SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 11. decembra 2009

Zadeva T-436/07 P

Nikos Giannopoulos

proti

Svetu Evropske unije

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Razvrstitev v naziv – Zahteva za revizijo razporeditve – Člen 31(2) Statuta“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 20. septembra 2007 v zadevi Giannopoulos proti Komisiji (F‑111/06, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. Nikos Giannopoulos in Svet Evropske unije nosita vsak svoje stroške v okviru pritožbenega postopka.

Povzetek

1.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji karierni naziv – Izjemnost glede na splošna pravila za razvrščanje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(2))

2.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji karierni naziv – Izjemnost glede na splošna pravila za razvrščanje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(2))

1.      Trije pogoji, ki se nanašajo na univerzitetno izobrazbo ter dolžino in vrsto delovnih izkušenj, ki jih mora organ, pristojen za imenovanja, upoštevati in presoditi, ko ocenjuje, ali je treba narediti izjemo od pravila o zaposlovanju v začetni karierni naziv, so kumulativni. Ta kumulativnost je posledica dejstva, da je zaposlitev v višji karierni naziv mogoča le izjemoma, saj je treba okoliščine, ki upravičujejo tako razvrstitev, razlagati ozko.

Kadar se institucija odloči uporabiti diskrecijsko pravico, ki ji jo daje člen 31(2) Statuta v različici, ki je veljala do 30. aprila 2004, na podlagi meril, določenih v notranjem dokumentu druge institucije, je treba ta merila razlagati tako ozko, kot jih uporablja institucija, ki je avtorica notranjega dokumenta, razen če iz spisa ne izhaja, da je zadevna institucija nameravala merilom, ki jih je uporabila, dati drugačen značaj.

(Glej točke od 33 do 35.)

Napotitev na: Splošno sodišče, 15. november 2005, Righini proti Komisiji, T-145/04, ZOdl. JU, str. I-A-349 in II-1547, točka 49 in navedena sodna praksa; Splošno sodišče, 15. marec 2006, Valero Jordana proti Komisiji, T-429/03, ZOdl. JU, str. I-A-2-51 in II-A-2-217, točka 79 in navedena sodna praksa.

2.      Člen 31(2) Statuta v različici, ki je veljala do 30. aprila 2004, za zaposlitev uslužbenca v višji karierni naziv določa, da je treba kvalifikacije tega uslužbenca primerjati z zahtevami za delovno mesto, na katero je imenovan kot uradnik. Ta primerjava je nujna, ker ocena merila, ki se nanaša na posebne potrebe službe, zaradi katerih se morebiti uporabi odstopanje od pravila o zaposlovanju v začetni naziv, vključuje dva pogoja, eden se nanaša na upoštevnost kvalifikacij zadevne osebe glede na prosto delovno mesto, drugi pa na posebnosti trga dela v zvezi z zahtevano usposobljenostjo. Ker je treba okoliščine, ki upravičujejo razvrstitev v višji karierni naziv, razlagati ozko, sta ta pogoja kumulativna.

Poleg tega je razvrstitev kandidata v višji karierni naziv mogoča le, kadar posebne potrebe službe zahtevajo zaposlitev posebej kvalificirane osebe. Za ugotovitev, ali je res tako, pa je treba preučiti razpis natečaja in objavo prostega delovnega mesta, in če je smiselno, dejanske naloge, da se opredelijo potrebe službe, ki upravičujejo objavo razpisa in odprtje delovnega mesta, in da se ugotovi, ali zahtevajo zaposlitev posebno kvalificirane osebe. Če ni tako, zaposlitev v višji karierni naziv ni mogoča, tudi če ima oseba, ki je bila zaposlena, izredne ali zelo posebne kvalifikacije ali če je v upravi veliko prostih delovnih mest.

(Glej točke 51, 52 in 56.)

Napotitev na: Righini proti Komisiji, navedena zgoraj, točke 48, 49 in 106; Splošno sodišče, 10. maj 2006, R proti Komisiji, T-331/04, neobjavljena v ZOdl., točka 18.