EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 4.6.2025
COM(2025) 215 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o ekonomski, socialni, strukturni in proračunski politiki ter politiki zaposlovanja Litve
{SWD(2025) 215 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 4.6.2025
COM(2025) 215 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o ekonomski, socialni, strukturni in proračunski politiki ter politiki zaposlovanja Litve
{SWD(2025) 215 final}
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o ekonomski, socialni, strukturni in proračunski politiki ter politiki zaposlovanja Litve
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 1 in zlasti člena 3(3) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
Splošne ugotovitve
(1)Uredba (EU) 2024/1263, ki je začela veljati 30. aprila 2024, določa cilje okvira ekonomskega upravljanja, ki je namenjen spodbujanju zdravih in vzdržnih javnih financ ter trajnostne in vključujoče rasti in odpornosti z reformami in naložbami ter preprečevanju čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Uredba določa, da Svet in Komisija izvajata večstranski nadzor v okviru evropskega semestra v skladu s cilji in zahtevami iz PDEU. Evropski semester vključuje zlasti oblikovanje specifičnih priporočil za državo in nadzor nad njihovim izvajanjem. Uredba spodbuja tudi nacionalno odgovornost za fiskalno politiko in poudarja njeno srednjeročno usmerjenost skupaj z učinkovitejšim in skladnejšim izvrševanjem. Vsaka država članica mora Svetu in Komisiji predložiti nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki vsebuje njene fiskalne, reformne in naložbene zaveze za obdobje štirih ali petih let, odvisno od trajanja zakonodajnega obdobja v zadevni državi članici. Pot gibanja očiščenih odhodkov 2 v teh načrtih mora biti skladna z zahtevami iz Uredbe, vključno z zahtevami, da se začne dolg sektorja država najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja dovolj verjetno zmanjševati ali se še naprej zmanjšuje ali pa ostane na preudarni ravni pod 60 % bruto domačega proizvoda (BDP) ter da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno zmanjša pod referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe in/ali ohranja pod to vrednostjo. Kadar se država članica zaveže ustreznemu sklopu reform in naložb v skladu z merili iz Uredbe, se lahko prilagoditveno obdobje podaljša za največ tri leta.
(2)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 3 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja državam članicam finančno podporo za izvajanje reform in naložb ter tako zagotavlja fiskalno spodbudo, ki jo financira Unija. V skladu s prednostnimi nalogami evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik mehanizem pripomore k doseganju gospodarskega in socialnega okrevanja ter hkrati spodbuja trajnostne reforme in naložbe, zlasti zeleni in digitalni prehod ter krepitev odpornosti gospodarstev držav članic. Poleg tega prispeva h krepitvi javnih financ, spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest v srednje- in dolgoročnem obdobju, izboljševanju teritorialne kohezije v Uniji ter podpiranju nadaljnjega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic.
(3)Cilj Uredbe (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta 4 (v nadaljnjem besedilu: uredba REPowerEU), ki je bila sprejeta 27. februarja 2023, je postopno odpraviti odvisnost Unije od uvoza ruskih fosilnih goriv. To pripomore k doseganju energetske varnosti in diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo, hkrati pa povečuje uporabo energije iz obnovljivih virov, zmogljivosti za shranjevanje energije in energijsko učinkovitost.
(4)Litva je 14. maja 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 navedene uredbe in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 28. julija 2021 sprejel izvedbeni sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Litvo 5 , ki je bil spremenjen 9. novembra 2023 v skladu s členom 18(2) zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za nepovratno finančno podporo in vključitve poglavja REPowerEU 6 . Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5), da je Litva zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, določene v izvedbenem sklepu Sveta. Mejniki in cilji so zadovoljivo izpolnjeni, če zadevna država članica ni razveljavila izpolnjevanja predhodnih mejnikov in ciljev za isto reformo ali naložbo.
(5)Svet je [datum] na priporočilo Komisije sprejel priporočilo, s katerim je potrdil nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Litve 7 . Načrt je bil predložen v skladu s členom 11 in členom 36(1), točka (a), Uredbe (EU) 2024/1263, zajema obdobje od leta 2025 do leta 2029 ter predstavlja fiskalno prilagoditev skozi štiri leta.
(6)Komisija je 26. novembra 2024 sprejela tudi mnenje o osnutku proračunskega načrta Litve za leto 2025. Na isti datum je Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2025, v katerem Litve ni opredelila kot ene od držav članic, za katero bi bilo treba opraviti poglobljeni pregled. Sprejela je tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2025, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic. Svet je priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja 8 sprejel 13. maja 2025, skupno poročilo o zaposlovanju pa 10. marca 2025.
(7)Komisija je 29. januarja 2025 objavila kompas za konkurenčnost, tj. strateški okvir, katerega cilj je povečati svetovno konkurenčnost EU v naslednjih petih letih. V njem so opredeljeni trije nujni elementi preobrazbe za trajnostno gospodarsko rast: (i) inovacije; (ii) razogljičenje in konkurenčnost ter (iii) varnost. Za zapolnitev inovacijske vrzeli si EU prizadeva spodbujati industrijske inovacije, podpirati rast zagonskih podjetij s pobudami, kot je strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ter spodbujati uvajanje naprednih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in kvantno računalništvo. V prizadevanju za bolj zeleno gospodarstvo je Komisija predstavila celovit akcijski načrt za cenovno dostopno energijo in dogovor o čisti industriji, ki zagotavljata, da bo prehod na čisto energijo ostal stroškovno učinkovit in konkurenčen, zlasti za energijsko intenzivne sektorje, ter da bo gonilo rasti. Za zmanjšanje pretiranih odvisnosti in povečanje varnosti je Unija zavezana krepitvi svetovnih trgovinskih partnerstev, diverzifikaciji dobavnih verig ter zagotavljanju dostopa do kritičnih surovin in čistih virov energije. Te prednostne naloge temeljijo na horizontalnih dejavnikih, in sicer poenostavitvi zakonodaje, poglabljanju enotnega trga, financiranju konkurenčnosti ter uniji prihrankov in naložb, spodbujanju spretnosti ter kakovostnih delovnih mest ter boljšem usklajevanju politik EU. Kompas za konkurenčnost je usklajen z evropskim semestrom, pri čemer zagotavlja, da so ekonomske politike držav članic skladne s strateškimi cilji Komisije, ter ustvarja enoten pristop k ekonomskemu upravljanju, ki spodbuja trajnostno rast, inovacije in odpornost po vsej Uniji.
(8)Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik se v letu 2025 nadalje razvija skupaj z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost. Za izpolnjevanje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra je še vedno bistveno, da se v celoti izvajajo načrti za okrevanje in odpornost, saj prispevajo k učinkoviti obravnavi vseh ali znatnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za države, izdanih v zadnjih letih. Ta specifična priporočila za države ostajajo enako relevantna za oceno spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/241.
(9)Specifična priporočila za države za leto 2025 zajemajo ključne izzive ekonomske politike, ki niso v zadostni meri obravnavani z ukrepi, vključenimi v načrte za okrevanje in odpornost, ob upoštevanju ustreznih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za države za obdobje 2019–2024.
(10)Komisija je 4. junija 2025 objavila poročilo o državi za Litvo za leto 2025. V njem je ocenila napredek Litve pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil za državo ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v Litvi. Na podlagi te analize so bili v poročilu o državi opredeljeni najbolj pereči izzivi, s katerimi se sooča Litva. V njem je bil ocenjen tudi napredek Litve pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in pri doseganju krovnih ciljev Unije glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine ter napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov.
Ocena letnega poročila o napredku
(11)Svet je [datum] 2025 priporočil naslednje najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov za Litvo: 6,1 % leta 2025, 5,2 % leta 2026, 4,8 % leta 2027, 4,5 % leta 2028 in 4,3 % leta 2029, kar ustreza najvišjim kumulativnim stopnjam rasti, izračunanim glede na leto 2024, v višini 6,1 % v letu 2025, 11,6 % v letu 2026, 17,0 % v letu 2027, 22,3 % v letu 2028 in 27,5 % v letu 2029. Litva je 30. aprila 2025 predložila tudi letno poročilo o napredku 9 , in sicer glede ustreznih podatkov in projekcij o fiskalni realizaciji ter izvajanja reform in naložb v odziv na glavne izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za države v okviru evropskega semestra. Letno poročilo o napredku odraža tudi polletno poročanje Litve o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241.
(12)Ruska vojna agresija proti Ukrajini in njene posledice pomenijo eksistencialni izziv za Evropsko unijo. Komisija je priporočila, naj se usklajeno aktivira nacionalna odstopna klavzula iz Pakta za stabilnost in rast, da bi se podprla prizadevanja EU za hitro in znatno povečanje obrambnih izdatkov. Evropski svet je ta predlog na zasedanju 6. marca 2025 pozdravil. Na zahtevo Litve z dne 2. maja 2025 je Svet [datum] na priporočilo Komisije sprejel priporočilo, ki Litvi dovoljuje, da odstopa od priporočenih najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov in jih preseže 10 .
(13)Glede na podatke, ki jih je potrdil Eurostat 11 , se je primanjkljaj sektorja država v Litvi povečal z 0,7 % BDP v letu 2023 na 1,3 % v letu 2024, dolg sektorja država pa se je povečal s 37,3 % BDP konec leta 2023 na 38,2 % konec leta 2024. Po izračunih Komisije ta gibanja ustrezajo 10,7-odstotni stopnji rasti očiščenih odhodkov v letu 2024. Litva v letnem poročilu o napredku ocenjuje, da bo rast očiščenih odhodkov v letu 2024 znašala 10,5 %. Glede na ocene Komisije je bila fiskalna naravnanost 12 , ki vključuje nacionalno financirane odhodke in odhodke, ki jih financira EU, v letu 2024 ekspanzivna, in sicer v višini 1,6 % BDP.
(14)Po navedbah iz letnega poročila o napredku se v makroekonomskem scenariju, na katerem temeljijo proračunske projekcije Litve, pričakuje, da bo realna rast BDP znašala 2,8 % v letu 2025 in 1,5 % v letu 2026, inflacija, merjena z indeksom HICP, pa naj bi znašala 3,3 % v letu 2025 in 2,4 % v letu 2026. Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi realni BDP v letu 2025 zrasel za 2,8 % in v letu 2026 za 3,1 %, inflacija, merjena z indeksom HICP, pa naj bi znašala 2,6 % v letu 2025 in 1,2 % v letu 2026.
(15)V letnem poročilu o napredku je predvideno, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2025 povečal na 2,8 % BDP, dolg sektorja država kot odstotek BDP pa naj bi se do konca leta 2025 povečal na 42,4 %. Ta gibanja ustrezajo 9,9-odstotni rasti očiščenih odhodkov v letu 2025. V pomladanski napovedi Komisije 2025 je v letu 2025 predviden primanjkljaj sektorja država v višini 2,3 % BDP. Povečanje primanjkljaja v letu 2025 je predvsem posledica povečanja javne porabe za socialne prejemke, javne naložbe, vmesno potrošnjo, sredstva za zaposlene in odhodke za obresti. Po izračunih Komisije ta gibanja ustrezajo 9,0-odstotni rasti očiščenih odhodkov v letu 2025. Te nižje projekcije rasti očiščenih odhodkov v primerjavi z letnim poročilom o napredku in razlika med saldom sektorja država, ki ga napovedujeta Komisija in Litva, so posledica nižjih predvidenih odhodkov sektorja država za vmesno potrošnjo in naložbe v pomladanski napovedi Komisije 2025. Glede na ocene Komisije naj bi bila fiskalna naravnanost, ki vključuje nacionalno financirane odhodke in odhodke, ki jih financira EU, v letu 2025 ekspanzivna, in sicer v višini 1,7 % BDP. Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do konca leta 2025 povečal na 41,2 %. Povečanje deleža javnega dolga v BDP v letu 2025 je predvsem posledica proračunskega primanjkljaja ter prilagoditve stanj in tokov.
(16)Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi se z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) iz mehanizma za okrevanje in odpornost v letu 2025 financirali odhodki sektorja država v višini 1,2 % BDP v primerjavi z 0,5 % BDP v letu 2024. Odhodki, financirani z nepovratno podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, omogočajo visokokakovostne naložbe in reforme za povečanje produktivnosti brez neposrednega učinka na saldo in dolg sektorja država v Litvi.
(17)Odhodki sektorja država za obrambo so v Litvi v letu 2021 znašali 1,8 % BDP, v letu 2022 2,1 % BDP, v letu 2023 pa 2,5 % BDP 13 . Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi odhodki za obrambo v letu 2024 znašali 2,8 % BDP, v letu 2025 pa 3,2 % BDP. To ustreza povečanju za 1,4 odstotne točke BDP v primerjavi z letom 2021. Obdobje aktivacije nacionalne odstopne klavzule (2025–2028) Litvi omogoča, da ponovno da prednostni poudarek javnofinančnim odhodkom ali poveča javnofinančne prihodke, tako da trajno višji odhodki za obrambo srednjeročno ne bi ogrozili fiskalne vzdržnosti.
(18)Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi se očiščeni odhodki Litve v letu 2025 povečali za 9,0 %. Glede na pomladansko napoved Komisije 2025 naj bi bila rast očiščenih odhodkov Litve v letu 2025 nad priporočeno najvišjo stopnjo rasti, kar ustreza odklonu 14 v višini 1,0 % BDP v letu 2025. Vendar je napovedani odklon na podlagi trenutnih projekcij obrambnih izdatkov v mejah prožnosti nacionalne odstopne klavzule.
(19)Letno poročilo o napredku ne vključuje proračunskih projekcij po letu 2025. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, pomladanska napoved Komisije 2025 v letu 2026 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 2,3 % BDP. Ta gibanja ustrezajo 5,8-odstotni rasti očiščenih odhodkov v letu 2026. Glede na ocene Komisije naj bi bila fiskalna naravnanost, ki vključuje nacionalno financirane odhodke in odhodke, ki jih financira EU, v letu 2026 nevtralna. Dolg sektorja država kot odstotek BDP naj bi se do konca leta 2026 povečal na 43,9 %. Povečanje deleža javnega dolga v BDP v letu 2026 je predvsem posledica negativnega salda sektorja država in prilagoditev stanj in tokov.
Ključni izzivi politike
(20)Državna poraba za javne storitve in socialno zaščito v Litvi ostaja med najnižjimi v EU, kar omejuje pravočasen in enak dostop do zdravstvenega varstva, socialne zaščite in visokokakovostnih storitev javne uprave. Leta 2023 je poraba za socialno zaščito znašala 14,0 % BDP, kar je skoraj šest odstotnih točk manj od povprečja EU, ki je leta 2023 znašalo 19,8 %. Poleg tega se zdi, da je učinkovitost porabe za socialno zaščito, zlasti za politike na področju bolezni in invalidnosti, omejena. Litva je leta 2023 za plačila in ukrepe na področju bolezni in invalidnosti namenila 3,7 % svojega BDP, kar je četrta najvišja stopnja v EU. Vendar pa je imela Litva leta 2023 kljub podobni razširjenosti invalidnosti (27,4 % celotnega prebivalstva Litve leta 2023 v primerjavi s 26,8 % v EU) tretjo najvišjo stopnjo tveganja revščine za invalide v EU. Drugo kritično nezadostno financirano področje politike je zdravstvo, ki prejema šesto najnižje financiranje sektorja država v EU v višini 5,3 % BDP, pri čemer je povprečje EU leta 2023 znašalo 7,4 %. Nezadostna finančna sredstva za zdravstveno varstvo povzročajo visoke ravni neizpolnjenih potreb pacientov, predvsem skupin z nizkimi dohodki, močno zanašanje na plačila iz lastnega žepa ter nezmožnost zagotavljanja konkurenčnih plač in pogojev zdravstvenim delavcem. Splošne javne storitve (kot so splošne državne in občinske upravne storitve) so prav tako premalo financirane, saj je bila leta 2023 raven financiranja na tem področju tretja najnižja v EU (3,4 % BDP v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 6,0 %).
(21)Načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in merilom 2.2 iz Priloge V k navedeni uredbi vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te naj bi prispevale k učinkoviti obravnavi vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za državo. V tem kratkem časovnem okviru je dokončanje učinkovitega izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, bistvenega pomena za povečanje dolgoročne konkurenčnosti Litve z zelenim in digitalnim prehodom ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti. Za izpolnitev zavez iz načrta za okrevanje in odpornost do avgusta 2026 je bistveno, da Litva pospeši izvajanje reform in naložb z obravnavanjem relevantnih izzivov, kot je omejeno sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi. Sistematično vključevanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev, civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.
(22)Izvajanje programov kohezijske politike, ki vključujejo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Sklada za pravični prehod (SPP), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in Kohezijskega sklada, se je v Litvi pospešilo. Nadaljevati je treba prizadevanja za zagotovitev hitrega izvajanja teh programov in hkrati čim bolj povečati njihov učinek na terenu. Litva že sprejema ukrepe v okviru svojih programov kohezijske politike za povečanje konkurenčnosti in rasti. Hkrati se Litva še naprej sooča z izzivi, vključno s tistimi, ki so povezani s krepitvijo konkurenčnosti, gospodarske in socialne odpornosti ter bojem proti regionalnim razlikam, odpravljanjem revščine in socialne izključenosti, izboljšanjem zdravstvenega varstva, vključevanjem prikrajšanih skupin na trg dela ter ponudbo spretnosti, zlasti glede na njeno lokacijo na vzhodni meji Unije. Litva mora v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2021/1060 v okviru vmesnega pregleda skladov kohezijske politike pregledati vsak program, pri čemer mora med drugim upoštevati izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za državo za leto 2024. V predlogu Komisije, sprejetem 1. aprila 2025 15 , je rok za predložitev ocene rezultatov vmesnega pregleda za vsak program podaljšan na obdobje po 31. marcu 2025. Zagotovljene so tudi prožnosti za pospešitev izvajanja programov in spodbude za države članice, da dodelijo sredstva kohezijske politike petim strateškim prednostnim področjem Unije, in sicer konkurenčnosti na področju strateških tehnologij, obrambi, stanovanjem, odpornosti v zvezi z vodo in energijskemu prehodu.
(23)Platforma za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) ponuja priložnost za naložbe v ključno strateško prednostno nalogo EU s krepitvijo konkurenčnosti EU. Izvaja se prek 11 obstoječih skladov EU. Države članice lahko prispevajo tudi k programu InvestEU, ki podpira naložbe na prednostnih področjih. Litva bi lahko te pobude uporabila za podporo razvoju ali proizvodnji kritičnih tehnologij, vključno s čistimi in z viri gospodarnimi tehnologijami.
(24)Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, obravnavanih z načrtom za okrevanje in odpornost ter drugimi skladi EU, se Litva sooča z več dodatnimi izzivi v zvezi z izboljšanjem dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja (MSP), spodbujanjem regionalnega razvoja, povečanjem energijske učinkovitosti in uporabe energije iz obnovljivih virov, krepitvijo sistemov socialne zaščite in zdravstvenega varstva ter odpravljanjem razlik v znanjih in spretnostih, povezanih z izobraževanjem in trgom dela.
(25)Gospodarsko rast Litve ovirajo restriktivni posojilni pogoji in omejena uporaba zunanjega financiranja, k tem negativnim učinkom pa prispevajo tudi povečana geopolitična tveganja v regiji. Litovski bančni sektor je zelo koncentriran, posojilne obrestne mere so visoke, zahteve glede zavarovanja pa stroge. Od leta 2024 je bilo 13,7 % podjetij še vedno finančno omejenih, kar se odraža v nizkem deležu bančnih posojil v BDP v višini 33,5 % v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 74,5 %. Poleg tega so litovski kapitalski trgi še vedno premalo razviti, zanje pa so značilne omejena globina, aktivnost in likvidnost. Do konca leta 2024 je tržna kapitalizacija lastniškega kapitala znašala 5,9 % BDP, kar je bistveno pod povprečjem EU, ki znaša 69,3 %, saj se podjetja pri zunanjem financiranju, ki je že tako omejeno, še vedno zanašajo na bančno posredništvo, namesto da bi pridobivala financiranje z izdajo delnic in obveznic. To zanašanje na tradicionalno bančništvo omejuje naložbene priložnosti in zmanjšuje zanimanje vlagateljev. Kljub nekaterim obljubam v sektorju tveganega kapitala, pri čemer so zagonska podjetja leta 2023 zbrala 292 milijonov EUR, naložbe zasebnega kapitala ostajajo pod standardi EU.
(26)Načrtovane spremembe pokojninskega sistema drugega stebra povečujejo tveganja, povezana z nadaljnjim razvojem litovskih kapitalskih trgov. Litovsko ministrstvo za socialno varnost in delo je predstavilo predlog za odpravo samodejnega vpisa udeležencev v drugi steber sistema pokojninskega zavarovanja, s čimer bi se približali modelu „privolitve“ in odprli daljnosežne možnosti umika z ohlapnimi pogoji. Trenutno je litovskih skladih drugega stebra približno 9,1 milijarde EUR (11,6 % BDP) prihrankov, od katerih je približno 1 milijarda EUR vložena v nacionalni trg. Model privolitve bo skupaj z drugimi ukrepi politike najverjetneje zmanjšal raven prihrankov v Litvi, kar bi lahko ogrozilo razvoj kapitalskih trgov in otežilo dostop do financiranja.
(27)Litva se sooča z nizkimi stopnjami inovativne dejavnosti, ki pri različnih kazalnikih na področju raziskav in inovacij zaostaja za povprečjem EU. Intenzivnost raziskav in razvoja v Litvi (približno 1 % BDP) je precej pod povprečjem EU (2,25 %), kar je predvsem posledica nizkih poslovnih naložb v raziskave in razvoj, ki so leta 2023 znašale 0,44 % BDP, kar je trikrat manj od povprečja EU. Tudi število patentnih prijav je še vedno trikrat nižje od povprečja EU. Litovske spodbude na področju raziskav in razvoja, vključno z davčnimi olajšavami in znižanimi stopnjami, so imele omejen učinek, njihova uporaba med MSP pa je bila majhna. Zlasti mala in novoustanovljena podjetja pogosto niso dovolj dobičkonosna, da bi imela koristi od spodbud, ali pa se odločijo, da se bodo izognila upravnemu bremenu pri prijavi in izpolnjevanju pogojev zanje. Treba je pregledati in racionalizirati spodbude, da bi postale privlačnejše in dostopnejše za MSP, in podpreti zasebne naložbe v raziskave in razvoj.
(28)Stopnja javno-zasebnih znanstvenih soobjav v Litvi je v zadnjem desetletju ostala med najnižjimi v EU, kar kaže na šibke povezave med znanostjo in podjetji. Pomemben dejavnik je razdrobljena znanstvena baza Litve, saj so raziskovalne dejavnosti razpršene po različnih univerzah in številnih manjših visokih šolah, ki pogosto nimajo zmogljivosti za sodelovanje pri poslovnih projektih. Medtem ko poteka reorganizacija visokih šol, ni finančnih spodbud za univerze, da bi se združile in zbrale sredstva za okrepitev sodelovanja pri raziskovalnih dejavnostih. Take spodbude bi bilo treba zagotoviti za optimizacijo univerzitetne mreže in doseganje zadostnega obsega za znanstveno odličnost, kar bi posledično olajšalo sodelovanje med znanostjo in podjetji.
(29)Vpis v postsekundarno izobraževanje, zlasti na področjih, kot sta inženirstvo in proizvodnja, se je v zadnjih nekaj letih znatno zmanjšal, kar je povečalo vrzeli v znanjih in spretnostih. Litovska vlada je sprejela ukrepe za odpravo te težave, vendar še vedno obstajajo neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, pri čemer 76 % podjetij pomanjkanje ustrezno usposobljenega osebja navaja kot oviro za dolgoročne naložbe.
(30)V Litvi so še vedno prisotne regionalne razlike, ki jih še poslabšujejo različna gibanja produktivnosti dela. Med letoma 2014 in 2024 se je produktivnost v Vilni in drugih večjih mestnih območjih povečala za približno 20 %, v bolj oddaljenih okrožjih pa le za 7 %, zaradi česar so se povečale razlike v BDP na prebivalca, inovacijah in visokokvalificiranih delovnih mestih. Visokotehnološki sektor predstavlja 10 % vseh delovnih mest v Vilni, drugod pa le 2,7 %. Mestna območja privabljajo visoko usposobljeno delovno silo in naložbe z visoko dodano vrednostjo, medtem ko v preostalem delu države še vedno prevladujejo predvsem mikropodjetja v sektorjih z nizko uspešnostjo, kar omejuje učinke prelivanja v zvezi s produktivnostjo in lokalne davčne prihodke, zaradi česar oddaljene občine s težavo učinkovito zagotavljajo kakovostno zdravstveno varstvo, izobraževanje in druge javne storitve. Litva lahko izboljša regionalno povezljivost, privabi naložbe in okrepi medobčinsko sodelovanje. Izkazalo se je, da ciljno usmerjena industrijska območja, konkurenčne spodbude in specializirani programi usposabljanja privabljajo tuje naložbe in ustvarjajo kakovostna delovna mesta. Pregled pravnega in institucionalnega okvira za medobčinsko sodelovanje in pojasnitev regionalnih strategij – ob tesnejšem sodelovanju med občinami, centralno državo, ponudniki izobraževanja in podjetji – bi pripomogla k nadgradnji regionalne gospodarske osnove, privabljanju strateških vlagateljev in izboljšanju zagotavljanja javnih storitev v regijah.
(31)Litva je kljub znatnemu povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov še vedno odvisna od uvožene energije. Leta 2023 je njena odvisnost od uvoza fosilnih goriv znašala 68 %, kar je kljub izboljšavam v zadnjih letih nad povprečjem EU, ki znaša 58,3 %. Kar zadeva električno energijo, ki je na voljo za končno porabo, je neto uvoz leta 2023 predstavljal 62,4 %, kar je drugi največji delež v EU. Hkrati je država leta 2024 dodala 1 724 MW novih proizvodnih zmogljivosti (+59,6 %), predvsem zaradi sončne (+93 %) in vetrne (+42 %) energije. Posledično se mora električno omrežje hitro prilagajati novim priključkom. Čeprav je Litva dosegla napredek pri racionalizaciji postopkov za izdajo dovoljenj, izgradnja nove omrežne infrastrukture, ki je nujno potrebna za razširitev zmogljivosti omrežja in olajšanje dostopa, še vedno traja precej dlje kot razvoj nove zmogljivosti proizvodnje ali zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja.
(32)Tri četrtine litovskega stavbnega fonda so bile zgrajene pred letom 1992, kar je povzročilo nizko energetsko učinkovitost in visoko porabo energije, predvsem zaradi potreb po ogrevanju in hlajenju, ki predstavljajo 80 % skupne porabe energije. Kljub znatnim prizadevanjem v zadnjih letih, vključno z energijsko prenovo in fiskalno podporo za zmanjšanje stroškov energije za gospodinjstva, je energijska revščina v Litvi še vedno med najvišjimi v EU, saj v letu 2024 18 % gospodinjstev ni moglo ustrezno ogrevati svojih domov, kar je skoraj dvakrat več od povprečja EU, ki znaša 9,2 %. Zato obstaja možnost, da Litva izboljša energijsko učinkovitost domov, kar bi lahko zmanjšalo porabo primarne energije in energijsko revščino. Litva si je nedavno prizadevala, da bi zmanjšala znižanja trošarin za fosilna goriva, zvišala trošarine za plinska olja, premog, koks in lignit, uvedla trošarine za šoto za ogrevanje in vključila komponento ogljikovega dioksida v trošarinske stopnje za energente. Kljub temu še vedno beleži znatne subvencije za fosilna goriva, pri čemer pred letom 2030 ni načrtovana njihova postopna ukinitev. Zlasti subvencije za fosilna goriva, ki ne rešujejo energetske revščine na ciljno usmerjen način ali odpravljajo resničnih pomislekov glede energetske varnosti, ovirajo elektrifikacijo in niso ključne za industrijsko konkurenčnost, zato bi se lahko štelo, da je njihova postopna ukinitev prednostna naloga. V Litvi so subvencije za fosilna goriva, kot sta znižana trošarina na zemeljski plin, ki ga podjetja in gospodinjstva uporabljajo za ogrevanje, in znižana stopnja davka na dodano vrednost za ogrevanje stanovanjskih prostorov, ekonomsko neučinkovite, ohranjajo odvisnost od fosilnih goriv in odvračajo od elektrifikacije v stanovanjskem sektorju.
(33)Litva se pri prehodu na krožno gospodarstvo sooča s stalnimi izzivi. Leta 2023 je stopnja uporabe krožnih materialov znašala le 3,9 %, kar je trikrat manj od povprečja EU, ki znaša 11,8 %, in je med petimi najnižjimi stopnjami v EU. Čeprav je Litva močno odvisna od uvoženih surovin, so njeni viri razmeroma raznoliki. Kljub temu je materialni odtis države, ki znaša 22,7 tone na osebo, znatno višji od povprečja EU, ki znaša 14 ton na osebo, njena industrijska proizvodnja pa kljub opaznemu napredku v zadnjem desetletju oddaja približno tretjino več toplogrednih plinov od povprečja EU (360 g/EUR v primerjavi z 270 g/EUR v ekvivalentu CO₂). Zato je prehod na krožni model, ki je gospodarnejši z viri, upravičen.
(34)Litovski vozni park je star in onesnažuje okolje ter še vedno ključno prispeva k visokim emisijam toplogrednih plinov in ovira izpolnjevanje ciljev v zvezi z zmanjšanjem onesnaženosti zraka. Leta 2023 je bilo 77,1 % osebnih avtomobilov starejših od 10 let, kar pomeni, da je vozni park eden najstarejših v EU. Hkrati je bilo leta 2023 med na novo registriranimi vozil le 8,2 % vozil na baterijski pogon, kar je manj od povprečja EU, ki znaša 14,5 %, to pa kaže na počasen prehod na brezemisijski promet. Litva ima tudi nekatere najnižje prometne davke na fosilna goriva v EU in je med redkimi državami, ki nimajo letnega davka na onesnaževanje z avtomobili. Odsotnost takega davka skupaj s počasi razvijajočo se javno polnilno infrastrukturo slabi spodbude za prehod na bolj trajnosten, nizkoemisijski promet. Medtem je javni prevoz še vedno slabo usklajen in neprivlačen tako za ponudnike kot za potnike, njegova uporaba pa je najnižja v EU; v letu 2022 je bilo 92,9 % potniških potovanj opravljenih z avtomobilom. Občine so večinoma prepuščene razvoju lastnih prometnih sistemov, kar povzroča neenakomeren razvoj ter pomanjkanje medobčinske in intermodalne povezljivosti, načrtovanja potovanj in drugih bistvenih storitev za potnike.
(35)Za litovski zdravstveni sistem sta značilni visoka stopnja umrljivosti, ki jo je mogoče zdraviti in preprečiti, ter pričakovana življenjska doba ob rojstvu, ki je pod povprečjem EU. Za rezultate zdravstvenega varstva v državi je značilna tudi stopnja umrljivosti delovno sposobnega prebivalstva, ki je višja od povprečja EU, znaten delež prebivalstva pa se sooča z izzivi pri dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev. To je povezano z omejenim obsegom storitev preventivnega zdravstvenega varstva in zdravstvenih storitev na primarni ravni V primerjavi z drugimi državami EU ima Litva manjši delež javne porabe za zdravstveno varstvo, kar povzroča nesorazmerno finančno breme za posameznike, ki znaten delež stroškov zdravstvenega varstva krijejo samoplačniško, kar povečuje socialno-ekonomske razlike v rezultatih na področju zdravja. Poleg tega na zdravstveni sistem države vpliva pomanjkanje zdravstvenih delavcev, zlasti na podeželju, kjer slaba zdravstvena pokritost in starajoča se delovna sila v zdravstveni negi vplivajo na zagotavljanje zdravstvenih storitev. Litva bi lahko imela koristi od: (i) ukrepov za privabljanje več zdravstvenih delavcev, da bi povečali njihovo razpoložljivost, ter (ii) naložb za izboljšanje dostopa do primarnega in preventivnega zdravstvenega varstva.
(36)Splošni izobraževalni sistem v Litvi se sooča z nenehnimi izzivi, vključno z razlikami v uspešnosti učencev med mestnimi in podeželskimi območji. Težave zaradi pomanjkanja učiteljev, ki jih še poslabšuje staranje delovne sile, ovirajo kakovost in učinkovitost izobraževanja. Leta 2022 je bilo skoraj 40 % učiteljev v splošnem izobraževanju starih 55 let ali več, kar je največji delež v EU. Privlačnost učiteljskega poklica ostaja nizka zaradi neustreznih plačnih struktur in nepriznavanja predhodnih izkušenj. Z revizijo plačne strukture in zmanjšanjem vrzeli v izobraževanju med mesti in podeželjem bi lahko laže pritegnili in zadržali več učiteljev. Hkrati nizka ustreznost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolskega izobraževanja za potrebe trga dela ter razdrobljenost pri napovedovanju potreb po znanjih in spretnostih prispevata k nastanku neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih na trgu dela. V raziskavi Evropske investicijske banke o naložbah za leto 2024 je 76 % podjetij navedlo, da je nerazpoložljivost usposobljenega osebja dolgoročna ovira za naložbe.
(37)Soobstoj trajnih brezposelnosti in pomanjkanja delovne sile v določenih sektorjih, kot so zdravstvo, javna uprava, promet in finance, prav tako kaže, da sedanji okvir za preusposabljanje in izpopolnjevanje ni dovolj uspešen. Krepitev izobraževanja odraslih, tudi brezposelnih, nizko usposobljenih oseb in drugih ranljivih skupin, je bistvena za odpravo neskladij v spretnostih in pomanjkanja delovne sile, razvoj zelenih znanj in spretnosti pa podpira zeleni prehod Litve. Poleg tega je leta 2023 manj kot 5 % oseb, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, sodelovalo pri državnih ukrepih za pomoč pri iskanju zaposlitve (ukrepi aktivne politike trga dela). Ta delež je v Litvi že več let nizek, kar naj bi bilo posledica omejenega zanimanja brezposelnih za sodelovanje. Z boljšim prilagajanjem ponujene podpore potrebam posameznikov in drugimi spodbudami za udeležbo bi se lahko povečal delež brezposelnih, vključenih v aktivne politike trga dela.
(38)Dohodkovna neenakost in revščina sta v Litvi še vedno visoki. Bruto dohodek v Litvi je med najbolj neenakomerno porazdeljenimi v EU, učinkovitost sedanjega sistema davčnih ugodnosti za zmanjšanje dohodkovne neenakosti in revščine pa zaostaja za povprečjem EU. Zato je bila dohodkovna neenakost po obdavčitvi in prejemkih leta 2024 še vedno med najvišjimi v EU, več kot petina litovskega prebivalstva pa živi pod pragom tveganja revščine. Še posebej so prizadete ranljive skupine, kot so brezposelni, invalidi in starejši (stari nad 65 let). Kljub izboljšanju ustreznosti pokojnin se starejši še naprej soočajo z znatnim tveganjem revščine, pri čemer so še posebej prizadete ženske. Vrzel med spoloma z vidika revščine v starosti je bila leta 2024 precejšnja, pri čemer je bila stopnja tveganja revščine občutno višja pri ženskah kot pri moških. Invalidi se soočajo z eno najvišjih stopenj tveganja revščine (38,2 %; povprečje EU: 20,7 %), kar odraža njihovo nizko stopnjo zaposlenosti, pri čemer je vrzel stopnje delovne aktivnosti invalidov v Litvi med najvišjimi v EU. Nizka ustreznost nadomestil za invalidnost to še poslabšuje. Tudi ponudba socialnih stanovanj je še vedno premalo razvita, saj ljudje na socialna stanovanja v povprečju čakajo od pet do šest let. Obravnavanje teh izzivov bi prispevalo tudi k podpiranju navzgor usmerjene socialne konvergence v skladu z drugo fazo analize služb Komisije po državah na podlagi okvira za socialno konvergenco 16 .
(39)Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet leta 2025 priporočil, naj države članice euroobmočja sprejmejo ukrepe, tudi v okviru svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi izvedle priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja za leto 2025. Kar zadeva Litvo, priporočila 2, 3, 4 in 6 prispevajo k izvajanju prvega priporočila za euroobmočje o konkurenčnosti, priporočila 3, 4, 5 in 6 prispevajo k izvajanju drugega priporočila za euroobmočje o odpornosti, priporočili 1 in 5 pa prispevata k izvajanju tretjega priporočila za euroobmočje o makroekonomski in finančni stabilnosti iz priporočila za leto 2025 –
PRIPOROČA, da Litva v letih 2025 in 2026 ukrepa tako, da:
1.okrepi skupne obrambne izdatke in pripravljenost v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 6. marca 2025; upošteva najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, ki jih je Svet priporočil [datum], hkrati pa izkoristi možnost odstopanja v skladu z nacionalno odstopno klavzulo za višje odhodke za obrambo; zagotovi ustrezno financiranje zdravstvenega varstva, socialne zaščite in splošnih javnih storitev; izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti in razširi davčno osnovo na vire, ki manj škodijo rasti;
2.glede na veljavne roke za pravočasno dokončanje reform in naložb v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 pospeši izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU; pospeši izvajanje programov kohezijske politike (ESRR, SPP, ESS+, Kohezijski sklad), po potrebi na podlagi priložnosti, ki jih ponuja vmesni pregled; optimalno izkoristi instrumente EU, vključno z možnostmi, ki ga zagotavljata program InvestEU in platforma za strateške tehnologije za Evropo, za izboljšanje konkurenčnosti;
3.izboljša dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, tudi s spodbujanjem konkurence na področju finančnih storitev in udeležbe na finančnih trgih ter s samodejnim vpisom v drugi steber pokojninskega sistema; olajša naložbe v raziskave in razvoj ter podpira inovativne zmogljivosti, vključno s pregledom in racionalizacijo obstoječih davčnih spodbud za raziskave in razvoj, optimizacijo univerzitetne mreže za spodbujanje povezav med podjetji in znanostjo ter spodbujanjem vpisa v postsekundarno izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM); odpravi regionalne razlike z izboljšanjem pravnega in institucionalnega okvira za spodbujanje medobčinskega sodelovanja in razvoja lokalnih grozdov, da bi pritegnila naložbe v regije in izboljšala zagotavljanje javnih storitev, vključno z usklajevanjem poti in načinov javnega prevoza;
4.zmanjša odvisnost od fosilnih goriv in uvožene energije ter zagotovi zadostno zmogljivost in dostop do elektroenergetskega omrežja, da se ohrani hitra uvedba energije iz obnovljivih virov; poveča energijsko učinkovitost stavb, da bi zmanjšala energijsko revščino, in še naprej sprejema ukrepe za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva, ki niso ciljno usmerjene, zlasti tistih za ogrevanje; poveča produktivnost virov, da bi napredovala v smeri krožnega gospodarstva z osredotočanjem na učinkovito rabo virov ter preoblikovanje in razogljičenje industrijske proizvodnje; poveča uporabo javnega in trajnostnega prometa;
5.poveča odpornost zdravstvenega sistema in izboljša zdravstvene rezultate s krepitvijo dostopa do primarnega in preventivnega zdravstvenega varstva ter povečanjem razpoložljivosti zdravstvenih delavcev; obravnava dohodkovno neenakost, revščino in socialno izključenost s povečanjem pokritosti, ustreznosti in učinkovitosti sistema socialne zaščite, izboljšanjem zasnove davčnega sistema, izboljšanjem dostopa do socialnih stanovanj in njihove kakovosti ter povečanjem ustreznosti starostnih pokojnin ob hkratnem ohranjanju vzdržnosti pokojninskega sistema;
6.izboljša kakovost, pravičnost in učinkovitost splošnega izobraževalnega sistema, zlasti z odpravo vrzeli med rezultati mest in podeželja, hkrati pa poveča privlačnost učiteljskega poklica za odpravo vztrajnega pomanjkanja in staranja delovne sile; odpravi neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih s povečanjem ustreznosti visokošolskega izobraževanja za trg dela, spodbujanjem pridobivanja zelenih znanj in spretnosti, izboljšanjem izobraževanja odraslih, tudi za brezposelne, nizkokvalificirane osebe in druge ranljive skupine, ter povečanjem pokritosti aktivnih politik trga dela z izboljšanimi spodbudami za udeležbo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik