali so pogoji za dodelitev pomoči res izpolnjeni, neodvisno od sistema ENAR?

4.      Kakšna obveznost preverjanja glede na razlago navedenih določb izhaja iz obveznosti nadzora oziroma navzkrižnega preverjanja za pristojni organ po navedenih predpisih Skupnosti? Ali se to preverjanje lahko omeji izključno na preverjanje po sistemu ENAR?

5.      Ali ima pristojni organ države članice na podlagi navedenih določb dolžnost obveščanja v zvezi s pogoji za dodelitev pomoči (na primer o obveznosti prijave v ENAR)? Če je odgovor pritrdilen, kako in v kakšnem obsegu?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo in drugo vprašanje

30      S prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali člen 22 Uredbe št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe št. 817/2004 glede pomoči na podlagi navedenega člena 22, ki so pogojene z gostoto živine, dovoljujeta pristojnim organom, da opravijo navzkrižna preverjanja s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in zlasti, da se oprejo na podatke iz banke podatkov iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je ENAR.

31      Najprej je treba poudariti, da lahko v skladu s členom 37(4) Uredbe št. 1257/1999 države članice predpišejo nadaljnje ali bolj restriktivne pogoje za dodelitev podpore Skupnosti za razvoj podeželja, če so taki pogoji skladni s cilji in zahtevami, določenimi v tej uredbi. V zvezi s tem člen 22 navedene uredbe med drugim določa, da se podpora podeli za metode kmetijske proizvodnje, namenjene ohranjanju življenjskega prostora na podeželju, in da spodbuja do okolja prijazno ekstenzivnost kmetovanja in nizko intenzivne pašne sisteme.

32      Pogoj gostote živine, ki je določen v nacionalni zakonodaji za uporabo zemljišča na občutljivem naravnem območju kot pašnik zaradi ohranitve travišč z bogato floro in favno in ki velja za upravičenost do pomoči na podlagi člena 22 Uredbe št. 1257/1999, je tako v skladu s cilji in zahtevami iz te uredbe. Tak pogoj je pogoj za upravičenost do teh pomoči, ki je v skladu s členom 37(4) navedene uredbe.

33      Nato je treba poudariti, da člen 68 Uredbe št. 817/2004 določa, da so administrativni pregledi izčrpni. Ta določba natančneje določa tudi, da ti pregledi vključujejo navzkrižno preverjanje, kadarkoli je to ustrezno – med drugim s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema – in da se ta preverjanja nanašajo na enote rabe ali poljine in živino, ki jih zajema ukrep podpore, da bi se preprečila neupravičena izplačila pomoči. Poleg tega je iz uvodne izjave 38 te uredbe razvidno, da morajo upravna pravila omogočati boljše upravljanje, spremljanje in nadzor podpore za razvoj podeželja in da bi bilo zaradi enostavnosti treba, kadar je mogoče, uporabljati integrirani administrativni in kontrolni sistem.

34      Iz navedenega je razvidno, da lahko države članice uporabijo ta člen 68 za pomoči na podlagi člena 22 Uredbe št. 1257/1999, za katere velja pogoj gostote živine, saj je to pogoj za upravičenost do teh pomoči, ki je v skladu s to uredbo. Zato je treba navzkrižna preverjanja o živalih, ki so predmet navedenih pomoči, opraviti, kadarkoli je to ustrezno, med drugim s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, ki ga države članice uporabljajo v skladu s členom 67(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 817/2004.

35      V zvezi s tem člen 66(4) Uredbe št. 817/2004 določa, da se živali in enote rabe ali poljine identificirajo v skladu s členoma 18 in 20 Uredbe št. 1782/2003. Člen 18(2) zadnjenavedene uredbe določa zlasti, da ta integrirani administrativni in kontrolni sistem zajema sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu z Direktivo 92/102 in Uredbo št. 1760/2000.

36      Vendar je treba poudariti, da člen 18(2) Uredbe št. 1782/2003 v skladu s členom 156(2)(a) te uredbe velja za zahtevke za plačila, vložene od koledarskega leta 2005 naprej. Zato je treba za zahtevke, ki so bili vloženi pred tem, uporabiti člen 58(4) Uredbe št. 445/2002 s podobnim besedilom kot člen 66(4) Uredbe št. 817/2004, ki napotuje na člen 5 Uredbe št. 3508/92, ki se prav tako sklicuje na tak sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu z Direktivo 92/102 in Uredbo št. 820/97.

