Zadeva C-337/05

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Italijanski republiki

„Neizpolnitev obveznosti države — Javna naročila blaga — Direktivi 77/62/EGS in 93/36/EGS — Dodelitev javnih naročil brez predhodne objave — Neobstoj javnega razpisa — Helikopterji znamk Agusta in Agusta Bell“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Mazáka, predstavljeni 10. julija 2007   I - 2176

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. aprila 2008   I - 2195

Povzetek sodbe

  1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predhodni postopek – Opomin

    (člen 226 ES)

  2. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil blaga – Direktiva93/36 – Odstopanja od skupnih pravil – Ozka razlaga

    (Direktiva Sveta 93/36, člen 6(2) in (3))

  3. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil blaga – Direktivi 77/62 in 93/36 – Oddaja javnih naročil

    (Direktivi Sveta 93/36 in 77/62)

  1.  Čeprav mora obrazloženo mnenje iz člena 226 ES vsebovati skladen in podroben prikaz razlogov, ki so Komisijo prepričali, da zadevna država ni izpolnila obveznosti na podlagi Pogodbe, za pisni opomin v predhodni fazi postopka zaradi neizpolnitve obveznosti ne veljajo tako stroge zahteve glede natančnosti, tako da mora pisni opomin nujno vsebovati le prvi strnjen povzetek očitkov.

    (Glej točko 23.)

  2.  Iz dvanajste uvodne izjave Direktive 93/36 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga zlasti izhaja, da je postopek s pogajanji izjema in se lahko uporablja le v taksativno naštetih primerih. V ta namen so v členu 6(2) in (3) iste direktive taksativno in izrecno naštete izjeme, zaradi katerih je uporaba postopka s pogajanji dovoljena. Odstopanja od pravil, ki zagotavljajo učinkovitost pravic, priznanih s Pogodbo na področju javnih naročil, je dejansko treba razlagati strogo. Zato države članice ne bi smele niti določati primerov uporabe postopka s pogajanji, ki niso določeni s to direktivo, niti razvrstiti primerov, ki jih izrecno ureja zadevna direktiva, po novih merilih, katerih posledica bi bila lažja uporaba tega postopka, saj bi se sicer s tem zadevni direktivi odvzel polni učinek. Poleg tega mora tisti, ki se želi sklicevati na izjemo, dokazati, da dejansko obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo izjemo.

    (Glej točke od 56 do 58.)

  3.  Država članica, ki je izvajala dolgoletno prakso neposrednega oddajanja naročil za nakup helikopterjev določene nacionalne znamke za potrebe več vojaških in civilnih korpusov brez kakršnega koli razpisnega postopka in zlasti s kršenjem postopkov, ki so določeni z Direktivo 93/36 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga, kot je bila spremenjena z Direktivo 97/52 in prej z Direktivo 77/62 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga, kot je bila spremenjena in dopolnjena z direktivama 80/767 in 88/295, ni izpolnila obveznosti iz teh direktiv.

    Take prakse ne bi bilo mogoče upravičiti z obstojem odnosa „in house“, če ima zasebno podjetje delež, čeprav samo manjšinjski, v kapitalu družbe, ki proizvaja navedene helikopterje in v kateri je udeležen tudi zadevni naročnik, tako da ta naročnik ne more nad to družbo izvrševati podobnega nadzora, kot ga izvaja nad svojimi službami.

    Poleg tega, kar zadeva upravičene zahteve v nacionalnem interesu, ki jih določata člena 296 ES in 2(1)(b) Direktive 93/36, lahko vsaka država članica zaradi tega, ker so zadevni helikopterji blago z dvojno rabo, na podlagi člena 296(1)(b) ES sprejme ukrepe v zvezi s proizvodnjo orožja, streliva in vojaških sredstev ali trgovino z njimi, za katere meni, da so potrebni za zaščito bistvenih interesov njene varnosti; takšni ukrepi ne smejo negativno vplivati na pogoje konkurence na skupnem trgu glede proizvodov, ki niso izrecno predvideni v vojaške namene. Zato je treba pri nakupu opreme, katere uporaba v vojaške namene ni gotova, nujno spoštovati pravila za oddajo javnih naročil. Dobava helikopterjev vojski zaradi uporabe v civilne namene mora spoštovati ista pravila.

    (Glej točke od 38 do 41, od 46 do 49 in 60 ter izrek.)