1

Komisija Evropskih skupnosti s tožbo predlaga Sodišču, naj ugotovi, da Republika Malta s tem, da je dovolila začetek lova na prepelico (Coturnix coturnix) in divjo grlico (Streptopelia turtur) v času pomladanske selitve od leta 2004 dalje, ne da bi izpolnila pogoje iz člena 9(1) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, str. 1), kakor je bila za obdobje od leta 2004 do leta 2006 spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne (UL L 122, str. 36) in za leto 2007 z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne (UL L 363, str. 368) (v nadaljevanju v obeh primerih: Direktiva), ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2

V skladu s členom 1 Direktive je njen predmet varovanje, upravljanje in nadzor nad vsemi prostoživečimi vrstami ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic, kjer se uporablja Pogodba ES, in določanje pravil njihovega izkoriščanja.

3

V enajsti uvodni izjavi te direktive je navedeno, da se nekatere vrste zaradi svoje visoke populacijske ravni, geografske razporeditve in stopnje razmnoževanja lahko lovijo v vsej Skupnosti, kar predstavlja sprejemljivo izkoriščanje, in da kadar se vzpostavijo in upoštevajo nekatere omejitve, mora biti tak lov združljiv z vzdrževanjem populacije teh vrst na zadovoljivi ravni.

4

Člen 2 Direktive določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za vzdrževanje populacije vrst iz člena 1 te direktive na stopnji, ki ustreza zlasti ekološkim, znanstvenim in kulturnim zahtevam, upoštevaje gospodarske in rekreativne zahteve, ali za prilagajanje populacije teh vrst tej stopnji.

5

Poleg tega člen 5 Direktive državam članicam nalaga uvedbo splošnega sistema varstva, ki prepoveduje zlasti ubitje, ujetje ali vznemirjanje ptic iz člena 1 te direktive in uničevanje njihovih gnezd. Ta obveznost velja brez vpliva na člena 7 in 9 Direktive.

6

Člen 7 Direktive določa:

„1.   V vsej Skupnosti se vrste iz Priloge II zaradi svojega populacijskega nivoja, geografske razporeditve in stopnje razmnoževanja lahko lovijo skladno z nacionalno zakonodajo. Države članice zagotovijo, da lov na te vrste ne ogroža prizadevanj za njihovo ohranitev na območju njihove razširjenosti.

2.   Vrste iz Priloge II/1 se lahko lovijo na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva.

3.   Vrste iz Priloge II/2 se lahko lovijo samo v državah članicah, v zvezi s katerimi se navajajo.

4.   Države članice zagotovijo, da je lov, skupaj s sokolarstvom, če to obstaja, kot se izvaja skladno z veljavnimi nacionalnimi predpisi, usklajen z načeli smotrne rabe in ekološko uravnoteženega nadzora nad zadevnimi vrstami ptic in da je ta praksa glede populacij vrst, zlasti selitvenih vrst, združljiva z ukrepi iz člena 2. Države članice zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času vzreje mladičev ali med različnimi fazami razmnoževanja. Če gre za selitvene vrste, zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času razmnoževanja ali v času vrnitve na gnezditvena območja. Države članice predložijo Komisiji vse ustrezne informacije o praktični uporabi svojih predpisov, ki urejajo lov.“

7

Kljub temu člen 9 Direktive dovoljuje določene izjeme pod temi pogoji:

„1.   Države članice lahko odstopajo od določb členov 5, 6, 7 in 8, kadar ni na voljo druge zadovoljive rešitve, zaradi:

[…]

2.   Odstopanja morajo navajati:

3.   Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o izvajanju tega člena.

4.   Komisija na podlagi informacij, ki so ji dostopne, in zlasti informacij, ki se ji sporočijo na podlagi odstavka 3, stalno zagotavlja, da posledice teh odstopanj niso nezdružljive s to direktivo. V ta namen sprejme ustrezne ukrepe.“

8

V Prilogi II/2 k Direktivi, v kateri so naštete vrste, ki jih je dovoljeno loviti v določenih državah članicah, vključuje prepelico (Coturnix coturnix) in divjo grlico (Streptopelia turtur) kot vrsti, ki ju je dovoljeno loviti na Malti.

