1

Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Irska zaradi nacionalnih zakonskih določb glede rokov, ki veljajo za izvrševanje pravice ponudnikov do sodnega nadzora v okviru postopkov oddaje javnih naročil, in zato, ker tožeče stranke v okviru zadevnega postopka oddaje javnih naročil ni obvestila o oddaji, v zvezi z veljavnimi roki ni izpolnila obveznosti iz člena 1(1) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, str. 33), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/50/EGS z dne (UL L 209, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 89/665), kakor jo razlaga Sodišče, v zvezi z nevročitvijo pa člena 1(1) Direktive 89/665, kakor jo razlaga Sodišče, in člena 8(2) Direktive Sveta 93/37/EGS z dne o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje (UL L 199, str. 54), kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne (UL L 328, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 93/37).

2

Člen 1(1) Direktive 89/665 določa:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v zvezi s postopki oddaje javnih naročil, ki sodijo na področje uporabe direktiv 71/305/EGS [Direktiva Sveta z dne 26. julija 1971 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj (UL L 185, str. 5)], 77/62/EGS [Direktiva Sveta z dne o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga] in 92/50/EGS, lahko odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, učinkovito pregledajo, predvsem pa čim hitreje v skladu s pogoji, določenimi v naslednjih členih in zlasti v členu 2(7) na podlagi tega, da se je s takimi odločitvami kršila zakonodaja Skupnosti na področju javnih naročil ali nacionalni predpisi, s katerimi se to pravo izvaja.“

3

Člen 2(1) Direktive 89/665 določa:

„Države članice zagotovijo, da sprejeti ukrepi v zvezi z revizijskimi postopki, določeni v členu 1, vključujejo določbo, ki omogoča, da:

4

Člen 8(2) Direktive 93/37 določa:

„Naročniki takoj obvestijo kandidate in ponudnike o odločitvah, sprejetih pri oddaji javnih naročil, vključno z razlogi, zakaj niso oddali naročila, za katerega so povabili ponudnike k oddaji ponudbe ali z navedbo, da bodo začeli postopek znova, kar storijo pisno, če se tako zahteva. O takšnih odločitvah obvestijo tudi Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.“

5

Člen 84A(4) poslovnika višjih sodišč (Rules of the Superior Courts) v različici iz Statutory Instrument št. 374/1998 (v nadaljevanju: RSC) določa:

„Zahtevo za revizijo zoper odločitev o oddaji ali oddajo javnega naročila je treba vložiti takoj, ko je to mogoče, vsekakor pa v treh mesecih po nastopu razlogov za vložitev zahtevka, razen če sodišče, ki odloča, meni, da obstaja upravičen razlog za podaljšanje tega roka.“

6

National Roads Authority (nacionalni organ za ceste, v nadaljevanju: NRA) je javni organ, pristojen za gradnjo in vzdrževanje cest na Irskem.

7

SIAC Construction Limited (v nadaljevanju: SIAC) je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem na Irskem, ki opravlja dejavnost na gradbenem področju.

8

NRA je v Uradnem listu Evropskih skupnosti z dne 10. julija 2001 objavil razpis za prijavo interesa v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, financiranjem in gospodarskim izkoriščanjem zahodne avtocestne obvoznice mesta Dundalk. Pogodbenik je bil pozvan k javno-zasebnemu partnerstvu z NRA in h gospodarskemu izkoriščanju tega dela avtoceste za obdobje približno 30 let.

9

Decembra 2001 so bili štirje kandidati povabljeni k pogajanjem.

10

Dva od teh štirih kandidatov sta bila aprila 2003 povabljena k temeljitejšim pogajanjem, in sicer konzorcij EuroLink, katerega del je družba SIAC, in konzorcij Celtic Road Group (v nadaljevanju: CRG).

11

NRA je 8. avgusta 2003 konzorcija EuroLink in CRG pozval k oddaji dokončne ponudbe.

