SKLEP SODIŠČA (tretji senat)

z dne 14. decembra 2004(*)

„Predlog za dovolitev rubeža v zavarovanje pri Komisiji Evropskih skupnosti“

V zadevi C-1/04 SA,

zaradi predloga za dovolitev rubeža v zavarovanje pri Komisiji Evropskih skupnosti, vloženega 15. marca 2004,

Tertir-Terminais de Portugalska SA, s sedežem v Terminalu do Freixieiro (Portugalska), ki jo zastopajo G. Vandersanden, C. Houssa in L. Levi, avocats, kot tudi F. Gonçalves Pereira, advogado, z naslovom za vročanje v Bruslju (Belgija),

tožeča stranka,

proti

Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata I. Martinez del Peral Cagigal in F. Clotuche-Duvieusart, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Borg Barthet, S. von Bahr (poročevalec), J. Malenovský in A. Ó Caoimh, sodniki,

generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,

sodni tajnik: R. Grass,

po opredelitvi generalnega pravobranilca

sprejema naslednji

Sklep

1        Družba portugalskega prava Tertir-Terminais de Portugal SA (v nadaljevanju: Tertir-Terminais) z vlogo Sodišču predlaga, naj pri Komisiji Evropskih skupnosti dovoli rubež v zavarovanje glede zneskov, ki jih Evropska skupnost dolguje Republiki Gvineji Bissau iz naslova finančnega prispevka na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 249/2002 z dne 21. januarja 2002 o sklenitvi Protokola o možnostih ribolova in finančnem prispevku, predvidenega s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vlado Republike Gvineje Bissau o ribolovu v obalnih vodah Gvineje Bissau, za obdobje od 16. junija 2001 do 15. junija 2006 (UL L 40, str. 1).

 Dejansko stanje spora

2        Družba Tertir-Terminais v vlogi navaja, da naj bi z Republiko Gvinejo Bissau sklenila pogodbo o pravici do izkoriščanja pristanišča Bissau v okviru koncesije za javno službo.

3        Pri izvrševanju te pogodbe naj bi prišlo do spora med strankama. O tem sporu naj bi odločalo arbitražno sodišče, ki naj bi razsodilo, da je Republika Gvineja Bissau dolžna družbi Tertir-Terminais plačati več zneskov, katerih skupna vsota glavnice znaša približno 6.000.000,00 evrov. Ta sodba naj bi bila izdana v Franciji.

4        Družba Tertir-Terminais je Komisiji vročila rubež v zavarovanje glede zneskov, ki jih Skupnost dolguje Republiki Gvineji Bissau na podlagi Uredbe št. 249/2002.

5        Komisija je družbo Tertir-Terminais obvestila, da temu rubežu ne bo ugodila, ker bi njegova izvršitev ovirala neodvisnost in dobro delovanje Skupnosti, kar želi preprečiti člen 1 Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Protokol).

 Predlog pred Sodiščem

6        Družba Tertir-Terminais predlaga Sodišču, naj na podlagi člena 1 Protokola pri Komisiji dovoli rubež v zavarovanje glede zneskov, ki jih Skupnost dolguje Republiki Gvineji Bissau iz naslova finančnega prispevka na podlagi Uredbe št. 249/2002.

7        Družba Tertir-Terminais prvenstveno zatrjuje, da dosedanja razlaga Sodišča člena 1 Protokola presega obseg imunitete pred izvršbo, ki jo priznava mednarodno pravo, in posega v temeljno pravico do pravičnega postopka, ki izhaja iz člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950, ter v pravico do spoštovanja lastnine, določeno v členu 1 Protokola k tej konvenciji.

8        Družba Tertir-Terminais podredno zatrjuje, da obravnavani rubež ni tak, da bi oviral delovanje ali neodvisnost Skupnosti. Po njenem mnenju pomeni finančni prispevek iz Uredbe št. 249/2002 le plačilo za storitev, in sicer možnost ribolova, ki ga dovoljuje Republika Gvineja Bissau. Celo če bi ta finančni prispevek izhajal iz politike Skupnosti, ta rubež v zavarovanje ne bi oviral delovanja in neodvisnosti Skupnosti.

9        Komisija Sodišču predlaga, naj predlog družbe Tertir-Terminais zavrne.

 Presoja Sodišča

10      Najprej je treba opozoriti, da člen 1 Protokola določa, da „[n]epremičnine in premoženje Skupnosti ne morejo biti predmet upravnega ali sodnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča“. To določbo je Sodišče razlagalo tako, da je njen namen preprečiti oviranje delovanja in neodvisnosti Skupnosti (sklepi z dne 11. aprila 1989 v zadevi Générale de Banque proti Komisiji, 1/88 SA, Recueil, str. 857, točka 2; z dne 29. maja 2001 v zadevi Cotecna Inspection proti Komisiji, C-1/00 SA, Recueil, str. I-4219, točka 9, in z dne 27. marca 2003 v zadevi Antippas proti Komisiji, C-1/02 SA, Recueil, str. I-2893, točka 12).

11      Iz te razlage člena 1 Protokola izhaja, da imuniteta, ki so je deležne Skupnosti, ni absolutna in da je mogoče dovoliti prisilni ukrep, kot je rubež, kadar ni nevarnosti, da bi ta oviral delovanje Skupnosti (glej kot primer rubež, ki je bil dovoljen z zgoraj navedenim sklepom Générale de Banque proti Komisiji).

12      Taka razlaga je v skladu s pravili splošnega mednarodnega prava, ki se uporabljajo na področju imunitete držav in mednarodnih organizacij.

13      Iz navedenega izhaja, da se odločba Sodišča o zavrnitvi dovolitve prisilnega ukrepa, ki je bila sprejeta v skladu s to razlago, ne šteje za nezakonito in nesorazmerno vmešavanje v izvrševanje človekovih pravic, ki jih varujejo različne mednarodne pogodbe, še posebej v izvrševanje pravice do spoštovanja lastnine ali pravice, da o zadevi odloča sodišče, ki je sestavni del pravice do pravičnega sodnega postopka.

14      Kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, lahko prisilni ukrepi, ki vplivajo na financiranje skupnih politik ali izvedbo programov dejavnosti Skupnosti, ovirajo delovanje Skupnosti (zgoraj navedeni sklepi Générale de Banque proti Komisiji, točki 9 in 13; Cotecna Inspection proti Komisiji, točka 12, in Antippas proti Komisiji, točka 15).

15      Na podlagi člena 3(1)(e) ES dejavnost Skupnosti vključuje skupno politiko na področju ribištva, katere cilji so določeni v členih od 32 ES do 38 ES.

16      Skupnost je zlasti na podlagi člena 37 ES s tretjimi državami sklenila številne dogovore o ribolovu, v katerih so za države Skupnosti določene možnosti ribolova v teritorialnih vodah teh držav v zameno za finančne prispevke.

17      Tak dogovor, ki sta ga 27. februarja 1980 sklenili Skupnost in Republika Gvineja Bissau o ribolovu v obalnih vodah te države, je bil potrjen z Uredbo Sveta (EGS) št. 2213/80 z dne 27. junija 1980 (UL L 226, str. 33).

18      Z Uredbo št. 249/2002 je Svet potrdil sklenitev Protokola o možnostih ribolova in finančnem prispevku za obdobje od 16. junija 2001 do 15. junija 2006.

19      Predlog družbe Tertir-Terminais se nanaša na sredstva Skupnosti, ki so namenjena za plačilo Republiki Gvineji Bissau iz naslova finančnega prispevka na podlagi te zadnje navedene uredbe.

20      Treba je ugotoviti, da bi rubež, čeprav v zavarovanje, lahko vplival na delovanje skupne politike na področju ribolova.

21      Na eni strani bi tak prisilni ukrep lahko privedel do začasne ustavitve izvajanja dogovora o ribolovu z Republiko Gvinejo Bissau. Na podlagi člena 6 Protokola, sprejetega z Uredbo št. 249/2002, bi bila namreč ta država upravičena začasno ustaviti izvajanje tega protokola, če bi Skupnost prenehala s plačili prispevkov v zameno za možnost ribolova.

22      Na drugi strani bi lahko imel tak rubež v zavarovanje negativne posledice na obstoječe odnose med Skupnostjo in tretjimi državami na področju ribolova, zlasti na možnosti Skupnosti, da z njimi sklepa dogovore o ribolovu.

23      V teh okoliščinah bi dovolitev rubeža v zavarovanje pri Komisiji lahko ovirala dobro delovanje in neodvisnost Evropskih skupnosti.

24      In navedenega izhaja, da je treba predlog družbe Tertir-Terminais zavrniti.

 Stroški

25      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, da se družbi Tertir-Terminais naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) sklenilo:

1)      Predlog se zavrne.

2)      Tertir-Terminais de Portugal SA se naloži plačilo stroškov.

Podpisi


* Jezik postopka: francoščina.