9

Ker je Komisija menila, da Republika Malta s tem, da je dovolila lov na prepelico in divjo grlico v času pomladanske selitve od leta 2004, ni izpolnila obveznosti iz Direktive, je sprožila postopek v skladu s členom 226 ES. Komisija je z dopisom z dne 4. julija 2006 Republiko Malto pozvala, naj v zvezi s tem predloži stališča, z dopolnilnim pisnim opominom z dne pa je razširila obseg spora na poznejša leta, med katerimi je bil lov po mnenju Komisije dovoljen pod enakimi pogoji.

10

Malteški organi so v dopisih z dne 23. marca in trdili, da so bili pogoji za uporabo odstopanja iz člena 9(1)(c) Direktive izpolnjeni. Še posebej so poudarili, da ni na voljo „druge zadovoljive rešitve“ v smislu tega člena, kot je začetek lova na zadevni vrsti spomladi, saj bi bilo na ozemlju Republike Malte med jesensko lovno dobo mogoče uloviti zgolj zelo malo primerkov teh vrst.

11

Malteški organi so poleg tega menili, da Komisija ne more veljavno razširiti predmeta kršitve obveznosti na dovoljenje za začetek pomladanskega lova v letih od 2005 do 2007, ne da bi se seznanila z letnimi poročili o izvajanju člena 9 Direktive, ki so ji jih ti organi predložili. Komisiji so 28. junija 2007 poslali dodatne podatke o selitvi ptic v sredozemski regiji, še posebej na Malti.

12

Te navedbe pa Komisije niso prepričale, zato je 23. oktobra 2007 podala obrazloženo mnenje, s katerim je povzela očitke iz svojih pisnih opominov in pozvala zadevno državo članico, naj v roku dveh mesecev od prejetja tega mnenja sprejme ukrepe, ki so potrebni za uskladitev z njim.

13

Malteški organi so z dopisom z dne 31. decembra 2007 na navedeno mnenje odgovorili, da vztrajajo pri svojem stališču.

14

V teh okoliščinah je Komisija vložila to tožbo.

15

S tožbo, vpisano v sodnem tajništvu Sodišča 21. februarja 2008, je Komisija predsedniku Sodišča predlagala, naj Republiki Malti prepove začetek lova na prepelico in divjo grlico spomladi 2008.

16

S sklepom z dne 24. aprila 2008 v zadevi Komisija proti Malti (C-76/08 R) je predsednik Sodišča naložil Republiki Malti, naj na podlagi člena 9 Direktive 79/409 ne dovoli lova na zadevni vrsti med pomladansko selitvijo leta 2008.

17

Republika Malta trdi, da je tožba Komisije v celoti nedopustna, ker Komisija od Sodišča dejansko zahteva, da na splošno ugotovi, da začetek pomladanskega lova od leta 2004 krši člen 9 Direktive. Ta država članica poudarja, da se s predlogom Komisije, naj se dokončno prepove pomladanski lov na zadevni vrsti ptic na njenem ozemlju, členu 9 Direktive odvzame polni učinek. V zvezi s tem trdi, da je vprašanje, ali so pogoji za izvajanje tega člena izpolnjeni, odvisno od presoje v vsakem primeru posebej, in da mora Komisija svoje trditve glede določenega leta opreti predvsem na letno poročilo o izvajanju člena 9, ki ji ga mora v skladu z odstavkom 3 tega člena predložiti zadevna država članica.

18

Republika Malta meni, da je treba tožbo Komisije v vsakem primeru šteti za nedopustno v delu, v katerem je njen namen ugotoviti kršitev prava Skupnosti zaradi začetka pomladanskega lova v letu 2007, saj ji poročilo za to leto še ni bilo predloženo. To še toliko bolj drži za naslednja leta.

19

Nasprotno Komisija meni, da je njena tožba dopustna. Pojasnjuje, da se nanaša izrecno na začetek pomladanskega lova v letih od 2004 do 2007, ne pa tudi v letu 2008, saj na podlagi zgoraj navedenega sklepa v zadevi Komisija proti Malti, Republika Malta v tem letu ni dovolila pomladanskega lova na zadevni vrsti ptic.

