—

za Bosch und Siemens Hausgeräte (BSH) Altersfürsorge GmbH J. Masling, odvetnik,

—

za nemško vlado M. Lumma in C. Schulze-Bahr, zastopnika,

—

za nizozemsko vlado C. Wissels, zastopnica,

—

za vlado Združenega kraljestva E. O’Neill, zastopnica, skupaj z A. Dashwoodom, barrister,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti V. Kreuschitz in J. Enegren, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13 ES Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, str. 16) in splošnih načel prava Skupnosti.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med B. Bartsch in Bosch und Siemens Hausgeräte (BSH) Altersfürsorge GmbH (v nadaljevanju: BSH Altersfürsorge), ki je podjetniški sklad za socialno varstvo, ker je zadnjenavedeni B. Bartsch zavrnil plačilo družinske pokojnine.

3

Člen 1 Direktive 2000/78 določa:

„Namen te direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.“

4

V členu 6 iste direktive je določeno:

„1.   Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.

Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:

2.   Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da določitev starosti za upokojitev ali pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine za potrebe panožnih programov socialne varnosti, vključno z določitvijo različnih starosti za delojemalce oziroma skupine ali kategorije delojemalcev v teh programih in z uporabo merila starosti pri izračunu rizičnosti v kontekstu teh programov, ne predstavlja diskriminacije zaradi starosti, pod pogojem, da ni rezultat diskriminacije zaradi spola.“

5

V skladu s členom 18, prvi odstavek, navedene direktive bi morale države članice to direktivo v svoje pravne rede prenesti najpozneje 2. decembra 2003. Vendar pa drugi odstavek tega člena določa:

„Da se upoštevajo posebne okoliščine, si države članice po 2. decembru 2003 po potrebi lahko vzamejo še dodatno obdobje treh let, torej v celoti 6 let, da izvedejo določbe te direktive v zvezi z diskriminacijo zaradi starosti ali hendikepiranosti. V tem primeru o tem takoj obvestijo Komisijo. […]“

6

Zvezna republika Nemčija je izkoristila to možnost, tako da bi moral biti prenos določb Direktive 2000/78 glede diskriminacije zaradi starosti in hendikepiranosti opravljen najpozneje 2. decembra 2006.

7

Člen 6(4) smernic BSH Altersfürsorge z dne 1. januarja 1984 v različici, ki je veljala od 1. aprila 1992 (v nadaljevanju: smernice), določa:

„Pogoji za izplačilo pokojnine

[…]

4.   Pokojnina [iz člena 5(1)(b)] se plača vdovi ali vdovcu delavca, ki je umrl med trajanjem delovnega razmerja […] in je dopolnil čakalno dobo (iz člena 2), če in dokler ji/mu nemško zakonsko zavarovanje za primer starosti priznava pravico do družinske pokojnine (pokojnina vdovca oziroma vdove). Ustrezno pravilo se uporablja za vdovo ali vdovca prejemnika pokojnine.

Dajatev se ne izplačuje, če

[…]“

8

Iz predložitvene odločbe izhaja, da je B. Bartsch, rojena leta 1965, leta 1986 sklenila zakonsko zvezo z g. Bartschem, ki se je rodil leta 1944 in umrl 5. maja 2004. G. Bartsch je 23. februarja 1988 sklenil delovno razmerje z družbo Bosch-Siemens Hausgeräte GmbH (v nadaljevanju: BSH), za katero je pričel delati 1. marca 1988 in zanjo delal kot prodajalec do svoje smrti.

9

Sklad BSH Altersfürsorge, ki ga je ustanovila družba BSH, se je glede B. Bartsch zavezal prevzeti morebitne obveznosti, ki bi jih ta družba sprejela glede poklicne pokojnine do g. Bartscha.

10

Poleg tega iz predložitvene odločbe izhaja, da so delovno razmerje med g. Bartschem in družbo BSH urejale smernice, zlasti njihov člen 6. Položaj v glavni stvari urejajo določbe člena 6(4), drugi pododstavek, (a), smernic, ker je B. Bartsch več kot petnajst let mlajša od svojega umrlega moža.

11

Po smrti moža je B. Bartsch na podlagi smernic od sklada BSH Altersfürsorge zahtevala plačilo družinske pokojnine.

12

Ker je sklad BSH Altersfürsorge zavrnil zahtevo B. Bartsch, je ta zadevo predložila Arbeitsgericht in mu predlagala, naj ugotovi, da ji je ta sklad na podlagi smernic dolžan plačati pokojnino. Ker Arbeitsgericht njenemu predlogu ni ugodilo, se je obrnila na Landesarbeitsgericht, ki je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

13

B. Bartsch je zoper sodbo Landesarbeitsgericht vložila revizijo pri Bundesarbeitsgericht, ki je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

14

Predložitveno sodišče z dvema deloma prvega vprašanja, ki ju je treba presojati skupaj, sprašuje, ali pravo Skupnosti vsebuje prepoved vsakršne diskriminacije zaradi starosti, katere uporabo morajo zagotavljati sodišča držav članic celo, če morebitno diskriminatorno ravnanje z ničemer ni povezano s pravom Skupnosti. Če je odgovor nikalen, želi navedeno sodišče vedeti, ali v okoliščinah, kakršne so v zadevi v glavni stvari, taka zveza s pravom Skupnosti izhaja iz člena 13 ES ali Direktive 2000/78 še pred iztekom roka za njen prenos, naloženega zadevni državi članici.

15

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da mora slednje, ko mu je predloženo vprašanje za predhodno odločanje – ko nacionalna ureditev preide na področje uporabe prava Skupnosti – predložitvenemu sodišču posredovati vse elemente razlage, ki jih to potrebuje za presojo združljivosti te ureditve s splošnimi načeli prava Skupnosti (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 22. novembra 2005 v zadevi Mangold, C-144/04, ZOdl., str. I-9981, točka 75).

16

Niti Direktiva 2000/78 niti člen 13 ES pa ne omogočata, da bi se pravo Skupnosti uporabljalo za položaj, kakršen je v glavni stvari.

17

Na eni strani smernice niso ukrep za izvedbo Direktive 2000/78 in na drugi strani je g. Bartsch umrl, preden se je za zadevno državo članico iztekel rok za prenos te direktive.

18

Člen 13 ES, ki Svet Evropske unije pooblašča, da v mejah pristojnosti, ki mu jih poverja Pogodba ES, sprejme ukrepe, ki so potrebni za boj proti vsakršni diskriminaciji zaradi starosti, kot tak ne dopušča, da bi se za položaje zaradi prepovedi diskriminacije zaradi starosti uporabljalo pravo Skupnosti, če za te položaje – kot v zadevi v glavni stvari – ne veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi navedenega člena in zlasti Direktive 2000/78 pred iztekom roka, ki ga ta določa za prenos.

19

V nasprotju z mnenjem Komisije zadeva Saldanha in MTS, o kateri je bilo odločeno s sodbo z dne 2. oktobra 1997 (C-122/96, Recueil, str. I-5325), ne more utemeljiti zaključka, ki bi nasprotoval temu, navedenemu v prejšnji točki.

20

Navedena sodba se je nanašala na uporabo člena 6 Pogodbe ES (po spremembi postal člen 12 ES), ki na področju uporabe Pogodbe neposredno prepoveduje diskriminacijo glede na državljanstvo (glej zlasti sodbo z dne 20. oktobra 1993 v zadevi Phil Collins in drugi, C-92/92 in C-326/92, Recueil, str. I-5145, točka 34).

21

Glede tega je Sodišče v točki 22 zgoraj navedene sodbe Saldanha in MTS ugotovilo, da se spor o glavni stvari nanaša na zaščito interesov, ki jih uveljavlja družbenik, državljan države članice, zoper družbo, ustanovljeno v drugi državi članici. V točki 23 iste sodbe je Sodišče navedlo, da člen 54(3)(g) Pogodbe ES (po spremembi postal člen 44(2)(g) ES) poverja pristojnost Svetu in Komisiji, da za izvedbo svobode ustanavljanja v potrebnem obsegu uskladita zaščitne določbe, ki jih morajo v državah članicah upoštevati družbe v smislu člena 58, drugi odstavek, Pogodbe ES (postal člen 48, drugi odstavek, ES) za zaščito interesov tako družbenikov kot tretjih.

22

Na podlagi tega je Sodišče v točki 23 sklepalo, da pravila na področju prava družb, katerih namen je zaščita interesov družbenikov, spadajo na „področje uporabe Pogodbe“ v smislu njenega člena 6, prvi odstavek, in da zato zanje velja prepoved vsakršne diskriminacije glede na državljanstvo.

23

Veljavnost prava Skupnosti v zadevi, o kateri je bilo odločeno z zgoraj navedeno sodbo Saldanha in MTS, naj torej ne bi izhajala samo iz okoliščine, da gre za diskriminacijo glede na državljanstvo, temveč naj bi bila odvisna od ugotovitve, da se zadevna nacionalna ureditev uvršča na področje uporabe Pogodbe.

24

Ta zadnji vidik poleg tega ločuje obravnavano zadevo v glavni stvari od zadeve, o kateri je bilo odločeno z zgoraj navedeno sodbo Mangold. V slednji je namreč zadevna nacionalna ureditev bila ukrep za izvedbo direktive Skupnosti, in sicer Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L 175, str. 43), na podlagi katere je navedena ureditev tako vstopila na področje uporabe prava Skupnosti (glej zgoraj navedeno sodbo Mangold, točka 75). Nasprotno zadevne smernice v zadevi v glavni stvari ne ustrezajo ukrepom za prenos določb prava Skupnosti.

25

Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da pravo Skupnosti ne vsebuje prepovedi vsakršne diskriminacije zaradi starosti, katere varstvo bi države članice morale zagotavljati, kadar domnevno diskriminatorno obravnavanje ni povezano s pravom Skupnosti. Taka zveza s pravom Skupnosti ne izhaja iz člena 13 ES niti – v okoliščinah, kot so te v zadevi v glavni stvari – iz Direktive 2000/78 pred iztekom roka za prenos, ki zavezuje zadevno državo članico.

26

Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo in tretje vprašanje ni treba odgovoriti.

27

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

Pravo Skupnosti ne vsebuje prepovedi vsakršne diskriminacije zaradi starosti, katere varstvo bi države članice morale zagotavljati, kadar domnevno diskriminatorno obravnavanje ni povezano s pravom Skupnosti. Taka zveza s pravom Skupnosti ne izhaja iz člena 13 ES niti – v okoliščinah, kot so te v zadevi v glavni stvari – iz Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu pred iztekom roka za prenos, ki zavezuje zadevno državo članico.