12

Konzorcij EuroLink je bil z dopisom z dne 14. oktobra 2003 obveščen, da je NRA kot prednostnega ponudnika izbral konzorcij CRG. V tem dopisu NRA je bilo pojasnjeno, da ne gre za zavrnitev ponudbe konzorcija EuroLink. V njem je bilo izrecno navedeno, da bo NRA nadaljeval pogovore s konzorcijem CRG, kar bi lahko vodilo do oddaje javnega naročila v zvezi z zadevnim projektom. Če pa ti nadaljnji pogovori ne bi pripeljali do oddaje naročila, si NRA pridržuje pravico, da namesto s konzorcijem CRG pogovore začne s konzorcijem EuroLink.

13

NRA se je 9. decembra 2003 odločil, da zadevno naročilo odda konzorciju CRG.

14

NRA je 5. februarja 2004 podpisal pogodbo s konzorcijem CRG. Obvestilo v zvezi s tem je bilo objavljeno na domači strani NRA. Obvestilo o oddaji zadevnega naročila je bilo objavljeno v Uradnem listu.

15

Družba SIAC je 8. aprila 2004 pri High Court (Irska) vložila odškodninsko tožbo. Med drugim se je pritoževala, prvič, nad izbiro postopka s pogajanji in, drugič, nad nekaterimi nepravilnostmi, ki naj bi po njenem mnenju nastale pri vložitvi in presoji dokončnih ponudb. V zvezi s pritožbenimi roki je trdila, da je datum začetka roka za vložitev zahteve za revizijo datum podpisa pogodbe s konzorcijem CRG, in sicer .

16

High Court je menilo, da so upoštevni tožbeni razlogi nastali, ko je bil konzorcij, katerega del je družba SIAC, obveščen o izbranem prednostnem ponudniku, in sicer 14. oktobra 2003. V skladu s členom 84A RSC bi morala družba SIAC zahtevo za revizijo vložiti najpozneje tri mesece po tem datumu. High Court je s sodbo z dne to zahtevo za revizijo kot prepozno zavrglo.

17

Družba SIAC je vložila pritožbo pri Komisiji. Ta je 10. aprila 2006 na Irsko naslovila pisni opomin, na katerega je ta država članica odgovorila .

18

Komisija je 15. decembra 2006 Irski poslala dodatni pisni opomin, ta pa je nanj odgovorila .

19

Ker Komisije prejeta pojasnila niso prepričala, je 1. februarja 2008 na Irsko naslovila obrazloženo mnenje, v katerem jo je pozvala, naj v roku dveh mesecev od prejetja tega mnenja sprejme ukrepe, ki so potrebni za uskladitev z njim. Irska je na to obrazloženo mnenje odgovorila .

20

Ker Komisija s tem odgovorom ni bila zadovoljna, je vložila to tožbo.

21

Prvi očitek Komisije se nanaša na to, da NRA ni obvestil neuspešnega ponudnika o odločitvi o oddaji naročila v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, financiranjem in gospodarskim izkoriščanjem zahodne avtocestne obvoznice mesta Dundalk.

22

Komisija trdi, da je v skladu s členom 8(2) Direktive 93/37 neizbranim kandidatom in ponudnikom obvezno treba sporočiti odločitev o oddaji javnega naročila. Poleg tega trdi, da v okviru Direktive 89/665 popolno pravno varstvo predpostavlja obveznost obvestitve kandidatov in ponudnikov o navedeni odločitvi.

23

Obvestitev konzorcija EuroLink o izbiri konzorcija CRG kot prednostnega ponudnika z dopisom NRA z dne 14. oktobra 2003, naj ne bi bila enaka zavrnitvi ponudbe, ki jo je vložil konzorcij EuroLink. Ta dopis naj zato ne bi pomenil sporočitve odločitve o oddaji, določene v Direktivi 89/665 in členu 8(2) Direktive 93/37.

24

Ker ni sporno, da družba SIAC ni prejela obvestila o dokončni oddaji zadevnega naročila, naj zahteve iz navedenih določb ne bi bile upoštevane.