20

Komisija se strinja, da je na vprašanje, ali so pogoji za izvajanje člena 9 Direktive izpolnjeni, mogoče odgovoriti šele, ko ga je država članica začela izvajati. Vendar meni, da dopustnost njene tožbe ni odvisna od predhodnega preizkusa letnih poročil, ki ji jih morajo v skladu z navedenim členom 9(3) predložiti države članice. Poudarja, da je glede na svojo vlogo varuhinje Pogodbe edina pristojna za odločanje o primernosti uvedbe postopka zaradi neizpolnitve obveznosti.

21

V zvezi s prvim ugovorom nedopustnosti Republike Malte, ki se nanaša na to, da Komisija ne more predlagati Sodišču, naj ugotovi splošno in trajno neizpolnitev obveznosti iz člena 9 Direktive, ker naj bi to škodilo polnemu učinku tega člena, je treba ugotoviti, da je tako iz obrazloženega mnenja kakor tudi iz obrazložitve tožbe ter replike Komisije razvidno, da Komisija Sodišču ne predlaga, naj na splošno prepove Republiki Malti, da dovoli pomladanski lov na prepelico in divjo grlico, in torej ne, naj dokončno prepove uporabo odstopanja iz člena 9 Direktive, temveč naj ugotovi, da ta država članica s tem, da je tako izvajanje dovolila vsako leto in pod enakimi pogoji med letoma 2004 in 2007, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

22

V zvezi z drugim ugovorom nedopustnosti Republike Malte, ki se nanaša na to, da Komisija ne more predlagati Sodišču, naj ugotovi neizpolnitev obveznosti glede začetka pomladanskega lova v letu 2007 in naslednjih letih, ne da bi se seznanila z letnimi poročili za ta leta, zadostuje ugotovitev, da namen člena 9(3) Direktive ni in tudi zakonito ne bi mogel biti, da s predložitvijo v njem predvidenega letnega poročila pogojuje možnost Komisije, da sproži postopek zaradi neizpolnitve obveznosti. Nasprotno, člen 9(4) Direktive Komisiji nalaga, naj na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in „zlasti“ na podlagi letnih poročil iz člena 9(3) stalno zagotavlja, da posledice izvajanja odstopanj iz člena 9(1) Direktive s strani držav članic niso v nasprotju z Direktivo.

23

Poleg tega bi pogojevanje uvedbe postopka za ugotovitev neizpolnitve obveznosti s strani Komisije s predhodno predložitvijo poročila zadevne države članice lahko v vsakem primeru škodilo vlogi varuhinje Pogodbe, ki jo ima Komisija in v okviru katere je edina pristojna za odločanje o primernosti uvedbe tega postopka in o razlogih, iz katerih ga je treba uvesti (glej zlasti v tem smislu sodbo z dne 10. aprila 2003 v združenih zadevah Komisija proti Nemčiji, C-20/01 in C-28/01, Recueil, str. I-3609, točka 30).

24

Treba je torej zavrniti oba ugovora nedopustnosti, na katera se sklicuje Republika Malta.

25

Komisija navaja, da sta prepelica in divja grlica vrsti, navedeni v Prilogi II k Direktivi, in da morajo zato države članice v zvezi z njima izpolnjevati zahteve iz člena 7(4) te direktive. Poudarja, da to zlasti pomeni, da mora biti lov v skladu s členom 2 Direktive in da ne sme potekati med obdobjem, ko bi lahko imel negativne posledice na ohranjanje populacije zadevnih ptic, in zlasti ne v času, ko se te ptice vračajo na gnezditvena območja.

26

Komisija meni, da začetek pomladanskega lova na prepelico in divjo grlico na Malti ne izpolnjuje teh pogojev. Po eni strani naj bi bil lov na ti vrsti v času vračanja na gnezditvena območja prepovedan s členom 7(4) Direktive, po drugi strani pa naj pogoji iz člena 9 te direktive za odstopanje od te prepovedi ne bi bili izpolnjeni.

27

Komisija dodaja, da mora država članica, ki želi izvajati člen 9(1) Direktive, dokazati, da so izpolnjeni pogoji za njegovo uporabo (glej v tem smislu sodbo z dne 12. julija 2007 v zadevi Komisija proti Avstriji, C-507/04, ZOdl., str. I-5939, točka 198).

28

Potem ko je Komisija pojasnila, da člen 9(1) Direktive dovoljuje odstopanja od prepovedi iz člena 7 glede lova selitvenih vrst v času vrnitve na gnezditvena območja, le če „ni na voljo druge zadovoljive rešitve“, trdi, da v tem primeru ni tako.

29

Komisija opozarja, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da lovna doba, dovoljena na podlagi odstopanja, ne more po nepotrebnem sovpadati z obdobji, za katera Direktiva ureja posebno varstvo, in da take potrebe zlasti ni, če ima ta ukrep za svoj edini cilj podaljšanje lovne dobe za vrste na območjih, na katerih te že so med dovoljeno lovno dobo (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 2005 v zadevi Komisija proti Finski, C-344/03, ZOdl., str. I-11033, točka 33).

30

Poleg tega, dokler so lovljene ptice prisotne – čeprav v manjšem številu – v obdobju leta, v katerem je lov dovoljen z Direktivo, pogoj v zvezi z neobstojem druge zadovoljive rešitve ni izpolnjen (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Finski, točke 35, 38 in 42, ter Komisija proti Avstriji, točki 203 in 204).

31

Po mnenju Komisije je iz letnih poročil, ki ju je Republika Malta predložila za leti 2004 in 2005, razvidno, da sta bili divja grlica in prepelica na Malti dejansko prisotni med jesenskim lovom v navedenih letih. Na podlagi teh podatkov sklepa, da enako velja za leti 2006 in 2007.

32

Komisija pojasnjuje, da je nepomembno dejstvo, da jeseni ptice zgolj preletijo del malteškega ozemlja, in sicer Western Cliffs, saj je ta del ozemlja lovcem dostopen. Dalje navaja, da bi v primeru, da so regije, nad katerimi letijo, blizu tistim, v katerih so spomladi pogosto, lov lahko potekal med selitvenim letom ptic in da bi bile lahko možnosti za lov jeseni izboljšane z ukrepi za urejanje habitatov.

33

Poleg tega Komisija trdi, da stanje ohranjanja divje grlice in prepelice ni ugodno in da bi začetek pomladanskega lova položaj še poslabšal.

34

Ta institucija trdi tudi, da Republika Malta ni dokazala, da so bili izpolnjeni drugi pogoji uporabe člena 9(1) Direktive, navedeni v točkah od (a) do (c) tega člena, zlasti da sta bili zadevni vrsti lovljeni zgolj „v majhnem številu“. Glede tega pogoja trdi, da je treba število ubitih ptic primerjati z njihovo skupno letno smrtnostjo.

35

Komisija zavrača trditev, ki jo je Republika Malta navedla v odgovoru na tožbo, in sicer da naj bi Komisija ravnala v nasprotju z legitimnim pričakovanjem te države članice, ki ga je pri njej vzbudila med pristopnimi pogajanji, kar zadeva možnost, da bo v skladu s členom 9 Direktive lahko dovolila pomladanski lov na prepelico in divjo grlico. Trdi, da se navedeni državi članici v zvezi s tem ni z ničimer zavezala.

36

Republika Malta trdi, da cilj Direktive ni neomejeno varstvo vrst in popolna prepoved vsakršne uporabe ali izkoriščanja, ampak ohranjanje ptičjih populacij na zadovoljivi ravni. Ta država članica se zlasti sklicuje na člene 2, 7 in 9(1)(c) Direktive, na Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, podpisano v Bernu 19. septembra 1979 in sklenjeno v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 82/72/EGS z dne (UL 1982, L 38, str. 1) in na Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, podpisano v Bonnu in sklenjeno v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 82/461/EGS z dne (UL L 210, str. 10).

37

Republika Malta meni, da začetek pomladanskega lova na prepelico in divjo grlico na njenem ozemlju izpolnjuje pogoje iz člena 9(1) Direktive.

38

Ta država članica opozarja, da je Sodišče v sodbi z dne 16. oktobra 2003 v zadevi Ligue pour la protection des oiseaux in drugi (C-182/02, Recueil, str. I-12105, točka 9) odločilo, da člen 9(1) Direktive dovoljuje lov v obdobjih, ko je sicer prepovedan. Pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni „druge zadovoljive rešitve“ v smislu te določbe. Prvič, pomladanskega obdobja naj že po definiciji ne bi bilo mogoče šteti za podaljšanje jesenskega. Drugič, neobstoj druge zadovoljive rešitve naj ne bi pomenil, da ne obstaja nobena nadomestna rešitev, temveč da ni sprejemljive in dovolj ustrezne rešitve glede na zastavljeni cilj, in sicer, v obravnavanem primeru, da se dovoli ujetje ali druga sprejemljiva oblika izkoriščanja ptic v majhnem številu in da se s tem ohrani ustaljena navada.

39

Ta država članica trdi, da začetek lova na zadevni vrsti jeseni, ob upoštevanju števila ptic, ki v tem letnem času tod letijo, in okoliščin njihovega leta čez zadevne otoke, v katerih jih je mogoče ujeti zgolj zanemarljivo število, ne pomeni zadovoljive rešitve. V zvezi s tem se sklicuje na odločitev Sodišča v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Finski (točki 35 in 41).

40

Republika Malta dodaja, da se položaj razlikuje od opisanega v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Avstriji, v kateri so bili bistveni podnebni pogoji, in trdi, da se ob upoštevanju njene specifične geografske lege, velikosti, goste naseljenosti prebivalstva in fizičnih značilnosti njenega podeželja vrste ptic selivk, ki bi se jih lahko lovilo na njenem ozemlju, tam praviloma ne razmnožujejo. Ta država članica navaja, da je njeno ozemlje oddaljeno vsaj 300 kilometrov od poti, po kateri ptice selivke prečkajo Sredozemlje, in da se selitveni tokovi prepelice in divje grlice spreminjajo glede na letni čas. Tako se ti vrsti načeloma selita tako, da Malte ne prečkata jeseni, in tudi kadar jo, preletita zgolj del ozemlja v kratkem obdobju med koncem avgusta in koncem septembra, včasih brez postanka. Nasprotno pa je spomladi selitev teh dveh vrst veliko številčnejša in razširjena na celotnem malteškem otočju.

41

Republika Malta dodaja, da več kot 80% malteških lovcev lovi samo na svojem zemljišču in da bi popolna prepoved pomladanskega lova na zadevni vrsti dejansko pomenila popolno prepoved lova na ti vrsti.

42

Ta država članica trdi, da zagotavljanje več naravnih zatočišč, kot svetuje Komisija, ne bi spremenilo položaja in da že ustvarjena zatočišča pokrivajo 4,5% kopenskih območij otočja, torej 1434,2 hektarja.

43

Republika Malta meni tudi, da stanje ohranjanja prepelice in divje grlice ni neugodno. Trdi, da je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) leta 2007 ti vrsti razvrstila v skupino „najmanj ogrožena vrsta“. Meni, da začetek pomladanskega lova na njenem ozemlju nikakor ne more vplivati na stanje ohranjanja, saj se ulovi zelo malo ptic, čemur Komisija v repliki ni oporekala. Ta država članica dodaja, da ni znanstvenih dokazov, da bi lahko sedanje izvajanje lova v Evropi škodljivo vplivalo na ptičjo populacijo, in da je treba njen morebitni upad pripisati drugim razlogom, kakršen je širjenje kmetijskih površin.

44

Republika Malta pojasnjuje, da je treba izpolnjevanje pogojev, določenih v členu 9 Direktive, preučiti na ravni vsake države članice posebej.

45

Ta država članica trdi, da je Komisija ravnala v nasprotju z legitimnim pričakovanjem, ki ga je pri njej vzbudila med pristopnimi pogajanji, kar zadeva možnost, da bo v skladu s členom 9 Direktive lahko dovolila pomladanski lov na prepelico in divjo grlico.

46

V skladu s členom 7(1) Direktive se vrste iz Priloge II k Direktivi lahko lovijo skladno z nacionalno zakonodajo. Vendar pa člen 7(4) določa, da če gre za selitvene vrste, države članice zagotovijo zlasti, da se te ne lovijo v času vrnitve na gnezditvena območja.

47

V obravnavanem primeru za prepelico in divjo grlico velja člen 7(1) in (4) Direktive, zato se ti vrsti ne bi smeli loviti v času vrnitve na gnezditvena območja.

48

Kljub temu lahko države članice odstopajo od svojih obveznosti iz člena 7 Direktive, če izpolnijo pogoje iz člena 9(1) Direktive. Gre za sistem odstopanj, ki ga je zato treba razlagati strogo, države članice pa morajo zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji za njegovo izvajanje (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2006 v zadevi WWF Italia in drugi, C-60/05, ZOdl., str. I-5083, točka 34).

49

Med pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko države članice uporabijo ta sistem odstopanj, člen 9(1) Direktive določa, da ne sme obstajati druga zadovoljiva rešitev.

50

V zvezi s tem je Sodišče ustaljeno odločalo, da ta pogoj ni izpolnjen, če lovna doba, dovoljena na podlagi odstopanja, po nepotrebnem sovpada z obdobji, za katera Direktiva ureja posebno varstvo. Take potrebe zlasti ni, če ima ukrep, ki dovoli lov iz naslova odstopanja, za svoj edini cilj podaljšanje lovne dobe nekaterih vrst ptic na območjih, na katerih te že so v lovni dobi, določeni v skladu s členom 7 Direktive (glej zgoraj navedeno sodbo Ligue pour la protection des oiseaux e.a., točka 16, in sodbo z dne 9. junija 2005 v zadevi Komisija proti Španiji, C-135/04, ZOdl., str. I-5261, točka 19).

51

Iz sodne prakse je razvidno, da take potrebe tudi ni, če so zadevne vrste, čeprav v občutno manjšem številu, jeseni dejansko na območjih, kjer je pomladanski lov dovoljen, razen če je to število zanemarljivo (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Finski, točki 35 in 43).

52

V obravnavanem primeru je iz spisa, predvsem pa iz letnih poročil, ki jih je na podlagi člena 9(3) Direktive Republika Malta predložila Komisiji, razvidno, da sta divja grlica in prepelica na nekaterih delih ozemlja te države članice med jesenskim lovom.

53

Poleg tega, tudi če so, kot trdi ta država članica, območja, na katerih med jesensko lovno dobo zadevni vrsti pogosto sta, bolj omejena od tistih, na katerih sta pogosto v času pomladanske selitve, prva območja niso daleč od slednjih, predvsem pa iz spisa ni razvidno, da območja, na katerih ti vrsti pogosto sta med jesenskim lovom, lovcem v tem času niso lahko dostopna.

54

Iz tega sledi, da sta zadevni vrsti jeseni dejansko na območjih, kjer je pomladanski lov dovoljen.

55

Kljub temu zgolj ta ugotovitev ne zadostuje za sklepanje, da obstaja „druga zadovoljiva rešitev“ v smislu člena 9(1) Direktive.

56

V bistvu zakonodajalec Skupnosti z izrazom „druga zadovoljiva rešitev“ ni imel namena izključiti uporabe odstopanja iz člena 9(1)(c) Direktive, če obstaja kakršna koli možnost loviti v obdobjih, dovoljenih s členom 7 Direktive, ampak dovoliti odstopanje od te določbe, kadar je to nujno, ker so možnosti za lov v teh obdobjih – v obravnavanem primeru jeseni – tako omejene, da je porušeno ravnovesje med zaščito vrst in nekaterimi prostočasnimi dejavnostmi, ki mu sledi Direktiva.

57

Kljub temu iz določb člena 9 Direktive, ki se nanašajo na strogi nadzor nad tem odstopanjem in na selektivno naravo ujetja, in iz splošnega načela sorazmernosti izhaja, da mora biti odstopanje, ki ga želi država članica uporabiti, sorazmerno potrebam, ki ga upravičujejo.

58

Iz tega sledi, da ugotovitev, da ne obstaja druga zadovoljiva rešitev, oziroma – kot velja v obravnavanem primeru – da ni zadostnih možnosti za jesenski lov, še zdaleč ne omogoča, da se prosto dovoli pomladanski lov, temveč dopušča začetek lova samo, če je to nujno in če drugi cilji, ki jim sledi Direktiva, niso ogroženi.

59

Sodišče je odločilo, da se odstopanja na podlagi člena 9 Direktive lahko izvajajo le, če obstaja zagotovilo, da se populaciji zadevnih vrst vzdržujeta na zadovoljivi ravni in da v nasprotnem primeru ujetja ptic nikakor ni mogoče šteti za razumno in torej dopustno izkoriščanje v smislu enajste uvodne izjave Direktive (zgoraj navedena sodba WWF Italia in drugi, točka 32).

60

V obravnavanem primeru je iz spisa, predloženega Sodišču, predvsem pa iz letnih poročil, ki jih je Republika Malta predložila Komisiji, in navedb, podanih na obravnavi, razvidno, da so v zadevnih letih lovci med jesensko lovno dobo ujeli zgolj zanemarljivo število ptic.

61

Poleg tega Komisija ne ugovarja, da sta bili v tem obdobju zadevni vrsti ptic zgolj na omejenem delu ozemlja te države članice in da je njihova selitev v glavnem potekala konec avgusta in v septembru.

62

Končno, iz spisa ni razvidno, da sta populaciji teh lovljenih vrst ptic pod zadovoljivo ravnjo. Iz rdečega seznama ogroženih vrst, ki ga vodi IUCN, je razvidno, da zadevni vrsti spadata v skupino „najmanj ogrožena vrsta“.

63

Ob upoštevanju teh zelo posebnih okoliščin lova na prepelico in divjo grlico med jesensko lovno dobo na Malti ni mogoče razlagati kot drugo zadovoljivo rešitev, tako da je treba pogoj neobstoja take rešitve iz člena 9(1) Direktive šteti za izpolnjenega.

64

Kljub temu je treba preučiti, ali okoliščine, v katerih je Republika Malta dovolila lov na zadevni vrsti spomladi, izpolnjujejo zgoraj v točki 58 opisane zahteve sorazmernosti in druge pogoje, določene v členu 9(1) Direktive.

65

Podaljšanje lovne dobe teh dveh vrst selivk z dovoljenjem loviti približno dva meseca spomladi, ko se ti lovljeni vrsti vračata na gnezditvena območja, zaradi česar je smrtnost prepelice trikrat višja – približno 15.000 ubitih ptic – divje grlice pa osemkrat višja – približno 32.000 ubitih ptic – v primerjavi s tisto iz jesenske lovne dobe, ni rešitev, ki bi bila primerna in strogo sorazmerna s ciljem ohranjanja ogroženih živalskih vrst, ki mu sledi Direktiva.

66

Čeprav sta zadevni vrsti jeseni prisotni zgolj v zanemarljivem številu in v omejenem obdobju in ker lov jeseni ni popolnoma nemogoč, Republika Malta v teh okoliščinah s tem, da je dovolila začetek pomladanskega lova na prepelico in divjo grlico za nekaj tednov vsako leto od 2004 do 2007, ni izpolnila pogojev za odstopanje iz člena 9(1) Direktive, razlaganega ob upoštevanju načela sorazmernosti, in torej ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

67

Končno, Republika Malta se sklicuje na kršitev načela legitimnega pričakovanja, ker naj bi ji bilo med pristopnimi pogajanji za članstvo v Evropski uniji zagotovljeno, da bo lahko še naprej dovoljevala lov na divjo grlico in prepelico pod enakimi pogoji, ki so veljali pred njim. Vendar to, čeprav ni razvidno iz spisa, nikakor ni pomembno za ugotavljanje izpolnitve pogoja neobstoja druge zadovoljive možnosti v smislu člena 9(1) Direktive in zato ne more vplivati na ugotovitev kršitve iz prejšnje točke te sodbe.

68

Ob upoštevanju navedenih preudarkov je treba ugotoviti, da Republika Malta s tem, da je dovoljevala pomladanski lov na prepelico (Coturnix coturnix) in divjo grlico (Streptopelia turtur) v letih od 2004 do 2007, ne da bi izpolnila pogoje iz člena 9(1) Direktive, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

69

V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Republiki Malti naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: