SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

YVESA BOTA,

predstavljeni 3. septembra 2009 ( 1 )

Zadeva C-229/08

Colin Wolf

proti

Stadt Frankfurt am Main

„Direktiva 2000/78/ES — Člen 4(1) — Prepoved diskriminacije na podlagi starosti — Nacionalna določba, po kateri je najvišja starost za zaposlitev javnih uslužbencev v gasilski službi 30 let — Želeni cilj — Pojem ‚bistvena in odločilna zahteva za neki poklic‘“

1. 

Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (Nemčija) v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe v bistvu sprašuje, ali je nacionalna določba, ki kot najvišjo starost za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti določa 30 let, upravičen ukrep v smislu člena 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ( 2 ).

2. 

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med C. Wolfom in Stadt Frankfurt am Main (v nadaljevanju: mesto Frankfurt na Majni), ker to pri zaposlitvi v operativni poklicni gasilski enoti ni upoštevalo prijave C. Wolfa, saj je bil ta starejši od 30 let.

3. 

V teh sklepnih predlogih bom pojasnil, zakaj menim, da so nemški predpisi, ki določajo tako starostno mejo, upravičeni z vidika členov 4(1) in 6(1) Direktive 2000/78.

I – Pravni okvir

A – Direktiva 2000/78

4.

V skladu s členom 1 Direktive 2000/78 je njen namen opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.

5.

V skladu z uvodno izjavo 18 te direktive ta zlasti „ne zahteva, da bi vojska in policija, kaznilnice ali intervencijske službe zaposlile ali obdržale v službi osebe, ki nimajo ustreznih zmožnosti, da bi izvajale vse raznovrstne funkcije, ki bi jih morebiti morale glede na legitimni cilj ohranjati operativno usposobljenost teh služb“.

6.

Člen 2 navedene direktive določa:

„1.   V tej direktivi ‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.

2.   V smislu odstavka 1:

(a)

se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;

[…]“

7.

Člen 3(1)(a) Direktive 2000/78 določa:

„V mejah pristojnosti, ki so prenesene na Skupnost, se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:

(a)

pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo, vključno z izbirnimi merili in pogoji za sprejem v službo, ne glede na to, za katero vejo dejavnosti ali hierarhično mesto gre, vključno z napredovanjem.“

8.

Člen 4(1) navedene direktive določa:

„Ne glede na člen 2(1) in (2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje, ki temelji na neki značilnosti v zvezi s katerim od motivov iz člena 1, ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave določene poklicne dejavnosti ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, takšna značilnost predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna.“

9.

Člen 6(1) navedene direktive določa:

„Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.

Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:

(a)

določitev posebnih pogojev glede dostopnosti zaposlitve in poklicnega usposabljanja, zaposlitve in dela, vključno s pogoji glede odpustitve in plačila, za mlade osebe, starejše delavce in osebe, ki so dolžne skrbeti za druge, zato da se spodbuja njihovo poklicno vključenost ali jim zagotavlja varstvo;

(b)

z določitvijo minimalnih pogojev glede starosti, delovnih izkušenj ali delovne dobe glede dostopa do zaposlitve ali kakšnih ugodnosti, povezanih z zaposlenostjo;

(c)

z določitvijo najvišje starosti za zaposlitev, ki temelji na zahtevah glede usposobljenosti za zadevno delovno mesto, ali na potrebi po primerni dobi zaposlenosti pred upokojitvijo.“

10.

Člen 17 Direktive 2000/78 določa:

„Države članice določijo predpise o sankcijah, ki se uporabljajo, če so kršene določbe domačega prava, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Sankcije, med katerimi je lahko tudi plačilo odškodnine žrtvi, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvrnilne. […]“

B – Nacionalna ureditev

1. Predpisi zvezne dežele Hessen

11.

Člen 3(1), točka 1, uredbe o poklicnem napredovanju javnih uslužbencev, zaposlenih v intervencijskih službah poklicnih gasilcev zvezne dežele Hessen, (Hessische Feuerwehrlaufbahnverordnung) z dne 21. decembra 1994 ( 3 ) določa, da se lahko v operativni poklicni gasilski enoti zaposli vsak, ki ni starejši od 30 let.

12.

Člena 194 in 197 zakona o javnih uslužbencih zvezne dežele Hessen (Hessisches Beamtengesetz) z dne 21. marca 1962 ( 4 ) določata:

„Člen 194 – Upokojitev

1.   Policisti z doživljenjskim statusom se upokojijo konec meseca, v katerem dopolnijo 60 let (starostna meja).

2.   V interesu službe in na prošnjo policista se lahko upokojitev preloži na čas po dopolnjenih 60 letih, in sicer za določeno obdobje, ki po vsaki preložitvi posebej ne more biti daljše od enega leta, največ do dopolnjene starosti 62 let.

[…]

Člen 197 – Pravni status

1.   Določbe člena 187 in členov od 192 do 194 se po analogiji uporabljajo za javne uslužbence, zaposlene v intervencijskih službah poklicnih gasilcev.

[…]“

2. Zvezna ureditev

13.

Člena 4 in 14 zakona o pokojninah javnih uslužbencev ter zveznih in deželnih sodnikov (Gesetz über die Versorgung der Beamten und Richter in Bund und Ländern) z dne 24. avgusta 1976 ( 5 ), v različici, ki je veljala ob nastanku dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, določata:

„Člen 4 – Pridobitev in izračun pokojnine

1.   Pokojnina se dodeli samo, če ima javni uslužbenec:

1.

vsaj pet let delovne dobe

[…]

Člen 14 – Višina pokojnine

1.   Pokojnina za vsako leto delovne dobe, ki se šteje v pokojninsko dobo, znaša 1,79375% plače, ki je osnova za pokojnino (člen 5), vendar skupaj ne preseže 71,75%.

[…]

4.   Pokojnina znaša najmanj 35% plače, ki je osnova za pokojnino (člen 5).

[…]“

14.

Direktiva 2000/78 je bila prenesena s splošnim zakonom o enakem obravnavanju (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz) z dne 14. avgusta 2006 ( 6 ).

15.

Člen 15 AGG določa:

„Člen 15 – Povračilo in odškodnina

1.   Delodajalec je ob kršitvi prepovedi diskriminacije dolžan plačati odškodnino za povzročeno škodo. To ne velja, če delodajalec ni odgovoren za kršitev.

2.   Delavec lahko zahteva ustrezno denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Ob nezaposlitvi odškodnina ne more biti višja od treh mesečnih plač, če delavec kljub nediskriminatornemu izbirnemu postopku ne bi bil izbran.

3.   Če se uporabljajo kolektivne pogodbe, je delodajalec dolžan plačati odškodnino samo, če je ravnal namerno ali hudo malomarno.

[…]“

II – Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

16.

C. Wolf, rojen 9. decembra 1976, je z dopisom, ki so ga na upravi požarnih služb mesta Frankfurt na Majni prejeli , oddal prijavo za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti.

17.

Mesto Frankfurt na Majni je C. Wolfa 13. novembra 2006 obvestilo, da bo naslednje zaposlovanje . Vendar je bil ta datum prestavljen na , izbirni postopek pa je potekal avgusta 2007.

18.

Mesto Frankfurt na Majni je C. Wolfa z dopisom z dne 28. februarja 2007 obvestilo, da njegove prijave ne more upoštevati, ker je presegel starostno mejo 30 let.

19.

C. Wolf je 12. aprila 2007 od mesta Frankfurt na Majni zahteval odškodnino na podlagi člena 21 AGG. Višina zahtevane odškodnine je ustrezala trikratnemu znesku mesečne plače, ki bi jo prejemal ob zaposlitvi.

20.

Ker je bila ta zahteva zavrnjena z odločbo z dne 4. maja 2007, ki je bila potrjena, je C. Wolf pri Verwaltungsgericht Frankfurt am Main predlagal razveljavitev odločb z dne in ter naložitev plačila odškodnine mestu Frankfurt na Majni.

21.

Pred tem sodiščem je trdil, da je FeuerwLVO v nasprotju z AGG.

22.

Ker je imelo predložitveno sodišče pomisleke glede združljivosti nemške zakonodaje s členoma 6 in 17 Direktive 2000/78, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo teh deset vprašanj:

„1.