37      Glede na navedene preudarke je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da člen 22 Uredbe št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe št. 817/2004 glede pomoči na podlagi navedenega člena 22, ki so pogojene z gostoto živine, dovoljujeta pristojnim organom, da opravijo navzkrižna preverjanja s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in zlasti, da se oprejo na podatke iz banke podatkov iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je ENAR.

 Tretje in četrto vprašanje

38      Predložitveno sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je prav tako treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali člen 22 Uredbe št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe št. 817/2004 pristojnim organom dovoljujeta, da se pri preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22 za zavrnitev te pomoči oprejo le na podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je ENAR, ali pa ti določbi, nasprotno, navedenim organom nalagata, naj opravijo tudi druga preverjanja, in če je tako, katera.

39      Najprej je treba v zvezi s preverjanjem pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz člena 22 Uredbe št. 1257/1999 spomniti, da člen 68 Uredbe št. 817/2004 določa, da so administrativni pregledi izčrpni in da vključujejo navzkrižna preverjanja, kadarkoli je to ustrezno, med drugim s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema.

40      Pomembnost tega integriranega administrativnega in kontrolnega sistema je poleg tega poudarjena v uvodni izjavi 38 Uredbe št. 817/2004, v kateri je navedeno, da bi bilo treba, kadar je mogoče, uporabljati ta integrirani sistem. Prav tako se člena 66(1) in (4) ter 67(1), tretji pododstavek, te uredbe sklicujeta na navedeni integrirani sistem, ki je namenjen zlasti identifikaciji živali na kmetijskem gospodarstvu. Kot je razvidno iz točk 35 in 36 te sodbe, isti integrirani sistem zajema med drugim sistem identifikacije in registracije živali.

41      Nato je treba poudariti, da mora biti sistem identifikacije in registracije goveda popolnoma učinkovit in zanesljiv v vsakem trenutku, tako da pristojnim organom zlasti omogoči, da ob epizootskih boleznih v najkrajšem možnem času ugotovijo izvor živali in da nemudoma sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi preprečili vsakršno tveganje za javno zdravje (glej sodbo z dne 24. maja 2007 v zadevi Maatschap Schonewille-Prins, C‑45/05, ZOdl., str. I‑3997, točka 41). Da bi bili vedno zagotovljeni taka učinkovitost in zanesljivost, morajo imetniki živali registrirati svoje govedo v računalniški zbirki podatkov iz navedenega sistema.

42      Nazadnje, iz navedenega je razvidno, da je namen računalniške zbirke podatkov iz sistema identifikacije in registracije živali zagotavljanje učinkovite sledljivosti teh živali v ustreznem času, ki je bistvena iz razlogov javnega zdravja (glej zgoraj navedeno sodbo Maatschap Schonewille-Prins, točka 50). Ta zbirka velja torej za popolnoma zanesljivo. Zato je mogoče že z navedeno zbirko sámo dokazati, da so izpolnjeni pogoji za upravičenost do zadevne pomoči, kakršen je ta v zvezi z gostoto živine.

43      Glede na navedene preudarke je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da člen 22 Uredbe št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe št. 817/2004 pristojnim organom dovoljujeta, da se pri preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22 za zavrnitev te pomoči oprejo le na podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je ENAR, ne da bi morali nujno opraviti druga preverjanja.

 Peto vprašanje

44      Predložitveno sodišče s petim vprašanjem sprašuje, ali člen 22 Uredbe št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe št. 817/2004 nacionalnim organom nalagata dolžnost obveščanja v zvezi s pogoji za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22, ki je pogojena z gostoto živine, in če je tako, kakšna sta vrsta in obseg te dolžnosti.

45      V zvezi s tem je treba poudariti, da niti člen 22 Uredbe št. 1257/1999, niti člen 68 Uredbe št. 817/2004, niti nobena druga določba iz teh uredb nacionalnim organom ne nalagajo take obveznosti.

46      Vendar je iz člena 16(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 796/2004 razvidno, da lahko države članice v zvezi s pogoji za zahtevke za pomoč za „živali“ uvedejo sistem, ki bo kmetom omogočal, da zaprosijo za pomoč za vse živali, ki izpolnjujejo pogoje za zadevno pomoč, na podlagi podatkov v računalniški zbirki podatkov za govedo, kakršna je ta iz ENAR. Ta določba natančneje določa, da morajo v tem primeru države članice sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovijo, da je kmet obveščen o tem, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo govedi, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko povzročijo pravne učinke, kot sta zmanjšanje ali izključitev iz zadevne pomoči.

47      V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo enakega obravnavanja ali prepovedi diskriminacije iz člena 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah terja, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno (glej zlasti sodbe z dne 17. julija 1997 v zadevi National Farmers’ Union in drugi, C‑354/95, Recueil, str. I‑4559, točka 61; z dne 11. novembra 2010 v zadevi Grootes, C‑152/09, še neobjavljena v ZOdl., točka 66, in z dne 1. marca 2011 v zadevi Association belge des Consommateurs Test-Achats in drugi, C‑236/09, še neobjavljena v ZOdl., točka 28).

48      V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da so kmetje, ki so vložili vlogo za pomoč iz člena 22 Uredbe št. 1257/1999, za katero velja pogoj gostote živine, in kmetje, ki so vložili vlogo za pomoč za „živali“, v primerljivem položaju glede na pravne učinke, ki lahko izhajajo iz neidentifikacije ali nepravilne registracije v sistemu identifikacije in registracije goveda, kot je ENAR.

49      Kot za slednje kmete namreč tudi za kmete, ki so vložili vlogo za dodelitev pomoči iz člena 22 Uredbe št. 1257/1999, za katero velja pogoj gostote živine, in ki ne upoštevajo pravil o identifikaciji in registraciji goveda, veljajo iste pravne posledice, saj se lahko nacionalni organi, kot je razvidno iz točke 43 te sodbe, ob preverjanju pogojev za upravičenost do te pomoči, zlasti pogoja o gostoti živine, za zavrnitev navedene pomoči oprejo le na podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je ENAR.

50      V teh okoliščinah bi bilo v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, če bi se položaj kmetov, ki so vložili vlogo za dodelitev pomoči iz člena 22 Uredbe št. 1257/1999, za katero velja pogoj gostote živine, in položaj kmetov, ki so vložili vlogo za pomoč za „živali“, obravnavala različno, tako da bi imeli le slednji kmetje pravico, da jih nacionalni organi obvestijo, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo govedi, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko povzročijo pravne učinke, kot sta zmanjšanje ali izključitev iz zadevne pomoči. Poleg tega različnega obravnavanja ni mogoče objektivno upravičiti.

51      Glede na navedene preudarke je treba na peto vprašanje odgovoriti, da člen 22 Uredbe št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe št. 817/2004, razlagana ob upoštevanju člena 16 Uredbe št. 796/2004, nacionalnim organom, kadar ti ob preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22, ki je pogojena z gostoto živine, preverjajo le podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je ENAR, nalagata dolžnost obveščanja o teh pogojih za upravičenost, ki obsega obveščanje kmeta, ki ga ta pomoč zadeva, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v tem nacionalnem sistemu, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko povzročijo pravne učinke, kot sta zmanjšanje ali izključitev iz zadevne pomoči.

 Stroški

52      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

1.      Člen 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1783/2003 z dne 29. septembra 2003, in člen 68 Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 1257/1999 glede pomoči na podlagi navedenega člena 22, ki so pogojene z gostoto živine, dovoljujeta pristojnim organom, da opravijo navzkrižna preverjanja s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in zlasti, da se oprejo na podatke iz banke podatkov iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je madžarski sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda (Egységes Nyilvántartási és Azonosítási Rendszer).

2.      Člen 22 Uredbe št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena, in člen 68 Uredbe št. 817/2004 pristojnim organom dovoljujeta, da se pri preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22 za zavrnitev te pomoči oprejo le na podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je madžarski sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, ne da bi morali nujno opraviti druga preverjanja.

3.      Člen 22 Uredbe št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena, in člen 68 Uredbe št. 817/2004, razlagana ob upoštevanju člena 16 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo št. 1782/2003, nacionalnim organom, kadar ti ob preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22, ki je pogojena z gostoto živine, preverjajo le podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je madžarski sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, nalagata dolžnost obveščanja o teh pogojih za upravičenost, ki obsega obveščanje kmeta, ki ga ta pomoč zadeva, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v tem nacionalnem sistemu, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko povzročijo pravne učinke, kot sta zmanjšanje ali izključitev iz zadevne pomoči.

Podpisi


* Jezik postopka: madžarščina.