SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 10. novembra 2009

Zadeva F-14/08 DEP

X

proti

Evropskemu parlamentu

„Postopek – Odmera stroškov“

Predmet: Vloga za odmero stroškov, ki jo je vložil X na podlagi člena 92 Poslovnika Sodišča za uslužbence Evropske unije po sklepu Sodišča za uslužbence z dne 18. decembra 2008 (F‑14/08, X proti Parlamentu, še neobjavljen v ZOdl. JU).

Odločitev: Znesek stroškov, ki se povrnejo X v zadevi F‑14/08, se določi na 5670 EUR, pri čemer se na navedeni znesek plačajo zamudne obresti od datuma vročitve tega sklepa do datuma plačila. Obrestna mera, ki se uporabi, se izračuna na podlagi obrestne mere, ki jo je Evropska centralna banka določila za glavne operacije refinanciranja in se je uporabljala v zgoraj navedenem obdobju, povečane za dve točki, s pridržkom, da ni višja od 6-odstotne obrestne mere, ki jo je predlagala tožeča stranka.

Povzetek

1.      Postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Pojem

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))

2.      Postopek – Stroški – Odmera – Elementi, ki jih je treba upoštevati

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))

3.      Postopek – Stroški – Odmera – Zamudne obresti

1.      Iz člena 91(b) Poslovnika Sodišča za uslužbence izhaja, da so stroški, ki se lahko povrnejo, omejeni, po eni strani, na stroške, priglašene za namene postopka pred Sodiščem za uslužbence, in, po drugi strani, na stroške, ki so bili nujni za te namene. Poleg tega mora tožeča stranka predložiti dokazila, iz katerih je razvidna dejanskost stroškov, katerih povračilo zahteva.

(Glej točko 21.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 20. november 2002, Spruyt proti Komisiji, T‑171/00 DEP, RecFP, str. I‑A‑225 in II‑1127, točka 22; 8. julij 2004, De Nicola proti EIB, T‑7/98 DEP, T‑208/98 DEP in T‑109/99 DEP, ZOdl. JU, str. I‑A‑219 in II‑973, točka 42;

Sodišče za uslužbence: 16. maj 2007, Chatziioannidou proti Komisiji, F‑100/05 DEP, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 17.

2.      Sodišče Skupnosti ni pristojno za določitev nagrad, ki jih morajo stranke plačati svojim odvetnikom, temveč je pristojno za določitev zneska, do višine katerega se ta plačila lahko izterjajo od stranke, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov. Sodišču Skupnosti pri odločanju o predlogu za odmero stroškov ni treba upoštevati niti nacionalne tarife, ki določa nagrade odvetnikov, niti morebitnega dogovora, ki ga zadevna stranka v zvezi s tem sklene s svojimi zastopniki ali svetovalci.

Ker tarifne določbe Skupnosti ne obstajajo, mora sodišče Skupnosti svobodno presoditi podatke zadeve ter pri tem upoštevati predmet in naravo spora, njegovo pomembnost z vidika prava Skupnosti in zahtevnosti primera, obseg dela, ki so ga zaradi sodnega postopka morali opraviti zastopniki ali svetovalci, ter ekonomske interese, ki jih je spor imel za stranke. Zaradi proste presoje lahko sodišče Skupnosti stroške, ki se povrnejo, določi v nižjem znesku od zneska, ki ga je bila stranka, ki mora plačati ta znesek, pripravljena plačati drugi stranki.

(Glej točki 22 in 23.)

Napotitev na:

Sodišče: 8. februar 2007, Groupe Danone proti Komisiji, C‑3/06 P, ZOdl., str. I‑1331, točki 61 in 62;

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedeni sklep Spruyt proti Komisiji, točki 25 in 26; zgoraj navedeni sklep De Nicola proti EIB, točka 32; 2. junij 2009, Sison proti Svetu, T‑47/03 DEP, ZOdl., str. II‑1483, točka 48;

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedeni sklep Chatziioannidou proti Komisiji, točka 20.

3.      Tožeča stranka ima pravico do zamudnih obresti na znesek stroškov, ki se povrnejo, ki ga določi sodišče, od vročitve sklepa o določitvi stroškov do dejanskega plačila navedenih stroškov.

(Glej točko 38.)