Ali ima nacionalni zakonodajalec v okviru pooblastil na podlagi člena 6(1) Direktive 2000/78/ES nasploh široko diskrecijsko pravico in možnost samostojnega urejanja ali pa so ta pooblastila omejena na to, kar je potrebno, vsaj pri določitvi najvišje starosti za zaposlitev glede na minimalno delovno dobo pred upokojitvijo v skladu s členom 6(1), drugi pododstavek, točka (c), Direktive 2000/78/ES?

2.

Ali je s potrebo v smislu člena 6(1), drugi pododstavek, točka (c), Direktive 2000/78/ES določena ustreznost ukrepa iz člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES in ali ta omejuje področje uporabe te splošne določbe?

3.

(a)

Ali gre za legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če delodajalec najvišjo starost za zaposlitev določi v interesu za čim daljšo aktivno delovno dobo javnih uslužbencev, ki jih je treba zaposliti?

(b)

Ali uresničenje takšnega cilja ni primerno že, če ima za posledico, da so javni uslužbenci zaposleni dlje časa, kot je potrebno, da se pri predčasni upokojitvi po poteku 5 let delovne dobe pridobi zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina?

(c)

Ali uresničenje takšnega cilja ni primerno šele, če ima za posledico, da so javni uslužbenci zaposleni dlje časa, kot je potrebno, da se pri predčasni upokojitvi prisluži zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina – to je trenutno 19,51 leta?

4.

(a)

Ali je dejstvo, da se z določitvijo čim nižje najvišje starosti za zaposlitev v največji meri omeji skupno število javnih uslužbencev, ki jih je treba zaposliti, da bi kar najbolj omejili obseg posamičnih nadomestil, kot so nezgodno zavarovanje ali zdravstveno zavarovanje (pomoči tudi za družinske člane), legitimni cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES?

(b)

Kakšen pomen ima v zvezi s tem okoliščina, da so pri višji starosti pomoči pri nesrečah ali boleznih (tudi za družinske člane) višje kot za mlajše uslužbence, tako da bi se lahko pri zaposlovanju starejših javnih uslužbencev stroški v zvezi s tem povečali?

(c)

Ali morajo v zvezi s tem obstajati preverjene napovedi in statistike ali zadoščajo splošne verjetne domneve?

5.

(a)

Ali gre za legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če želi delodajalec določeno najvišjo starost za zaposlitev uporabiti za zagotovitev ‚uravnotežene starostne strukture v zadevnem poklicu‘?

(b)

Katerim zahtevam mora ustrezati upoštevanje oblikovanja takšne starostne strukture, da bi bili izpolnjeni pogoji utemeljitvenega razloga (primernost in nujnost, potrebnost)?

6.

Ali gre za legitimno upoštevanje v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če delodajalec v zvezi z najvišjo starostjo za zaposlitev opozori na to, da je pred dopolnitvijo takšne starosti običajno mogoče izpolniti zaposlitvene pogoje za usposabljanje v operativni poklicni gasilski enoti v obliki ustrezne šolske izobrazbe ali poklicnega usposabljanja?

7.

Po katerih merilih je treba presojati, ali je minimalna delovna doba pred upokojitvijo primerna ali potrebna?

(a)

Ali je potrebnost minimalne delovne dobe mogoče utemeljiti izključno kot nadomestilo za pridobitev kvalifikacije pri delodajalcu (usposobljenost za delo v operativni poklicni gasilski enoti), ki jo je financiral samo ta, da bi se glede na takšno kvalifikacijo zagotovila primerna delovna doba pri njem, tako da bi stroške usposabljanja postopoma povrnil javni uslužbenec?

(b)

Koliko časa lahko najdlje traja delovna doba, ki sledi usposabljanju? Ali lahko presega 5 let, in če lahko, pod katerimi pogoji?

(c)

Ali se lahko primernost ali potrebnost minimalne delovne dobe, ne glede na odgovor na vprašanje pod 7(a), utemelji s tem, da mora za javnega uslužbenca, čigar pokojnino financira samo delodajalec, pričakovana delovna doba od zaposlitve do verjetne upokojitve zadoščati, da bi se z delovno dobo, ki trenutno znaša 19,51 leta, pridobila zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina?

(d)

Ali je, nasprotno, zavrnitev zaposlitve v skladu s členom 6(1) Direktive 2000/78/ES upravičena šele, če bi se zaposlila oseba s takšno starostjo, ki bi imela za posledico, da bi bilo pri verjetni upokojitvi treba plačevati najmanjšo pokojnino, čeprav ta z matematičnega vidika še ne bi bila prislužena?

8.

(a)

Ali je pri presoji pojma upokojitev v smislu člena 6(1), drugi pododstavek, točka (c), Direktive 2000/78/ES treba izhajati iz zakonsko določene starostne meje za upokojitev, ki ji sledi prejemanje pokojnine, ali iz statistične povprečne starosti upokojitve določene vrste javnih uslužbencev ali določene poklicne skupine?

(b)

Koliko je, če je to potrebno, treba upoštevati, da se lahko za posamezne javne uslužbence redna upokojitev odloži najmanj za eno leto in največ za dve leti? Ali ima ta okoliščina za posledico, da se najvišja starost za zaposlitev v ustreznem obsegu zviša?

9.

Ali se lahko pri izračunu minimalne delovne dobe v okviru člena 6(1) Direktive 2000/78/ES upošteva usposabljanje, dokončano, medtem ko je bil javni uslužbenec že zaposlen? Ali je v zvezi s tem pomembno vprašanje, ali je treba čas usposabljanja pri pridobitvi pokojnine v polni meri upoštevati kot pokojninsko dobo ali ga je treba odšteti od minimalne delovne dobe, ki jo delodajalec lahko zahteva v skladu s členom 6(1), drugi pododstavek, točka (c), Direktive 2000/78/ES?

10.

Ali je ureditev iz člena 15(1), in fine, in (3) [AGG] v skladu s členom 17 Direktive 2000/78/ES?“

III – Analiza

23.

Predlagam, da se prvih devet vprašanj preuči skupaj. Predložitveno sodišče želi s temi vprašanji od Sodišča v bistvu izvedeti, ali je na podlagi člena 6(1) Direktive 2000/78 mogoče upravičiti nacionalno ureditev, ki določa starostno mejo 30 let za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti.

24.

Predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe navaja več morebitnih ciljev različnega obravnavanja na podlagi starosti iz člena 3(1), točka 1, FeuerwLVO, ki je načeloma prepovedano s členom 2(2)(a) Direktive 2000/78. Da bi temu sodišču koristno odgovorili, po mojem mnenju ni nujno treba preučiti vseh teh ciljev.

25.

Ob upoštevanju natančnih in podrobnih odgovorov nemške vlade na vprašanja, ki jih je Sodišče postavilo med postopkom, je po mojem mnenju prav, da se pri analizi tega predloga za sprejetje predhodne odločbe osredotočimo na bistveni namen starostne meje 30 let, ki je doseči uravnoteženo starostno strukturo za zagotovitev delovanja in učinkovitosti gasilske enote.

26.

Iz pojasnil nemške vlade izhaja, da morajo člani operativne poklicne gasilske enote posredovati na terenu. V nasprotju z vodstvenimi in nadzornimi nalogami gasilsko-tehnične službe je glavna značilnost delovnih mest v operativni poklicni gasilski enoti fizično delo.

27.

Med področja dejavnosti operativne poklicne gasilske službe spadajo gašenje požarov, reševanje ljudi, naloge varovanja okolja in odpravljanja škode po slabem vremenu, pomoč živalim in ulov nevarnih živali ter podporne naloge, na primer vzdrževanje in preverjanje zaščitne opreme in intervencijskih vozil.

28.

Na vsakem področju teh dejavnosti se zahtevajo različne fizične zmogljivosti. Tako morajo na prvih dveh področjih, pri gašenju požarov in reševanju ljudi, zaposleni v operativni poklicni gasilski enoti izpolnjevati izredno visoke zahteve glede fizične pripravljenosti. V zvezi s tem je treba opozoriti, da že zaščitna oblačila tehtajo približno 30 kilogramov.

29.

Zaradi takih zahtev po fizični zmogljivosti je za ti področji dejavnosti značilna starostna struktura od 30 do največ 50 let. Ker človek z leti izgublja fizično zmogljivost, skoraj noben javni uslužbenec, starejši od 45 oziroma 50 let, ni več aktiven pri gašenju požarov in reševanju ljudi.

30.

Javnim uslužbencem, ki presežejo to starost, se tako dodelijo druge fizično manj zahtevne naloge na delovnih mestih v okviru operativne poklicne gasilske enote.

31.

V širšem kontekstu tako postane jasno, zakaj pri zaposlovanju v operativni poklicni gasilski enoti velja starostna meja 30 let. Namen tega je zagotoviti, da zaposleni v tej službi zmorejo opravljati naloge, ki so fizično še posebej zahtevne, in to v razumno dolgem obdobju. Če upoštevamo, da je treba starostni meji 30 let prišteti še dve leti usposabljanja, to pomeni, da bi lahko zaposleni v operativni poklicni gasilski enoti 18 let (če kot izhodišče upoštevamo starost 50 let) ali 13 let (če kot izhodišče upoštevamo starost 45 let) aktivno opravljal dejavnosti, pri katerih se zahtevajo še posebej visoke fizične zmogljivosti.

32.

Za dobro organiziranost gasilsko-tehnične službe se zahteva, da starejše uslužbence, ki so premeščeni na fizično manj zahtevna področja dejavnosti, na področjih dejavnosti, ki so z vidika fizične pripravljenosti zahtevnejša, nadomestijo mlajši uslužbenci, ki bodo na teh področjih dejavnosti lahko aktivni razumno dolgo. Starostna meja 30 let za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti je torej povsem razumljiva, saj omogoča, da se umik z najzahtevnejših delovnih mest na manj zahtevna vedno nadomesti s prihodom mladih uslužbencev, ki bodo lahko dovolj dolgo opravljali naloge, kot sta gašenje požarov in reševanje ljudi.

33.

Nemška vlada je svoja pojasnila podkrepila s podatki iz študij, izvedenih na področju medicine dela in športa. Po mnenju te vlade cilj zagotoviti razumno trajanje zaposlitve javnih uslužbencev na področjih dejavnosti, pri katerih se zahteva še posebej visoka fizična pripravljenost ter pri katerih zdravstvena in biološka meja znašata približno od 45 do 50 let, temelji na preverjenih zdravstvenih in bioloških podatkih. Iz teh študij izhaja, da se s staranjem zmanjšujejo zmogljivosti kardiovaskularnega sistema, pljuč, mišičevja in odpornosti človeškega telesa. Prav te fizične lastnosti pa so bistvene za opravljanje nalog v operativni poklicni gasilski enoti.

34.

Poleg tega navedene študije opisujejo pojav prezgodnjega staranja, če so delavci izpostavljeni težkim delovnim razmeram. Iz tega izhaja, da so uslužbenci v operativni poklicni gasilski enoti izpostavljeni fizičnim naporom, povezanim z okoljem (na primer vročini, vlažnosti in hrupu), posebnim fizičnim zahtevam (na primer dvigovanju in prenašanju težkih bremen, delu v prisilni drži) ter tudi nočnemu in izmenskem delu, kar lahko pospeši proces staranja te poklicne skupine. Ta pojav po mojem mnenju še povečuje potrebo po zagotavljanju, da bodo mladi javni uslužbenci, ki bodo dovolj dolgo sposobni opravljati najtežje naloge, nadomestili javne uslužbence, ki ne bodo več mogli opravljati takih nalog.

35.

Glede na navedeno po mojem mnenju ni nobenega dvoma, da je starostna meja 30 let za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti upravičena, ali na podlagi člena 4(1) Direktive 2000/78 ali na podlagi njenega člena 6(1).

36.

Prvič, glede člena 4(1) Direktive 2000/78 naj opozorim, da ta določa, da lahko države članice „[n]e glede na člen 2(1) in (2) […] predvidijo, da različno obravnavanje, ki temelji na neki značilnosti v zvezi s katerim od motivov iz člena 1, ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave določene poklicne dejavnosti ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, takšna značilnost predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna“.

37.

Videli smo lahko, da narava več področij dejavnosti, na katerih morajo posredovati gasilci v operativni poklicni gasilski enoti in razmere, v katerih izvajajo svoje glavne naloge, zahtevajo še posebej visoko fizično zmogljivost. Ker se fizična zmogljivost s starostjo seveda zmanjšuje, menim, da je starost ena od značilnosti, ki so neločljivo povezane z dobrim izvajanjem dejavnosti v tem poklicu, ki so fizično najzahtevnejše. Zato se starostna meja 30 let po mojem mnenju lahko šteje za bistveno in odločilno poklicno zahtevo za zagotovitev delovanja gasilsko-tehnične službe.

38.

Legitimnost takega cilja jasno izhaja iz uvodne izjave 18 Direktive 2000/78, ki, naj spomnim, določa, da ta „ne zahteva, da bi vojska in policija, kaznilnice ali intervencijske službe zaposlile ali obdržale v službi osebe, ki nimajo ustreznih zmožnosti, da bi izvajale vse raznovrstne funkcije, ki bi jih morebiti morale glede na legitimni cilj ohranjati operativno usposobljenost teh služb“ ( 7 ). Taka zahteva je tudi sorazmerna, saj je iz pojasnil nemške vlade razvidno, da ne presega tistega, kar je nujno potrebno za to, da lahko gasilci v operativni poklicni gasilski enoti dovolj dolgo ustrezno opravljajo naloge, ki so fizično najzahtevnejše.

39.

Na podlagi navedenega menim, da je starostna meja 30 let za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti upravičena glede na določbe člena 4(1) Direktive 2000/78.

40.

Dalje, opozoriti je treba, da člen 6(1) Direktive 2000/78 določa, da „različno obravnavanje zaradi starosti ne pomeni diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.“

41.

Cilji, ki jih lahko štejemo za „legitimne“ v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78 in zato lahko upravičijo odstopanje od načela prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, so cilji socialne politike, na primer cilji, povezani z zaposlovalno politiko, politiko trga delovne sile ali poklicnega usposabljanja. ( 8 )

42.

Po mojem mnenju je cilj, ki se nanaša na vzpostavitev uravnotežene starostne strukture za zagotovitev delovanja in učinkovitosti gasilske enote, cilj politike zaposlovanja, ki je „legitimen“ v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78. Vzpostavitev uravnotežene starostne strukture znotraj gasilske enote namreč lahko razumemo kot del opredelitve politike zaposlovanja znotraj te enote, katere parametri izhajajo iz nalog, ki jih mora ta enota opravljati, in ki zadovolji potrebe v splošnem interesu.

43.

Glede vprašanja, ali so načini uresničevanja tega cilja „primerni in nujni“ v smislu navedenega člena, je treba poudariti, da imajo države članice nesporno široka pooblastila pri izbiri ukrepov, s katerimi lahko uresničijo svoje cilje na področju socialne politike in politike zaposlovanja. ( 9 )

44.

Na podlagi uvodne izjave 18 Direktive 2000/78 je ta široka diskrecijska pravica še okrepljena, če govorimo o opredelitvi politike zaposlovanja znotraj policije, kaznilnic in intervencijskih služb.

45.

V teh okoliščinah in ob upoštevanju ozadja, kot izhaja iz pojasnil nemške vlade, ki sem jih navedel, menim, da člen 3(1)(1) zakona FeuerwLVO, ki določa starostno mejo 30 let za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti, ne presega tega, kar je primerno in nujno za dosego uravnotežene starostne strukture za zagotovitev delovanja in učinkovitosti gasilske enote.

46.

Nazadnje, ker ni v obravnavani zadevi nikakršne kršitve prepovedi diskriminacije na podlagi starosti glede na Direktivo 2000/78, na deseto vprašanje, ki se nanaša na posledice take kršitve, ni treba odgovoriti.

IV – Predlog

47.

Ob upoštevanju vseh teh ugotovitev Sodišču predlagam, naj razsodi:

Člene 2(2)(a), 4(1) in 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa starostno mejo 30 let za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti.


( 1 ) Jezik izvirnika: francoščina.

( 2 ) UL L 303, str. 16.

( 3 ) V nadaljevanju: FeuerwLVO.

( 4 ) GVBl. I, str. 26.

( 5 ) BGBl. I, str. 3839.

( 6 ) BGBl. 2006 I, str. 1897, v nadaljevanju: AGG.

( 7 ) Moj poudarek.

( 8 ) Sodba z dne 18. junija 2009 v zadevi Hütter (C-88/08, ZOdl., str. I-5325, točka 41 in navedena sodna praksa).

( 9 ) Ibidem, točka 45 in navedena sodna praksa.