25

Irska priznava obveznost držav članic, da takoj obvestijo kandidate in ponudnike o odločitvah, sprejetih pri oddaji javnih naročil, in trdi, da je v nacionalni pravni red v celoti prenesla določbe člena 8(2) Direktive 93/37, v katerem je določena ta obveznost. Komisija naj poleg tega ne bi trdila, da irska zakonodaja na tem področju ni v skladu z zahtevami prava Skupnosti.

26

Irska glede naročila v zvezi z avtocestno obvoznico Dundalk priznava, da obvestilo konzorcija o izbiri prednostnega ponudnika dne 14. oktobra 2003, ni obvestilo o odločitvi oddaje tega javnega naročila.

27

Vendar pa je iz sodbe High Court z dne 16. julija 2004 razvidno, da je bilo na navedeni datum za družbo SIAC očitno, da je bila sprejeta odločitev o oddaji navedenega javnega naročila. Družba SIAC ni mogla prezreti, da je NRA začel postopek sklenitve pogodbe s konzorcijem CRG. Po mnenju Irske naj bi bilo iz tega razvidno, da v okoliščinah v obravnavanem primeru neobvestitev o dokončni oddaji zadevnega javnega naročila ni povzročila nobene škode.

28

Irska trdi, da zato, ker je bila v nacionalno pravo v celoti prenesena ureditev Skupnosti glede obvestila o odločitvah, sprejetih v zvezi z oddajo javnih naročil, ni mogoče šteti, da Irska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi prava Skupnosti, le na podlagi enega samega primera neobvestitve.

29

Člen 8(2) Direktive 93/37 določa, da morajo naročniki takoj obvestiti kandidate in ponudnike o odločitvah, sprejetih pri oddaji javnih naročil. Sporočitev odločitve o oddaji javnega naročila neizbranim kandidatom in ponudnikom je na podlagi te določbe obvezna.

30

Ta obveznost izhaja tudi iz člena 1(1) Direktive 89/665, saj je mogoče učinkovito zahtevo za revizijo zoper odločitve o oddaji javnega naročila zagotoviti le, če so vsi kandidati oziroma ponudniki pravočasno obveščeni o teh odločitvah (glej v tem smislu sodbi z dne 24. junija 2004 v zadevi Komisija proti Avstriji, C-212/02, točka 21, in z dne v zadevi Komisija proti Španiji, C-444/06, ZOdl., str. I-2045, točka 38).

31

Ni sporno, da NRA v obravnavani zadevi konzorcija EuroLink ni nikoli uradno obvestil o odločitvi oddaje zadevnega javnega naročila konzorciju CRG.

32

Sporočilo na domači strani NRA 9. februarja 2004 in njegova objava v Uradnem listu v tem smislu ne pomenita primernega nadomestka.

33

Ti podatki so bili namreč predstavljeni javnosti po podpisu pogodbe, 5. februarja 2004, medtem ko bi za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva kandidatom oziroma ponudnikom ti morali biti o odločitvi NRA o oddaji javnega naročila obveščeni nekaj časa pred sklenitvijo te pogodbe (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Avstriji, točka 21, in Komisija proti Španiji, točka 38).

34

NRA tako glede zadevnega naročila ni spoštoval obveznosti obvestitve iz člena 8(2) Direktive 93/37 in člena 1(1) Direktive 89/665.

35

Irska, ki v zvezi s tem navaja dopis NRA z dne 14. oktobra 2003, trdi, da v obravnavani zadevi družba SIAC kljub temu ni utrpela nobene škode. Po mnenju te države članice, družba SIAC po tem datumu ni mogla prezreti, da je NRA začel postopek sklenitve pogodbe s konzorcijem CRG.

36

Te utemeljitve ni mogoče sprejeti.

37

Prvič, NRA z dopisom z dne 14. oktobra 2003 ni sporočil dokončne odločitve glede oddaje zadevnega javnega naročila. Zgolj navedel je, da je konzorcij CRG štel za prednostnega ponudnika. NRA je tudi pojasnil, da si za primer, da pogovori s konzorcijem CRG ne bi bili uspešni, pridržuje pravico, da začne pogovore s konzorcijem EuroLink. Konzorcij EuroLink na tej stopnji ni bil dokončno izključen iz vseh možnosti oddaje tega javnega naročila in bi lahko upravičeno štel, da postopek oddaje navedenega javnega naročila ni bil končan.

38

Drugič in v vsakem primeru, ugotovitev, da neka država članica ni izpolnila obveznosti, ni povezana z ugotovitvijo, ali je iz tega izhajala škoda (sodbi z dne 18. decembra 1997 v zadevi Komisija proti Belgiji, C-263/96, Recueil, str. I-7453, točka 30, in z dne v združenih zadevah Komisija proti Nemčiji, C-20/01 in C-28/01, Recueil, str. I-3609, točka 42).

39

Nazadnje, Irska trdi, da je zadevna nacionalna zakonodaja v skladu z obveznostmi obveščanja, določenimi z zakonodajo Skupnosti. V teh okoliščinah osamljen primer nesporočitve odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila ne upravičuje sklepa, da država članica ni izpolnila obveznosti iz prava Skupnosti.

40

Tudi tej trditvi ni mogoče pritrditi.

41

Ne da bi bilo treba sprejeti stališče v zvezi s trditvijo, da so bile zahteve prava Skupnosti s tega področja ustrezno prenesene v nacionalno zakonodajo, je treba opozoriti, da se v skladu ustaljeno sodno ne preverja le združljivost zakonov in drugih predpisov neke države članice s pravom Skupnosti, temveč se ugotavlja tudi, ali so nacionalni organi v upoštevnem posameznem primeru kršili pravo Skupnosti (glej glede oddaje javnih naročil zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Nemčiji, točka 30, in sodbo z dne 15. oktobra 2009 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-275/08, točka 27).

42

Iz tega je razvidno, da je prvi očitek utemeljen.

43

Drugi očitek Komisije ima dva dela. Prvič, Komisija trdi, da zadevna nacionalna zakonodaja povzroča negotovost glede odločitve, zoper katero je treba vložiti zahtevo za revizijo. Drugič, trdi, da ta nacionalna zakonodaja povzroča negotovost pri določitvi rokov za vložitev zahteve za revizijo.

44

Komisija trdi, da ponudniki težko vedo, katero odločitev naročnika morajo izpodbijati in kdaj začne teči rok za vložitev zahteve za revizijo zoper to odločitev. Komisija trdi, da je razlog za to negotovost besedilo člena 84A(4) RSC in njegova nejasna razlaga.

45

Komisija poudarja, da izraz „odločitev o oddaji ali oddajo javnega naročila“, uporabljen v členu 84A(4) RSC, pomeni odločitve, ki so lahko predmet zahteve za revizijo, in da v tej določbi niso navedene prejšnje vmesne odločitve naročnika. V sodbi z dne 16. julija 2004 je High Court štelo, da se navedena določba ne uporablja zgolj za odločitev o oddaji ali oddajo javnega naročila, temveč tudi za odločitve, ki jih je naročnik sprejel v zvezi s postopkom oddaje javnih naročil.

46

Komisija meni, da zadevna nacionalna zakonodaja ni v skladu s temeljnim načelom pravne varnosti in zahtevo po učinkovitosti iz Direktive 89/665, ki je posledica uporabe tega načela, saj ponudniki nimajo gotovosti glede svojega položaja, če nameravajo v dvofaznih postopkih, v katerih se dokončna odločitev o oddaji doseže po izbiri ponudnika, izpodbijati naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.

47

Komisija ugovarja, da bi bilo treba ponudnikom razločno pojasniti, da se člen 84A(4) RSC ne uporablja le za odločitve o oddaji javnih naročil, temveč tudi za vmesne odločitve, ki jih naročnik sprejme med postopkom javnega razpisa, kot so poleg drugih odločitve v zvezi z izbiro prednostnega ponudnika.

48

Irska poudarja, da je s členom 1 Direktive 89/665 državam članicam naložena obveznost zagotovitve učinkovitih pravnih sredstev zoper vse odločitve, ki jih naročniki sprejmejo v okviru postopkov oddaje javnih naročil, in ne le zoper odločitve o oddaji teh naročil. Meni, da nacionalna sodišča razlagajo in uporabljajo člen 84A(4) RSC v skladu s svojimi potrebami. V sodbi High Court z dne 16. julija 2004 je bilo med drugim jasno razsojeno, da ta določba omogoča vložitev zahteve za revizijo zoper vsako odločitev naročnikov v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar je v skladu s členom 1 Direktive 89/665.

49

Irska glede datuma, na katerega začne teči rok za izpodbijanje vmesne odločitve naročnika, opozarja, da se v Direktivi 89/665 zahteva, da se lahko odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, učinkovito in čim hitreje preizkusijo. Zahtevo za revizijo bo mogoče hitro preizkusiti le, če sta stranki spora v okviru tega postopka dolžni ravnati hitro. Tega cilja ni mogoče doseči, če sta kljub obstoju vseh dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni za začetek takega postopka, stranki imeli možnost, da pred vložitvijo zahteve za revizijo počakata na formalno obvestilo o odločitvi oddaje javnega naročila.

50

Irska trdi, da če bi ponudnik lahko preprosto čakal na formalno obvestilo, da se mu zadevno javno naročilo ne odda, čeprav bi to že vedel, kot je ugotovilo High Court v zadevi, v kateri je izdalo sodbo z dne 16. julija 2004, bi to povzročilo bistveno podaljšanje rokov za preizkus vseh odločitev, ki so jih sprejeli naročniki.

51

Sodišče je že presodilo, da Direktiva 89/665 ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero morajo biti vse zahteve za revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, vložene v za to določenem roku, pri čemer je vsakršne nepravilnosti v postopku oddaje naročila, navedene v podporo taki zahtevi, treba izpodbijati v tem roku, tako da ob prekluziji v nadaljevanju postopka ni mogoče izpodbijati te odločitve niti se sklicevati na to nepravilnost, če je zadevni rok razumen (sodba z dne 11. oktobra 2007 v zadevi Lämmerzahl, C-241/06, ZOdl., str. I-8415, točka 50 in navedena sodna praksa).

52

Ta sodna praksa temelji na ugotovitvi, da bi bila popolna uresničitev cilja, ki mu sledi Direktiva 89/665, omajana, če bi se kandidati in ponudniki v vsaki fazi postopka oddaje naročila lahko sklicevali na kršitve pravil o oddaji naročila in tako naročnika silili, naj ponovi celotni postopek, da se te kršitve odpravijo (zgoraj navedena sodba Lämmerzahl, točka 51).

53

Nasprotno naj nacionalni prekluzivni roki, vključno z načini njihove uporabe, kot taki ne bi smeli praktično onemogočati ali pretirano oteževati uveljavljanja pravic, ki bi jih imela zainteresirana stranka, če je to primerno, na podlagi prava Skupnosti (zgoraj navedena sodba Lämmerzahl, točka 52).

54

Člen 84A(4) RSC določa, da je treba „[t]ožbo zoper odločitev o oddaji ali oddajo javnega naročila“ vložiti v določenem roku.

55

Vendar kot se je zgodilo v okviru spora, v katerem je bila izdana sodba High Court z dne 16. julija 2004, lahko irska sodišča to določbo razlagajo tako, da se ne uporablja le za dokončne odločitve o oddaji javnih naročil, temveč tudi za vmesne odločitve, ki jih naročnik sprejme med postopkom oddaje tega naročila. Če pa je dokončna odločitev o oddaji javnega naročila sprejeta po izteku roka, ki je določen za izpodbijanje zadevne vmesne odločitve, ni mogoče izključiti, da je zadevnemu kandidatu ali ponudniku zaradi prekluzije onemogočeno, da bi vložil zahtevo za revizijo zoper oddajo zadevnega javnega naročila.

56

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča uporaba nacionalnega prekluzivnega roka ne sme pripeljati do tega, da uresničevanje pravice do revizije odločitev o oddaji javnega naročila praktično ne bi bilo učinkovito (glej v tem smislu sodbi z dne 12. decembra 2002 v zadevi Universale-Bau in drugi, C-470/99, Recueil, str. I-11617, točka 72, in z dne v zadevi Santex, C-327/00, Recueil, str. I-1877, točki 51 in 57, ter zgoraj navedeno sodbo Lämmerzahl, točka 52).

57

Kot je pojasnila generalna pravobranilka v točki 51 sklepnih predlogov, le če je iz nacionalne zakonodaje jasno razvidno, da tudi pripravljalna dejanja oziroma vmesne odločitve naročnikov v okviru oddaje javnega naročila povzročijo začetek teka prekluzivnega roka, lahko ponudniki in kandidati pravočasno sprejmejo potrebne ukrepe, da se v skladu s členom 1(1) Direktive 89/665 preveri, ali so se z njimi morebiti kršili predpisi o javnih naročilih.

58

Zato razširitev roka iz člena 84A(4) RSC na pritožbe zoper vmesne odločitve, ki jih v okviru postopka oddaje javnega naročila sprejmejo naročniki, ne da bi bilo to v tem členu jasno določeno, ni v skladu z zahtevami iz člena 1(1) navedene direktive.

59

Irska v zvezi s tem sklepom ugovarja, da je uporaba takega roka za navedene vmesne odločitve v skladu s cilji Direktive 89/665, zlasti z zahtevo po pospešitvi.

60

Gotovo je res, da je s členom 1(1) Direktive 89/665 državam članicam naložena obveznost zagotoviti, da se lahko odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, učinkovito in čim hitreje preizkusijo. Za dosego cilja pospešitve, ki mu sledi ta direktiva, lahko države članice določijo roke za zahtevo za revizijo, da se ponudnikom naloži obveznost, da čim hitreje izpodbijajo pripravljalna dejanja in vmesne odločitve, sprejete v okviru postopka oddaje javnega naročila (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Universale-Bau in drugi, točke od 75 do 79; sodbo z dne 12. februarja 2004 v zadevi Grossmann Air Service, C-230/02, Recueil, str. I-1829, točke 30 in od 36 do 39, ter zgoraj navedeno sodbo Lämmerzahl, točki 50 in 51).

61

Vendar je treba cilj pospešitve, ki mu sledi Direktiva 89/665, v nacionalni zakonodaji uresničiti v skladu z zahtevami pravne varnosti. Države članice morajo zato uvesti ureditev v zvezi z roki, ki je dovolj natančna, jasna in pregledna, da lahko posamezniki prepoznajo svoje pravice in obveznosti (glej v tem smislu sodbi z dne 30. maja 1991 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-361/88, Recueil, str. I-2567, točka 24, in z dne v zadevi Komisija proti Luksemburgu, C-221/94, Recueil, str. I-5669, točka 22).

62

Navedeni cilj pospešitve državam članicam ne omogoča neupoštevanja načela učinkovitosti, na podlagi katerega načini uporabe nacionalnih prekluzivnih rokov ne bi smeli onemogočati ali pretirano oteževati uveljavljanja pravic, ki bi jih na podlagi prava Skupnosti imela zainteresirana stranka, in ki temelji na cilju učinkovitosti tožbe, izraženem v členu 1(1) navedene direktive.

63

Razširitev prekluzivnega roka iz člena 84a(4) RSC na vmesne odločitve, ki so jih naročniki sprejeli v okviru oddaje javnega naročila v skladu z načini, ki vodijo do tega, da se zainteresiranim strankam odvzame pravica do pritožbe, ni v skladu niti z zahtevami pravne varnosti niti s ciljem učinkovitosti zahteve za revizijo. Zainteresirane stranke morajo biti obveščene, da se ureditev rokov uporablja za navedene vmesne odločitve, dovolj jasno, da lahko v naloženih rokih pravočasno vložijo tožbo. Take neobvestitve ni mogoče utemeljiti s ciljem pospešitve postopka.

64

Irska ugovarja, da irska sodišča člen 84A(4) RSC razlagajo in uporabljajo v skladu z zahtevami Direktive 89/665. Ta trditev kaže na pomembno vlogo, ki jo ima sodna praksa v državah „common law“, med katere spada tudi Irska.

65

V zvezi s tem je treba opozoriti, da čeprav prenos direktive ne zahteva nujno formalnega in dobesednega prevzema njenih določb v izrecno in natančno določeno pravno normo in da v tem primeru splošni pravni kontekst lahko zadošča, je na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča nujno, da je ta pravni kontekst dovolj jasen in natančno določen, da je upravičencem v polnem obsegu omogočeno poznavanje njihovih pravic in po potrebi sklicevanje nanje pred nacionalnimi sodišči (sodba z dne 29. oktobra 2009 v zadevi Komisija proti Belgiji, C-474/08, točka 19 in navedena sodna praksa).

66

Toda člen 84A(4) RSC ne zadosti tem zahtevam, saj nacionalnim sodiščem dovoljuje, da prekluzivni rok, določen v tem členu za zahteve za revizijo zoper odločitve o oddaji javnih naročil, po analogiji uporabljajo za zahteve za revizijo zoper vmesne odločitve, ki so jih naročniki sprejeli v okviru oddaje teh naročil, za katere zakonodajalec ni izrecno določil te prekluzije. Nastali pravni položaj ni dovolj jasen in natančno določen, da bi se izključilo tveganje, da bi nacionalno sodišče zadevnim kandidatom in ponudnikom odvzelo pravico do vložitve zahteve za revizijo zoper odločitve s področja javnih naročil na podlagi svoje razlage te določbe.

67

Prvi del drugega očitka je zato utemeljen.

68

Komisija opozarja, da člen 84A(4) RSC določa, da je treba tožbo vložiti „takoj, ko je to mogoče, vsekakor pa v treh mesecih“. Po mnenju Komisije ta izraz pri ponudnikih povzroča negotovost, če skušajo izvršiti pravico do vložitve zahteve za revizijo zoper odločitev naročnika, ki jo imajo na podlagi prava Skupnosti. Ponudniki bodo namreč razlago, ki bo dana „takoj, ko je to mogoče“, poznali šele po tem, ko bodo vložili tožbo in ko bo pristojno sodišče z izvajanjem svoje pristojnosti razložilo to določbo. Tak položaj bi bil v nasprotju z načelom pravne varnosti.

69

Navedena določba bi poleg tega ustvarila dodatno negotovost v zvezi z vprašanjem, v katerem primeru bo uporabljen trimesečni rok in v katerih drugih primerih bo rok krajši, saj je bilo mogoče prej vložiti tožbo.

70

Komisija zato meni, da člen 84A(4) RSC ni dovolj jasen in povzroča pravno negotovost. Meni, da mora biti ob upoštevanju obveznosti spoštovanja načela pravne varnosti veljavni rok tak, da ga je mogoče jasno in predvidljivo razlagati.

71

Irska odgovarja, da do danes še nobeno irsko sodišče zaradi zamude ni zavrglo zahtevo za revizijo zoper odločitev naročnika – sprejeto v okviru postopka oddaje javnega naročila – ki je bila vložena v trimesečnem roku, ne pa takoj, ko je to mogoče. Irska meni, da v zvezi s tem ni mogoče sprejeti kakršne koli razlage, saj izraz „vsekakor“ pomeni, da je vsako pravno sredstvo, vloženo v treh mesecih, vloženo ob spoštovanju rokov. Poleg tega naj bi High Court izrecno presodilo, da bo trimesečni rok po potrebi podaljšan.

72

Irska poudarja, da člen 84A(4) RSC irskim sodiščem daje pristojnost, da podaljšajo roke za vložitev zahteve za revizijo. Dejstvo, da je z nacionalno zakonodajo ta pristojnost podeljena sodišču, naj bi bila legitimna možnost, ki jo imajo države članice za ureditev rokov za vložitev zahteve za revizijo. Državam članicam naj ne bi bilo treba uvesti nespremenljivih rokov.

73

Ker Direktiva 89/665 sledi cilju pospešitve, je legitimno, da država članica v okviru izvajanja te direktive zainteresiranim strankam nalaga obveznost skrbnosti pri vložitvi tožb na tem področju.

74

Vendar pa besedilo iz člena 84A(4) RSC, v skladu s katerim je treba upošteven zahtevek za revizijo „vložiti takoj, ko je to mogoče, vsekakor pa v treh mesecih“, vsebuje negotovost. Ni mogoče izključiti, da taka določba nacionalnim sodiščem daje možnost zavrženja tožb zaradi prekluzije še pred iztekom trimesečnega roka, če menijo, da tožba ni bila vložena „takoj, ko je bilo to mogoče“, v smislu te določbe.

75

Trajanja prekluzivnega roka za zainteresirane stranke ni mogoče določiti, če je njegova dolžina predmet prostega preudarka pristojnega sodišča. V tem primeru nacionalni predpis, ki določa tak rok, ne zagotavlja učinkovitega prenosa Direktive 89/665.

76

Irska ugovarja takemu sklepu s trditvijo, da na področju javnih naročil irska sodišča nobene zahteve za revizijo niso zavrnila zato, ker ni bila vložena „takoj, ko je bilo to mogoče“.

77

V zvezi s tem zadostuje opozorilo, da ugotovitev, ali neka direktiva ni bila zadostno prenesena, ni treba vedno ugotoviti, kakšni so dejanski učinki nacionalne zakonodaje za prenos. Drugače je, če je iz samega besedila te zakonodaje razvidno, da je prenos nezadosten (glej v tem smislu sodbo z dne 21. septembra 1999 v zadevi Komisija proti Irski, C-392/96, Recueil, str. I-5901, točka 60).

78

Irska pojasnjuje, da člen 84A(4) RSC irskim sodiščem daje pristojnost podaljšanja rokov za vložitev zahteve za revizijo.

79

Ta določba namreč predvideva uporabo določenega roka, „razen če sodišče, ki odloča, meni, da obstaja upravičen razlog za podaljšanje tega roka“.

80

Priznati je treba, da bi bila določba kot taka sama zase, neodvisno od njenega konteksta, dopustna v okviru izvajanja Direktive 89/665. Na področju, kot je področje javnih razpisov, kjer so lahko postopki zapleteni, dejanski elementi pa zelo različni, pristojnost, ki jo je nacionalni zakonodajalec podelil nacionalnim sodiščem, da podaljšajo roke za vložitev zahteve za revizijo iz razlogov pravičnosti, lahko spada k dobremu delovanju sodnega organa.

81

Vendar pa možnost sodišča, da podaljša roke za vložitev zahteve za revizijo, določena v členu 84A(4) RSC, ne more odpraviti pomanjkljivosti, ki jih ta določba pomeni v zvezi z zahtevami po jasnosti in določnosti, ki so v Direktivi 89/665 navedene v zvezi z ureditvijo rokov za vložitev tožbe. Zadevni ponudniki in kandidati pa kljub upoštevanju te možnosti podaljšanja glede na obveznost vložitve zahteve za revizijo takoj, ko je to mogoče, ne morejo z gotovostjo predvideti, koliko časa imajo za vložitev zahteve za revizijo.

82

Zato je treba drugi del drugega očitka šteti za utemeljen.

83

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da Irska:

ni izpolnila, glede prvega očitka, obveznosti iz člena 1(1) Direktive 89/665/EGS in člena 8(2) Direktive 93/37/EGS in, glede drugega očitka, obveznosti iz člena 1(1) Direktive 89/665.

84

V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Irski naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: