EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2024

COM(2024) 482 final

2024/0265(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 12275/22 INIT; ST 12275/22 INIT ADD 1) z dne 4. oktobra 2022 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Nizozemsko

2024/0265 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 12275/22 INIT; ST 12275/22 INIT ADD 1) z dne 4. oktobra 2022 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Nizozemsko

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 ter zlasti člena 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Potem ko je Nizozemska 8. julija 2022 predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, je Komisija Svetu zanj predlagala pozitivno oceno. Svet je odobril pozitivno oceno z izvedbenim sklepom Sveta z dne 4. oktobra 2022 2 . Navedeni izvedbeni sklep Sveta je bil spremenjen 17. oktobra 2023 3 .

(2)Nizozemska je 16. septembra 2024 Komisiji predložila utemeljeno zahtevo za predlog spremembe Izvedbenega sklepa Sveta z dne 4. oktobra 2022 v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2021/241 z utemeljitvijo, da načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin delno ni več mogoče doseči. Na podlagi tega je Nizozemska predložila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost.

Spremembe na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241

(3)Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Nizozemska predložila zaradi objektivnih okoliščin, se nanašajo na 16 ukrepov.

(4)Nizozemska je pojasnila, da so bili štirje ukrepi spremenjeni v prid izvajanju boljših alternativ, da bi se dosegla prvotna ambicija ukrepa. To zadeva cilj 62, ime in opis ukrepa naložbe C2.3 I1 (Prelomna IT (GrIT)) v okviru komponente 2 (Pospešitev digitalne preobrazbe); mejnik 72 in opis ukrepa reforme C3.1 R3-4 (Centralizirano načrtovanje za povečanje ponudbe stanovanj) v okviru komponente 3 (Izboljšanje stanovanjskega trga in povečanje energijske učinkovitosti nepremičnin); cilj 104 in opis ukrepa naložbe C4.2 I2-1 (Podpora novim udeležencem za preprečevanje izgube znanja) v okviru komponente 4 (Krepitev trga dela, pokojnin in v prihodnost usmerjenega izobraževanja); mejnik 117 in opis ukrepa reforme C6.1 R1-1 (Nizozemska davčna politika) v okviru komponente 6 (Boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja) ter uvodne določbe komponente 6. Nizozemska je na tej podlagi zaprosila za spremembo opisov ukrepa C2.3 I1, ukrepa C4.2 I2-1 in z njim povezanega cilja 104 ter ukrepa C6.1 R1-1 in z njim povezanega mejnika 117. Poleg tega je Nizozemska zaprosila za podaljšanje časovnice za izvajanje mejnika 72 in spremembo opisa tega mejnika, ne da bi se pri tem zmanjšale njegove ambicije. Izvedbeni sklep Sveta z dne 4. oktobra 2022 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)Nizozemska je pojasnila, da je bilo 11 ukrepov spremenjenih v prid izvajanju boljših alternativ, ki bi omogočile zmanjšanje upravnega bremene, pri posameznih ukrepih pa bi se kljub temu dosegli zastavljeni cilji. To zadeva cilj 1 in opis ukrepa naložbe C1.1 R1-1 (Reforma obdavčitve energije), mejnik 6 in opis ukrepa reforme C1.1 R4-1 (Reforma obdavčitve avtomobilov), cilj 23 in opis ukrepa naložbe C1.1 I2-3 (Zelena moč vodika) v okviru komponente 1 (Spodbujanje zelenega prehoda); mejnik 36 naložbe C2.1 I1-2 (Quantum Delta NL), cilj 40 naložbe C2.1 I2-4 (AI Ned in skupnosti za praktično apliciranje učenja s pomočjo umetne inteligence), opis ukrepa naložbe C2.2 I3-2 (Inteligentne naprave za nadzor prometa (iWKS)), mejnik 65 in opis ukrepa naložbe C2.3 I2-1 (Digitalizacija kazenskega pravosodja) v okviru komponente 2 (Pospešitev digitalne preobrazbe); cilj 77 in opis ukrepa naložbe C3.1 I1-3 (Sprostitev novih gradbenih projektov) ter cilj 83 in opis ukrepa naložbe C3.2 I2 (Subvencija za naložbe v trajnostno energijo in prihranki energije) v okviru komponente 3 (Izboljšanje stanovanjskega trga in povečanje energijske učinkovitosti nepremičnin); mejnik 85 in opis ukrepa reforme C4.1 R2-1 (Invalidsko zavarovanje za samozaposlene osebe) v okviru komponente 4 (Krepitev trga dela, pokojnin in v prihodnost usmerjenega izobraževanja); mejnike 128, 129 in 130 ter opis ukrepa naložbe C8-I1 (Subvencija za naložbe v trajnostno energijo in prihranki energije) v okviru komponente 8 (REPowerEU) in uvodne določbe poglavja REPowerEU. Nizozemska je na podlagi tega zaprosila, da se odstranijo nepotrebne osnovne informacije ali postopkovni elementi, ki ne prispevajo k ciljem ukrepov, pojasni, da se nekateri elementi nanašajo na cilje ali ozadje ukrepov, ter poenostavi opise ukrepov ali mejnikov in ciljev, ki povzročajo neupravičeno upravno breme za doseganje ciljev zadevnih ukrepov. Izvedbeni sklep Sveta z dne 4. oktobra 2022 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)Nizozemska je pojasnila, da en ukrep delno ni več dosegljiv zaradi nedavnih tržnih gibanj, ki so privedla do manjšega povpraševanja od pričakovanega. To zadeva cilj 111 naložbe C5.1 I2-1 (Razširitev intenzivne nege) v okviru komponente 5 (Krepitev javnega zdravstvenega varstva in pripravljenosti na pandemije). Nizozemska je na podlagi tega zaprosila za zmanjšanje navedenega cilja. Izvedbeni sklep Sveta z dne 4. oktobra 2022 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(7)Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla Nizozemska, upravičujejo spremembe v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) 2021/241, zato bi bilo treba Izvedbeni sklep Sveta z dne 4. oktobra 2022 ustrezno spremeniti.

Porazdelitev mejnikov in ciljev

(8)Porazdelitev mejnikov in ciljev po obrokih bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe načrta in okvirne časovnice, ki jih je predložila Nizozemska. To zlasti vključuje prestavitev izvajanja mejnika 6 reforme C1.1 R4-1 (Reforma obdavčitve avtomobilov) v okviru komponente 1 (Spodbujanje zelenega prehoda) iz tretjega obroka v drugi obrok nepovratne podpore.

Popravek tehnično-vsebinskih napak

(9)V besedilu Izvedbenega sklepa Sveta je bila ugotovljena ena tehnično-vsebinska napaka, ki vpliva na en cilj in en ukrep v okviru ene komponente. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba spremeniti tako, da se popravi tehnično-vsebinska napaka, ki ne odraža vsebine načrta za okrevanje in odpornost, predloženega Komisiji 8. julija 2022, kot je bil dogovorjen med Komisijo in Nizozemsko. Ta tehnično-vsebinska napaka zadeva ime in opis cilja 133 reforme C8-R1 (Sveženj reform za energetski trg) v okviru komponente 8 (REPowerEU). Ta popravek ne vpliva na izvajanje zadevnega ukrepa.

Ocena Komisije

(10)Komisija meni, da spremembe, ki jih predlaga Nizozemska, ne vplivajo na pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost iz Izvedbenega sklepa Sveta (ST 12275/22 INIT; ST 12275/22 INIT ADD 1) z dne 4. oktobra 2022 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Nizozemsko v zvezi z njegovo ustreznostjo, uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3), točke (a), (b), (c), (d), (da), (db), (e), (f), (g), (h), (i), (j) in (k).

Pozitivna ocena

(11)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in Prilogo V k njej določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za njegovo izvajanje v obliki nepovratne finančne podpore.

Finančni prispevek

(12)Ocenjeni skupni stroški spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Nizozemske znašajo 5 443 293 000 EUR. Ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka v višini 5 441 423 046 EUR, ki je na voljo za Nizozemsko, bi moral biti finančni prispevek, določen v skladu s členom 20(4) in dodeljen za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Nizozemske, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Nizozemske. Ta znesek je 5 441 423 046 EUR.

(13)Izvedbeni sklep Sveta (EU) (ST 12275/22 INIT; ST 12275/22 INIT ADD 1) z dne 4. oktobra 2022 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Nizozemsko bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo k navedenemu izvedbenemu sklepu Sveta v celoti nadomestiti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep Sveta z dne 4. oktobra 2022 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Nizozemsko se spremeni:

(1) člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Nizozemske na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji ter dodatnimi mejniki in cilji, povezanimi s plačilom nepovratne finančne podpore in posojila, zadevni kazalniki v zvezi z doseganjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.“;

(2) Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju,

(1)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)    ST 12275/22 INIT; ST 12275/22 INIT ADD 1.

(3)    ST 13613/1/23; 13613/23 REV 1 (en), ST 13613/1/23 ADD1 REV1.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2024

COM(2024) 482 final

PRILOGA

k

Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 12275/22 INIT; ST 12275/22 INIT ADD 1) z dne 4. oktobra 2022 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Nizozemsko

PRILOGA

PODROČJE 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A.SESTAVINA 1: ŠT. SPODBUJANJE ZELENEGA PREHODA

Cilj te komponente nizozemskega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati in pospešiti zeleni prehod na Nizozemskem ter obravnavati težave, ki jih povzročajo čezmerne ravni usedlin dušika, ki nastajajo na nizozemskih območjih Natura 2000 in v njihovi okolici. Komponento sestavlja pet reform in šest naložb, namenjenih spodbujanju zelenega prehoda, od katerih dve naložbi obravnavata izzive v zvezi z dušikom.

Cilji zelenega prehoda so podprti s svežnjem reform fiskalne ekologizacije, katerih cilj je finančno povečati privlačnost trajnostnih virov energije za fosilna goriva ter spodbuditi državljane in podjetja, da omejijo svojo porabo energije. Cilj celovite reforme energetskega zakona je na primer posodobitev, posodobitev in vključitev regulativnega okvira za plinske in elektroenergetske energetske sisteme, da bi podprli prehod elektroenergetskega omrežja na nizkoogljični energetski sistem. Te reforme dopolnjujejo naložbeni programi za uvajanje obnovljivih virov energije (tj. vetrne energije na morju) in nosilcev energije (tj. zeleni vodik) ter naložbe v razvoj rešitev za trajnostno mobilnost, kot so brezemisijska plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in zrakoplovi na vodikov pogon.

Izzivi v zvezi z dušikom se obravnavajo s celovitim programom za obnovo narave s poudarkom na zmanjšanju usedlin dušika na občutljivih habitatih na območjih Natura 2000. Izzivi v zvezi z dušikom so nadalje obravnavani s subvencijsko shemo za prenehanje prašičjih farm v bližini območij Natura 2000.

Komponenta prispeva k doseganju nizozemskih energetskih in podnebnih ciljev, vključno z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. Komponenta podpira tudi obravnavanje priporočil za posamezne države, da se ekonomska politika, povezana z naložbami, osredotoči na strategije za energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), da se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod (priporočilo št. 3 za posamezno državo leta 2020) ter da se zmanjša splošna odvisnost od fosilnih goriv s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije, zlasti s spodbujanjem dopolnilnih naložb v omrežno infrastrukturo in nadaljnjo racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, izboljšanjem energijske učinkovitosti, zlasti v stavbah, ter pospešitvijo naložb v trajnostni promet in trajnostno kmetijstvo (specifično priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

1.1.Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.1 R1: Reforma obdavčitve energije

Cilj te reforme je spodbuditi podjetja in gospodinjstva, da omejijo svojo porabo energije in preidejo na podnebju prijaznejše vire energije. Reforma vključuje kombinacijo sprememb tarif, zaradi katerih bo uporaba zemeljskega plina dražja, uporaba električne energije pa cenejša, in strukturnih prilagoditev obdavčitve energije, katerih cilj je odvračanje od porabe energije.

Reforma v zvezi s tarifnimi prilagoditvami obsega uvedbo naslednjih sprememb:

a)tarifa za prvi pas („eerste schijf“) za uporabo plina se zviša, tarifa za prvi pas za uporabo električne energije pa zniža;

b)znižata se tarifi drugega in tretjega razpona („tweede en derde schijf“) za uporabo električne energije;

c)struktura cen energije se zmanjša z zvišanjem stopenj tako v najvišjih skupinah porabe plina kot električne energije; in

d)letni pavšalni znesek znižanja davka na energijo za odjemalce električne energije se določi na najmanj 493,27 EUR na elektroenergetski priključek.

Reforma v zvezi s strukturnimi prilagoditvami obdavčitve energije:

a)odpraviti sistem oprostitve in vračila (za zemeljski plin in elektriko) za metalurške in mineraloške postopke;

b)omeji oprostitev porabe zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije na zemeljski plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, dobavljene v omrežje; in

c)odpraviti znižano stopnjo za vrtnarstvo v rastlinjakih.

Reforma se izvede do 31. marca 2025. Reforma C1.1 R2: Uvedba in zaostritev dajatve na CO2 za industrijo

Cilj te reforme je zmanjšati emisije CO2 iz industrije z dajatvijo za CO2 za industrijo. Ta dajatev deluje kot najnižja cena, ki določa najnižjo ceno za tono izpuščenega CO2: če cena v sistemu Evropske unije za trgovanje z emisijami pade pod to najnižjo ceno, se razlika med ceno ETS in najnižjo ceno obračuna kot davek.

Reforma v zvezi z dajatvijo na CO2 za industrijo vključuje naslednje elemente:

a)uvedba dajatve na CO2 za industrijo; in

b)poostritev dajatve s ciljem nadaljnjega zmanjšanja emisij CO2 v industriji. Reforma se bo začela izvajati do 31. marca 2023.

Reforma C1.1 R3: Zvišanje davka na letalska potovanja (ATT)

Cilj te reforme je bolje odražati socialne stroške zračnega prevoza potnikov in odvračati od letov na kratke razdalje. Z reformo se bo zvišala taksa za letalske prevoze, kar bo povzročilo takojšnje zvišanje cen letalskih vozovnic za potnike, ki odhajajo z letališča na Nizozemskem.

Reforma se bo začela izvajati do 31. marca 2023.

Reforma C1.1 R4: Reforma obdavčitve avtomobilov

Cilj te reforme je zmanjšati število kilometrov, ki jih prevozijo avtomobili na fosilna goriva. Reforma vključuje naslednje elemente:

a)postopno odpravo oprostitve davka na motorna vozila in motorna kolesa (Belasting van Personenauto’s en Motorrijwielen, BPM) za dostavna vozila podjetnikov na fosilna goriva, kot so opredeljena v členu 7 Zakona o DDV (Wet op de omzetbelasting 1968); in

b)sprememba osnove za obstoječi davek na lastništvo s teže vozila na število prevoženih kilometrov.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026. Reforma C1.1 R5: Energetska zakonodaja

Cilj te reforme je posodobiti, posodobiti in vključiti regulativni okvir za plinske in elektroenergetske energetske sisteme. Reforma bo vključevala zlasti začetek veljavnosti energetskega zakona, vključitev veljavnega zakona o plinu in sedanjega zakona o električni energiji v en sam pravni okvir ter naslednje elemente:

a)izboljšati sistem zbiranja, shranjevanja in izmenjave podatkov o plinu in električni energiji;

b)revizija pravne podlage za posredovanje na ravni provinc ali centralne vlade v projekte energetske infrastrukture, da se optimizira izdaja dovoljenj in izvajanje projektov nacionalnega interesa – Energieprojecten van Nationale Belang (prek nacionalne sheme usklajevanja – Rijkscoördinatieregeling, RCR).

c)posodobitev regulativnega okvira za upravljavce prenosnega omrežja in operaterje distribucijskega sistema;

d)uredijo možnosti uporabnikov električne energije, da postanejo aktivni akterji na energetskem trgu, tako da omogočijo (i) sklepanje pogodb z več operaterji na eni priključitvi, (ii) prodajo električne energije, proizvedene same, z združevanjem ali ne, in (iii) monetizacijo prožnosti končnih uporabnikov pri dejanskem povpraševanju z združevanjem; in

e)izboljšati varstvo končnih potrošnikov.

Reforma se izvede do 31. marca 2025. Naložba C1.1 I1: Vetrne elektrarne na morju

Cilj te naložbe je povečati zmogljivost proizvodnje vetrne energije v Severnem morju. Cilj naložbe ni kritje stroškov gradnje samih polj vetrnih elektrarn na morju, temveč zmanjšanje negativnih zunanjih učinkov, povezanih z uvedbo dodatnih zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju.

Naložba zagotavlja finančno podporo za:

a)izboljšanje varnosti ladijskega prometa v bližini vetrnih elektrarn na morju z (i) nabavo petih novih električnih polnilnih mest na morju za električna plovila in petih novih polnilnih mest na pomolu za električna plovila (vključno s hibridnimi plovili) ter (ii) naročanjem treh vlačilcev za ukrepanje v izrednih razmerah;

b)krepitev in varstvo ekosistema Severnega morja, za katerega obstaja tveganje, da bo nanj negativno vplivalo uvajanje polj vetrnih elektrarn na morju, in sicer z (i) ukrepi za izboljšanje narave za varstvo vrst ptic in morskih sesalcev, (ii) pilotnimi ukrepi za obnovo narave na območjih Natura 2000 in zunaj njih, (iii) raziskovalnimi projekti za morebitne ukrepe za okrepitev ekosistema Severnega morja in ohranjanje vrst, (iv) ekološkim programom nizozemske vlade za vetrno energijo na morju (WOZEP) in (v) digitalizacijo ekološkega spremljanja v Severnem morju, vključno z namestitvijo ekoloških senzorjev; in

c)ustrezna integracija električne energije na morju v mesta iztovarjanja na kopnem, vključno z

(I) štirje območni naložbeni načrti za omejitev lokalnega negativnega vpliva območij iztovarjanja vetrne energije na zadevna območja in (ii) sveženj ekoloških spodbud za območje Waddenskega morja in nadomestilo za zasoljevanje kmetijskih zemljišč.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti razpisi za zbiranje ponudb in pogodbe, podpisane za tri nove vlačilce za ukrepanje v izrednih razmerah, vsebujejo naslednja zavezujoča merila za upravičenost, ki jih preveri izvajalski organ:

a)Zagotovi se, da plovila, ki prejemajo podporo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, uporabljajo izključno zeleni metanol, ki je skladen z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (RED II) ter povezanimi izvedbenimi in delegiranimi akti.

b)Zeleni vodik, ki se uporablja za proizvodnjo zelenega metanola, izpolnjuje zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik (kar pomeni 3 t ekvivalenta CO2/tH2).

c)Z zelenim metanolom se doseže vsaj 70-odstotni prihranek emisij v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (RED II) ter povezanimi izvedbenimi in delegiranimi akti.

d)Najmanj 90 % porabe energije plovil v njihovi življenjski dobi je električne, preostala poraba energije pa (i) iz zelenega metanola (skladnega s pogoji za zeleni metanol iz točke (c) zgoraj), proizvedenega z uporabo zelenega vodika, proizvedenega z elektrolizo vode in energije iz obnovljivih virov (skladno s pogoji za zeleni vodik iz točke (b)), in CO2 iz: 1) neposredno zajemanje iz zraka, 2) preostali CO2 iz industrijskih dejavnosti, 3) odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati (ogljikovo reciklirani), razen iz postopkov sežiganja, in/ali 4) fermentacija pokošene trave (ali drugih biološko razgradljivih odpadkov, če pokošena trava ni na voljo v zadostni meri; vse vrste „drugih biološko razgradljivih odpadkov“, ki se uporabljajo za proizvodnjo zelenega metanola, so skladne z ostanki in/ali odpadki iz kategorij surovin, ki so vključene v del A Priloge IX k direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, in iz njih izhajajo; ali (ii) temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji v sektorju. Izbira med (i) in (ii) je odvisna od doseganja najmanjših možnih vplivov na okolje v sektorju.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. Naložba C1.1 I2: Zelena energija vodika

Cilj te naložbe je pospešiti in okrepiti razvoj ekosistema zelenega vodika v

Nizozemska.

Naložba zagotavlja finančno podporo za:

a)izgradnjo vsaj dveh predstavitvenih objektov za inovativne tehnologije zelenega vodika, da se dokaže izvedljivost obsežne elektrolize in uvedbe zelenega vodika;

b)vsaj trije raziskovalni projekti, ki se osredotočajo na proizvodnjo, skladiščenje, prevoz ali uporabo zelenega vodika; in

c)razvoj programa za človeški kapital z ukrepi za povečanje ponudbe znanj in spretnosti na področju zelenega vodika z vzpostavitvijo vsaj petih regionalnih učnih skupnosti, učnega gradiva in

dogodki ali centri za lažjo izmenjavo med podjetji in izobraževalnimi ali raziskovalnimi ustanovami.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Ukrepi v okviru te naložbe zlasti podpirajo le proizvodnjo, shranjevanje, prevoz in uporabo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (RED II) ali električno energijo iz omrežja (za slednjo je treba utemeljiti, kako naj se doseže večja zmogljivost za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na nacionalni ravni) ali dejavnosti na področju vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik (zaradi česar so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu manjše od 3 t CO2e/tH2) in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika glede na a primerjalno fosilno gorivo s 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k navedeni direktivi.

Dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, seizključijo1.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba C1.1 I3: Energetski prehod po celinskih plovnih poteh, projekt brezemisijske storitve (ZES)

Cilj te naložbe je uvedba popolnoma električnega in brezemisijskega prevoza po celinskih plovnih poteh. Z naložbo se zagotovijo sredstva za dokončanje modularnih vsebnikov energije (MEC) s skupno zmogljivostjo 150 kWh, 14 nakladalnih mest za plovila in popolnoma električna plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh s skupno tonažo 6161 TEU (dvaindvajset čevljev ekvivalentnih enot). MEC so zamenljivi vsebniki za energijo, ki se polnijo z električno energijo iz obnovljivih virov in so primerni za namestitev v nova in obstoječa plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh. Kapitani si lahko izmenjujejo MEC na katerem koli od 14 mest natovarjanja. Ta nakladalna mesta so opremljena z omrežjem „odprtega dostopa“, ki se lahko uporablja za stabilizacijo elektroenergetskega omrežja ali za zagotavljanje lokalnega in začasnega povpraševanja po električni energiji.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh so zlasti brezemisijska plovila, MEC pa se polnijo z električno energijo iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (RED II).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025. Naložba C1.1 I4: Letalstvo v prehodu

Cilj te naložbe je zagotoviti trajnost nizozemskega letalskega sektorja, da bi do leta 2050 dosegli popolnoma podnebno nevtralno nizozemsko letalstvo, in sicer z odpravo ozkih grl, povezanih z razširitvijo tehnologij za uporabo vodika kot nosilca energije v zrakoplovih.

Naložba zagotavlja finančno podporo za:

1 Če se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se predloži obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema trgovanja z emisijami, so določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

a)končno podrobno zasnovo turboventila z zgorevanjem vodika „H2-turbofan Ombouw“, ki je za enega od motorjev Fokker 100 z zgorevalnimi komorami, primernimi za uporabo tekočega vodika;

b)končno podrobno zasnovo električnega „pogonskega sistema in sistema za shranjevanje vodika za vodikove zrakoplove“, ki zagotavlja električni pogonski sistem vodikovih gorivnih celic za uporabo na zrakoplovu, ki ga je mogoče certificirati CS-23; in

c)ustanovitev možganskega trusta za trajnostno letalstvo („Flying Vision“), v katerem so zastopani nizozemski letalski raziskovalni inštituti, letalski prevozniki in letališča ter mednarodni proizvajalci originalne opreme zrakoplovov.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Ukrepi v okviru te naložbe so zlasti omejeni na fazo zasnove in ne podpirajo dejanskega preskušanja in uporabe turbofana z zgorevanjem vodika „H2-turbofan Ombouw“ in električnega „pogonskega sistema in sistema za shranjevanje vodika“ na gorivnih celicah v predstavitvenih zrakoplovih.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025. Naložba C1.2 I1: Program za naravo

Ta naložba je del strukturnega pristopa Nizozemske k dušiku, njen cilj pa je zmanjšati negativne učinke emisij dušika na Nizozemskem, ki so zlasti prizadele vrste in habitate, ter obnoviti ranljivo naravo. Naložba prispeva k doseganju ugodnih ali izboljšanih pogojev stanja ohranjenosti vrst in habitatov v skladu z Direktivo 2009/147 o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) in Direktivo 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih) z izvajanjem naslednjih ukrepov na območjih Natura 2000 ali okoli njih:

a)izboljšanje kakovosti narave;

b)hidrološke dejavnosti;

c)ohranjanje in optimizacija razporeditve naravnih območij;

d)prehodna območja, vključno s povezavo med območji; in

e)drugi ukrepi, kot je rekreacijsko določanje območij ali nadzor nad invazivnimi vrstami

Poleg tega pokrajine izvajajo ukrepe pogozdovanja za nadomestitev izgube gozdov na določenih območjih.

V okviru naložbe se pripravijo izvedbeni načrti za vsako od 12 provinc. Uprava pokrajin prejme potrebna finančna sredstva za izvajanje ukrepov za obnovo narave. Naložba prispeva k uresničitvi pogojev za ugodno ali izboljšano stanje ohranjenosti vrst in habitatov v skladu z direktivo o pticah in direktivo o habitatih. 12 izvedbenih načrtov oceni in sprejme Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane. Z ukrepi se izboljša kakovost skupaj 101924 hektarov narave na območjih Natura 2000 in v njihovi okolici.

Organizacije za upravljanje zemljišč izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti narave na območjih Natura 2000 in okoli njih. Nizozemska agencija za podjetništvo (Rijksdienst voor Ondernemend Nederland, RvO) v imenu Ministrstva za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane organizacijam za upravljanje zemljišč za izvajanje teh ukrepov nameni najmanj 49 410 000 EUR.

Generalni direktorat za javna dela in upravljanje voda (Rijkswaterstaat) izvaja tri vrste ukrepov za izboljšanje rečne narave in upravljanja cestnega prometa:

a)bolj trajnostno gospodarjenje z vodami;

b)izvajanje hidroloških in drugih ukrepov načrtovanja; in

c)preoblikovanje ali izboljšanje kakovosti infrastruktur.

Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane nameni najmanj 29 610 000 EUR Generalnemu direktoratu za javna dela in upravljanje voda (Rijkswaterstaat) za izvajanje teh ukrepov.

Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane nameni najmanj 18 800 000 EUR za podporo dejavnostim, ki se nanašajo predvsem na razvoj znanja o obnovi narave (vključno z izboljšanjem mreže znanja za obnovo in upravljanje narave, OBN), komuniciranjem in upravljanjem deležnikov ter prilagoditvijo obstoječega spremljanja narave, da se omogoči ocenjevanje ukrepov v okviru te naložbe, kar ima za posledico:

a)prva izboljšana različica sistema za spremljanje narave je operativna;

b)objavijo se vsaj tri poročila o izboljšanju kakovosti narave v habitatih, občutljivih na dušik; in

c)razvije se komunikacijska strategija.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU (direktiva o presoji vplivov na okolje). Kadar je bila izvedena presoja vplivov na okolje, se izvedejo potrebni blažilni ukrepi za varstvo okolja. Za območja/dejavnosti na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini (vključno z omrežjem zavarovanih območij Natura 2000, Unescovimi območji svetovne dediščine in ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zavarovanimi območji) se po potrebi izvede ustrezna presoja v skladu z direktivama 2009/147/ES in 92/43/EGS ter na podlagi njenih ugotovitev izvedejo potrebni blažilni ukrepi.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. Naložba C1.2 I2: Shema pomoči za sanacijo prašičjih farm

Cilj te naložbe je kratkoročno zmanjšati količino emisij amoniaka in nevšečnosti vonjav na območjih, kjer je koncentracija prašičjih farm visoka, ter usedline dušika na območjih Natura 2000. Nepovratna sredstva se dodelijo za podporo prašičerejcem, da prostovoljno trajno in nepreklicno ustavijo svoje prašičje farme, in sicer prek:

a)trajno odpoved njihovih pravic do vzreje prašičev; in

b)obveznost prejemnikov nepovratnih sredstev, da porušijo svojo proizvodno zmogljivost, vključno s hlevi, kleti za gnoj, silosi za gnoj in silosi za krmo.

Rejci prašičev prejmejo nadomestilo za prenos svojih pravic do vzreje prašičev in za izgubo vrednosti proizvodnih sredstev. Z zmanjšanjem populacije prašičev na Nizozemskem za vsaj 6 % na nacionalni ravni v primerjavi z letom 2019 se bodo z naložbo zmanjšale motnje vonjav, ki jih je mogoče pripisati živinskemu gnoju, in emisije dušika na območjih Natura 2000. Nadomestilo se dodeli za zaprtje 275 prašičjih farm, ki naj bi po ocenah zmanjšale emisije amoniaka za približno 900 000 kg v primerjavi z letom 2019.

Naložba se izvede do 30. junija 2023.

1.2.Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
1	C1.1 R1–1 Reforma obdavčitve energije	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o prilagoditvi davčnih tarif na energijo	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2024	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki bo spremenila tarife davka na energijo na naslednji način: a)    Tarifa za prvi pas za uporabo plina se zviša in zniža tarifa prvega razpona za uporabo električne energije. Stopnja tarife prvega razpona za plin se v letu 2024 realno poveča za vsaj 2,5 centa/m³ v primerjavi z letom 2023, to zvišanje stopnje pa se zviša vsaj na: 3,5 centa/m³ v realnem smislu v letu 2026. Tarifa prvega razpona za električno energijo se v letu 2024 realno zniža za vsaj 2,5 centa/kWh v primerjavi z letom 2023, to znižanje stopnje pa se v letu 2026 realno zviša na vsaj 3,5 centa/kWh. b)Tarife za uporabo električne energije v drugem in tretjem razredu se v letu 2024 realno znižajo v primerjavi z letom 2023. c)Tarifna struktura za energijo se zmanjša z zvišanjem stopenj v najvišjih skupinah porabe plina in električne energije. d)Letni pavšalni znesek znižanja davka na energijo za odjemalce električne energije se določi na najmanj 49 327 EUR na električno priključitev v letu 2023.
2	C1.1 R1–2 Reforma obdavčitve energije	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o prilagoditvi strukturnih elementov	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2025	Začetek veljavnosti zakona, ki vsebuje naslednje spremembe: a)Sistem oprostitve in vračila davka na energijo (na zemeljski plin in električno energijo) za

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
			davki na energijo							metalurški in mineralni postopki se odpravijo. b)Oprostitev davka na energijo za porabo zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije je omejena na zemeljski plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, dobavljene v omrežje. c)Znižana stopnja davka na energijo za vrtnarstvo v rastlinjakih se odpravi.
3	C1.1 R2–1 Uvedba in zaostritev dajatve na CO2 za industrijo	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o uvedbi dajatve na industrijski CO2	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2021	Začetek veljavnosti zakona o uvedbi nacionalne dajatve na CO2 za industrijo. Dajatev deluje kot najnižja cena, ki določa najnižjo ceno za tono izpuščenega CO2: če se cena sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (ETS) zniža pod to najnižjo ceno, se razlika med ceno ETS in najnižjo ceno obračuna kot davek.
4	C1.1 R2–2 Uvedba in zaostritev dajatve na CO2 za industrijo	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o poostritvi dajatve na industrijske emisije CO2	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2023	Začetek veljavnosti zakonodaje o povečanju industrijske dajatve na CO2 s 30 EUR na tono v letu 2021 na EUR 50,10 na tono v letu 2023 in nato postopoma na EUR 82,80 na tono leta 2026 in začetek veljavnosti zakonodaje, ki postopoma zmanjšuje količino emisij CO2, izvzetih iz industrijskih dajatev za CO2, zaradi česar naj bi se emisije CO2 v letu 2026 zmanjšale za 2,4 milijona ton.
5	C1.1 R3–1 Zvišanje davka na letalska potovanja (ATT)	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o zvišanju davka na letalska potovanja za letalske potnike, ki odhajajo z nizozemskega letališča	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2023	Začetek veljavnosti zakona o zvišanju davka na letalski prevoz za potnike, ki odhajajo z letališča na Nizozemskem. Taksa je vsaj trikrat višja od takse v letu 2022 (7,94 EUR na odhod na potnika v letu 2022).

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
6	C1.1 R4–1 Reforma obdavčitve avtomobilov	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o postopni odpravi oprostitve davka na motorna vozila in motorna kolesa (BPM) za komercialna kombinirana vozila	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2025	Začetek veljavnosti zakona o postopni odpravi oprostitve davka na motorna vozila in motorna kolesa (Belasting van Personenauto’s en Motorrijwielen, BPM) za dostavna vozila podjetnikov na fosilna goriva, kot so opredeljena v členu 7 zakona o DDV (Wet op de omzetbelasting 1968).
7	C1.1 R4–2 Reforma obdavčitve avtomobilov	Mejnik	Objava zakona v Uradnem listu o spremembi obstoječega davka na avtomobile in kombinirana vozila	Objava v Uradnem listu				V2	2025	Objava zakona o spremembi davčne osnove za avtomobile in kombinirana vozila od teže avtomobila ali dostavnega vozila do števila prevoženih kilometrov v Uradnem listu. Zakon lahko vključuje določbe, ki začnejo veljati najpozneje leta 2030. Zakon vključuje določbe o dodelitvi odgovornosti in pristojnosti ustreznim izvajalskim organom, ki začnejo veljati in se uporabljajo po objavi. Z zakonom se določijo specifikacije za vrsto sistema zaračunavanja ter določi, kako bo tarifa strukturirana in kako se bo določila registracija števila prevoženih kilometrov.
8	C1.1 R4–3 Reforma obdavčitve avtomobilov	Mejnik	Pismo parlamentu o stanju izvajanja zakona o spremembi davčne osnove za avtomobile in kombinirana vozila	Pismo, naslovljeno na Parlament				V2	2026	V pismu vlade parlamentu se podrobno navedejo ukrepi, ki so jih pooblaščene izvajalske agencije sprejele za izvajanje zakona o spremembi davčne osnove za avtomobile in kombinirana vozila, od teže avtomobila ali dostavnega vozila do števila prevoženih kilometrov. V dopisu so opisani naslednji koraki izvajanja v zvezi s (a) sistemom pristojbin, (b) strukturo tarif in (c) registracijo števila prevoženih kilometrov, da se zagotovi operacionalizacija v skladu z zakonom o spremembi obstoječega davka na avtomobile in kombinirana vozila.
9	C1.1 R5–1	Mejnik	Začetek veljavnosti energije	Zakonska določba o določitvi njegovega vnosa				V1	2025	Začetek veljavnosti energetskega zakona, ki vključuje veljavni zakon o plinu in veljavni zakon o električni energiji

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	Energetska zakonodaja		Zakon	začetek veljavnosti						v en sam pravni okvir, ki ima naslednje značilnosti: a)izboljšati sistem zbiranja, shranjevanja in izmenjave podatkov o plinu in električni energiji; b)revizija pravne podlage za posredovanje provinc ali centralnih vlad v projekte energetske infrastrukture, da se optimizira izdaja dovoljenj in izvajanje projektov nacionalnega interesa – Energieprojecten van Nationale Belang (prek nacionalne sheme usklajevanja – Rijkscoördinatieregeling, RCR) c)posodobitev regulativnega okvira za upravljavce prenosnega omrežja in operaterje distribucijskega sistema; d)uredijo možnosti uporabnikov električne energije, da postanejo aktivni akterji na energetskem trgu, tako da omogočijo (a) sklepanje pogodb z več operaterji na enem priključku, (b) prodajo električne energije iz lastne proizvodnje, ne glede na to, ali se agregira ali ne, in (c) monetizacijo prožnosti končnih uporabnikov pri dejanskem povpraševanju z združevanjem; in e)izboljšati varstvo končnih potrošnikov.
10	C1.1 I1–1 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Zagotavljanje varnosti ladijskega prometa – podpisana(-e) pogodba(-e) za nakup novih polnilnih mest na morju in pomolu	Podpisana(-e) pogodba(-e) za nakup petih novih polnilnih mest na morju in pet novih polnilnih mest v pomolu.				V2	2026	Podpis pogodb za nakup petih novih električnih polnilnih postaj za električna plovila (vključno s hibridnimi plovili) na morju; in podpis pogodb za nakup petih novih električnih polnilnih postaj za električna plovila (vključno s hibridnimi plovili) v pomolu.
11	C1.1 I1–2	Mejnik	Zagotavljanje varnosti ladijskega prometa — Objava	Objavljen(-i) razpis(-i) za nakup trije nujni primeri				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Objava razpisov za nakup treh novih vlačilcev za ukrepanje v izrednih razmerah, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti ladijskega prometa v vetrnih elektrarnah na morju in v njihovi okolici

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	Vetrne elektrarne na morju		razpis(-i) za nakup vlačilcev za ukrepanje v izrednih razmerah	odzivna vlečna plovila						kmetije. Razpisne specifikacije vsebujejo zavezujoča merila za upravičenost, ki jih preveri izvajalski organ, da se zagotovi skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v opisu naložbe.
12	C1.1 I1–3 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Zagotavljanje varnosti ladijskega prometa – podpisana(-e) pogodba(-e) za nakup vlačilcev za ukrepanje v izrednih razmerah	Podpisana(-e) pogodba(-e) za nakup treh vlačilcev za ukrepanje v izrednih razmerah				V2	2026	Podpis pogodb za nakup treh novih vlačilcev za ukrepanje v izrednih razmerah, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti ladijskega prometa na poljih vetrnih elektrarn na morju in v njihovi okolici. Za zagotovitev skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, pogodbe vsebujejo specifikacije, kot so določene v opisu naložbe.
13	C1.1 I1–4 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Razvoj in izvajanje krepitve narave in varstva vrst	Podpisane pogodbe ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za razvoj in izvajanje ukrepov za izboljšanje narave in varstvo vrst				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Pogodbe in/ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisani za razvoj ukrepov za izboljšanje narave in varstvo vrst: a)vsaj šest načrtov za varstvo vrst ali načrtov za izboljšanje narave; b)vsaj štiri nadaljnje raziskovalne študije za nadaljnje izboljšanje načrtov za varstvo vrst in/ali načrtov za izboljšanje narave ter za določitev izhodiščnega kartiranja; c)vsaj trije (pilotni) projekti za preskušanje ukrepov, opredeljenih v načrtih za varstvo vrst, in/ali načrti za izboljšanje narave in/ali nadaljnje raziskovalne študije. Pogodbe in/ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisani za izvajanje naslednjih ukrepov za izboljšanje narave in varstvo vrst: a)vsaj dve zaščiti za ptice; b)vsaj pet manjših ukrepov za varstvo vrst; c)ukrepi za obnovo ali izboljšanje narave

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										v vsaj treh vetrnih elektrarnah na morju.
14	C1.1 I1–5 Vetrne elektrarne na morju	Tarča	Krepitev in varstvo ekosistema Severnega morja – projekti, ki prispevajo k izboljšanju in/ali obnovi narave na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih ter njihovi okolici v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji		Število projektov, za katere so bile podpisane pogodbe	0	4	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Podpisane pogodbe za vsaj štiri projekte, ki prispevajo k izboljšanju in/ali obnovi narave na območjih Natura 2000, območjih okoli območij Natura 2000 in zavarovanih območjih v skladu z Direktivo 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). V okviru teh štirih projektov se sprejmejo ukrepi, ki obravnavajo enega ali več ciljev ohranjanja, navedenih v načrtih upravljanja teh zavarovanih območij.
15	C1.1 I1–6 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Krepitev in zaščita ekosistema Severnega morja – ekološki program za vetrne elektrarne na morju (WOZEP)	Raziskave ekološkega programa vetrnih elektrarn na morju: objavljeno zbirno poročilo				V1	2026	Raziskovalni projekti bodo znatno napredovali na naslednjih raziskovalnih področjih: a)zbiranje in modeliranje podatkov o učinkih razvoja vetrne energije na morju in vetrnih turbin na ptice in netopirje; b)vplive razvoja vetrne energije na morju (gradbena in operativna faza) na morske sesalce; c)vplive razvoja vetrne energije na morju na ekosistem Severnega morja, vključno z razpoložljivostjo hrane in primernostjo habitatov za zaščitene vrste ptic, netopirjev in morskih sesalcev; in d)ocene kumulativnega učinka za izračun vplivi načrtovanih in obstoječih vetrnih parkov na

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										zaščitene vrste. Predloži se povzetek raziskovalnih projektov v obliki poročila; temelji na razpoložljivih rezultatih zgoraj navedenih projektov.
16	C1.1 I1–7 Vetrne elektrarne na morju	Tarča	Krepitev in zaščita ekosistema Severnega morja – digitalizacija postaj za spremljanje v Severnem morju		Število nameščenih in delujočih postaj za spremljanje	0	12	V1	2026	Namestita in delujeta vsaj dve statični postaji za spremljanje in vsaj 10 mobilnih postaj za spremljanje.
17	C1.1 I1–8 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Priključek električne energije na morju na kopenska pristajalna območja – sporazumi o upravljanju območnih naložbenih načrtov	Podpisani sporazumi o upravljanju				V2	2024	Ministrstvo za gospodarske zadeve in podnebno politiko ter vsaka regija z območji iztovarjanja vetrne energije na morju (Borssele, Maasvlakte, Noordzeekanaalgebied in Eemshaven) podpišeta sporazum o upravljanju. Ti sporazumi vsebujejo vsaj: a)Pravice in odgovornosti strani in deležnikov, vključenih v sistem upravljanja za upravljanje naložb v regijah z območji iztovarjanja vetrne energije na morju; b)Opredelitev, katera infrastruktura je potrebna za zeleno energijo in njene posledice za vsako regijo; c)Znesek, dodeljen regiji za ukrepe za ublažitev škodljivih vplivov iztovarjanja vetrnih elektrarn na morju na kakovost življenjskega okolja v regiji; d)Vrsto predvidenih blažilnih ukrepov; in e)Specifikacijo, da se presoja vplivov na okolje (PVO) izvede v skladu z Direktivo 2011/92/EU.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										(Direktiva o presoji vplivov na okolje). Kadar je bila izvedena presoja vplivov na okolje, se izvedejo potrebni blažilni ukrepi za varstvo okolja. Za območja/dejavnosti na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini (vključno z omrežjem zavarovanih območij Natura 2000, Unescovimi območji svetovne dediščine in ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zavarovanimi območji) se po potrebi izvede ustrezna presoja v skladu z direktivama 2009/147/ES in 92/43/EGS ter na podlagi njenih ugotovitev izvedejo potrebni blažilni ukrepi.
18	C1.1 I1–9 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Priključek električne energije na morju na mesta iztovarjanja na kopnem – upravni sporazumi za območne naložbene načrte	Podpisani upravni sporazumi				V1	2026	Med ministrstvom za gospodarstvo in podnebno politiko ter vsako od regij z območji iztovarjanja vetrne energije na morju (Borssele, Maasvlakte, Noordzeekanaalgebied in Eemshaven) se sklenejo upravni sporazumi. Ti sporazumi vsebujejo svežnje ukrepov, ki jih je treba izvajati v regijah za ublažitev škodljivih vplivov iztovarjanja vetrnih elektrarn na morju na kakovost fizičnega življenjskega okolja, in ustrezno zavezo za financiranje. Vsi upravni sporazumi skupaj vključujejo vsaj naslednje ukrepe: a)Zvočna zaščita visokonapetostnih postaj b)Zeleni in/ali rekreacijski prostori, kot so gozdovi ali parki c)Izboljšanje lokalne infrastrukture za mobilnost, kot so kolesarske ali pešače d)Javna informacijska središča za energetski prehod. Najmanj 200 000 000 EUR prevzetih

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										Ministrstvo za gospodarstvo in podnebno politiko za vse ukrepe, sprejete skupaj.
19	C1.1 I1–10 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Priključek električne energije na morju do območij iztovarjanja na kopnem – paket ekoloških impulzov v Waddenskem morju	Sprejet(-i) sklep(-i) o svežnju o ekoloških motnjah v Waddenskem morju				V3	2025	Sklep(-e) o svežnju za ekološke impulse Waddensko morje sprejme politični odbor za regijo Waddenskega morja, ki ga sestavljajo predstavniki nacionalnih in regionalnih vlad. Sveženj o ekoloških motnjah v Waddenskem morju zajema ukrepe, ki podpirajo: a)Izvajanje faze II akcijskega načrta za gnezdeče ptice2; b)Izvajanje celovitega načrta upravljanja organa za upravljanje Waddenskega morja št.3, ki podpira podvodno biotsko raznovrstnost, kot je obnova morskih alg okrog trdih struktur, ki jih je izdelal človek, pod vodnimi in klapavicami, spremljanje, krepitev slanih močvirij ter nadzor in izvrševanje; c)Obnovitev narave na območjih sotočja morske vode s sladko vodo; in d)Raziskava kumulativnih učinkov pritiskov ljudi v Waddenskem morju in ekoloških učinkov podnebnih sprememb. Sklepi vključujejo tudi obveznost financiranja, ki ustreza tem ukrepom. Ministrstvo za gospodarstvo in podnebno politiko dodeli najmanj 17 000 000 EUR za

2  https://rijkewaddenzee.nl/wp-content/uploads/2018/05/Actieplan-Broedvogels-Waddenzee-2018_DEF_MET_voorwoord.pdf

3  https://www.beheerautoriteitwaddenzee.nl/integraal-beheerplan/wat-is-het-integraal-beheerplan

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										vsi ukrepi.
20	C1.1 I1–11 Vetrne elektrarne na morju	Mejnik	Priključek električne energije na morju do območij iztovarjanja na kopnem – Nadomestilo za zasoljevanje kmetijskih zemljišč in njeno ublažitev	Sprejet(-i) sklep(-i) političnega odbora za regijo Waddenskega morja				V3	2025	Odbor za politiko Waddensko morje odloča o odškodninskih ukrepih za zasoljevanje kmetijskih zemljišč in njihovo ublažitev. Vsaj EUR 4875000 obveznosti ministrstva za gospodarstvo in podnebno politiko za vse ukrepe.
21	C1.1 I2–1 Zelena energija vodika	Mejnik	Objava agende za človeški kapital za povečanje ponudbe znanj in spretnosti na področju zelenega vodika	Sprejetje in objava agende za človeški kapital za povečanje ponudbe znanj in spretnosti na področju zelenega vodika				V3	2023	Sprejetje s strani vlade in objava agende za človeški kapital za povečanje ponudbe znanj in spretnosti na področju zelenega vodika. Ta agenda določa akcijski načrt za ustanovitev vsaj petih regionalnih učnih skupnosti, učnega gradiva in dogodkov ali centrov za lažjo izmenjavo med podjetji in izobraževalnimi ali raziskovalnimi ustanovami.
22	C1.1 I2–2 Zelena energija vodika	Tarča	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za predstavitvene zmogljivosti za inovativno tehnologijo zelenega vodika		Število podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev	0	2	V2	2025	Podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih za izgradnjo vsaj dveh predstavitvenih objektov za inovativne tehnologije zelenega vodika, da se dokaže izvedljivost obsežne elektrolize in uvedbe vodika. Za zagotovitev skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebujejo specifikacije, kot so določene v opisu naložbe.
23	C1.1 I2–3 Zelena energija vodika	Tarča	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za raziskovalne projekte za zeleni vodik		Število podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev	0	3	V2	2025	Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za vsaj tri raziskovalne projekte, ki se osredotočajo na proizvodnjo, skladiščenje, prevoz ali uporabo zelenega vodika. Za zagotovitev skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebujejo specifikacije, kot so določene v opisu naložbe.
24	C1.1 I3–1 Celinskih	Tarča	Kilovatne ure (kWh) električne energije		kWh	0	150	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Modularne posode za energijo (MEC) s skupno vrednostjo zmogljivost najmanj 150 kWh deluje s priključnimi postajami. MEC so:

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	energetski prehod na vodni poti, projekt ZES		na voljo z delujočimi modularnimi posodami za energijo							zamenljivi vsebniki za energijo iz obnovljivih virov, ki se polnijo z električno energijo iz obnovljivih virov, skladni z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (RED II) in primerni za namestitev na nova in obstoječa plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh.
25	C1.1 I3–2 Energetski prehod po celinskih plovnih poteh, projekt ZES	Tarča	Število operativnih nakladalnih mest		Število operativnih nakladalnih mest	0	14	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Deluje 14 mest natovarjanja za plovila. Mesta natovarjanja se uporabljajo za polnjenje modularnih posod za energijo. Kapitani si lahko izmenjujejo MEC na katerem koli od 14 mest natovarjanja. Ta nakladalna mesta so opremljena z omrežjem „odprtega dostopa“, ki se lahko uporablja za stabilizacijo elektroenergetskega omrežja ali za zagotavljanje lokalnega in začasnega povpraševanja po električni energiji.
26	C1.1 I3–3 Energetski prehod po celinskih plovnih poteh, projekt ZES	Tarča	Skupna tonaža ladij, pretvorjenih v brezemisijske ladje		Skupna tonaža, merjena v ekvivalentu 20 čevljev (PEU)	0	6161	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Ladje, katerih tonaža znaša najmanj 6161 TEU, se pretvorijo v popolnoma električna plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh brez emisij, ki uporabljajo električni pogon.
27	C1.1 I4–1 Letalstvo v prehodu	Mejnik	Podrobna zasnova turboventila z zgorevanjem vodika	Dokončana končna podrobna zasnova turboventila z zgorevanjem vodika				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokonča se končna podrobna zasnova turboventila z zgorevanjem vodika „H2-turbofan Ombouw“. Končna podrobna zasnova se določi za enega od motorjev Fokker 100 z zgorevalnimi komorami, primernimi za uporabo tekočega vodika. V končnem podrobnem načrtu se zagotovi podrobno razumevanje: a)predvideno arhitekturo sistema zrakoplova; b)značilnosti spremembe turboventilatorskega motorja; c)značilnosti podsistemov za shranjevanje in distribucijo vodika; in d)značilnosti povezanega nadzora

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										sistemi
28	C1.1 I4–2 Letalstvo v prehodu	Mejnik	Podrobna zasnova električnega pogona na vodikove gorivne celice	Dokončana končna podrobna zasnova električnega pogonskega sistema na vodikove gorivne celice				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokonča se končna podrobna zasnova električnega pogonskega sistema na gorivne celice „Pogonski sistem in sistem za shranjevanje vodika za vodikov zrakoplov“. Končna podrobna zasnova zagotavlja električni pogonski sistem na vodikove gorivne celice za uporabo na zrakoplovu, ki ga je mogoče certificirati s CS-23. V končnem podrobnem načrtu se zagotovi podrobno razumevanje: a)predvideno arhitekturo sistema zrakoplova; b)značilnosti vodikovega-električnega pogonskega sistema, vključno s kritičnimi sestavnimi deli, kot sta gorivna celica in električni motor; c)značilnosti podsistemov za shranjevanje in distribucijo vodika; in d)značilnosti povezanih nadzornih sistemov.
29	C1.1 I4–3 Letalstvo v prehodu	Mejnik	Delovanje možganskega trusta „Flying Vision“	Delovanje možganskega trusta „leting Vision“ in objava prvega časovnega načrta				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Letalstvo se zahvaljuje za „vizijo letenja“, kar dokazuje objava prvega tehnološkega časovnega načrta za podnebno nevtralno letalstvo. V tem časovnem načrtu se opredelijo: a)morebitne dolgoročne rešitve za izzive v zvezi s podnebno nevtralnim letenjem; in b)potrebe po raziskavah in tehnološkem razvoju na ravni celotne industrije.
30	C1.2 I1–1	Tarča	Kakovost izboljšanje		Število hektarjev	0	101 924	V2	2026	Pokrajine izvajajo pet vrst kakovosti ukrepi za izboljšanje v omrežju Natura 2000 in njegovi okolici

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										C)    Preoblikovanje ali izboljšanje kakovosti infrastruktur. Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane nameni najmanj 29 610 000 EUR Generalnemu direktoratu za javna dela in upravljanje voda (Rijkswaterstaat) za izvajanje teh ukrepov.
33	C1.2 I1–4 Program za naravo	Tarča	Ukrepi, ki prispevajo k spremljanju in razvoju baze znanja za program za naravo		Znesek (v EUR)	0	18 800 000	V2	2026	Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane dodeli najmanj 18 800 000 EUR za podporo dejavnostim, ki se nanašajo predvsem na razvoj znanja o obnovi narave (vključno z izboljšanjem mreže znanja za obnovo in upravljanje narave, OBN), komuniciranje in upravljanje deležnikov ter prilagoditev obstoječega spremljanja narave, da se omogoči ocenjevanje ukrepov v okviru te naložbe, kar bo omogočilo: a)Prva izboljšana različica sistema za spremljanje narave je operativna; b)Objavijo se vsaj tri poročila za izboljšanje kakovosti narave v habitatih, občutljivih na dušik; in c)Razvije se komunikacijska strategija.
34	C1.2 I2–1 Shema pomoči za sanacijo prašičjih farm	Tarča	Število zaprtih obratov za rejo prašičev		Število zaprtih obratov za rejo prašičev	0	275	V2	2023	Nadomestilo se dodeli za zaprtje 275 prašičjih farm, ki na nacionalni ravni zmanjšajo populacijo prašičev za vsaj 6 % v primerjavi z letom 2019. Zaradi zaprtja 275 razmnoževališč prašičev se ocenjuje, da se bodo emisije amoniaka v primerjavi z letom 2019 zmanjšale za približno 900 000 kg.

B.KOMPONENTA 2: POSPEŠITEV DIGITALNE PREOBRAZBE

Cilj te komponente nizozemskega načrta za okrevanje in odpornost je pospešiti digitalni prehod nizozemskega gospodarstva. Komponenta vključuje sveženj devetih naložb in eno reformo, katerih cilji so (i) spodbujanje razvoja inovativnih tehnologij ter digitalnih znanj in spretnosti, (ii) zagotovitev, da bo mobilnost kos izzivom prihodnosti, in (iii) pospešitev digitalizacije nizozemske centralne vlade.

Cilj komponente je prispevati k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Nizozemsko, zlasti osredotočiti naložbe na digitalni prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020) in zmanjšati ozka grla v prometu (priporočilo št. 3 za posamezno državo iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

2.1.Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba C2.1 I1: Kvantna delta NL

Cilj tega naložbenega programa je (i) pospešiti razvoj aplikacij kvantne tehnologije, (ii) razviti, pritegniti in zadržati talente ter (iii) spodbuditi razvoj in ustanavljanje novih podjetij na področju kvantne tehnologije na Nizozemskem.

Namen naložbe je vlagati v raziskave in razvoj kvantnih računalnikov, kvantnih omrežij in kvantnih senzorjev ter zagotoviti finančno podporo za prvo in drugo fazo akcijskega načrta, ki ga je objavila Quantum Delta NL. Dokončanje teh dveh faz vključuje vsaj:

a)razvoj predsemenskega instrumenta za zagonska podjetja;

b)razvoj komunikacijskega omrežja za raziskave in razvoj na področju

kvantna tehnologija („kvantno nizozemsko omrežje za raziskave in razvoj“);

c)naložbe v čistilno sobo Nanolab; in

d)dodeljevanje doktorskih štipendij na področju kvantne tehnologije.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise iz upravičenosti izključujejo razvoj rešitev, postopkov, tehnologij in zmogljivosti, povezanih z naslednjim seznamom dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo4; (II) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti5; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami6 in napravami za mehansko-biološko obdelavo7; in

4 Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

5 Če se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se predloži obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

6 Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

7 Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov na

(IV)dejavnosti in sredstva, pri katerih lahko dolgoročno odlaganje odpadkov škoduje okolju. V tem mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. Naložba C2.1 I2: Umetne inteligence Ned in uporabne učne skupnosti na področju umetne inteligence

Cilj te naložbe je razviti in izkoristiti potencial umetne inteligence za nizozemsko gospodarstvo in družbo. Cilj naložbe je odpraviti ozka grla, ki omejujejo široko uporabo rešitev umetne inteligence, kot so počasna hitrost inovacij, omejena širina baze znanja, nizka ponudba usposabljanja na področju umetne inteligence na trgu dela, omejena vključenost širše družbe in pomanjkanje rešitev za izmenjavo podatkov.

Naložba zagotavlja finančno podporo za:

a)razvoj metod za uvedbo zaupanja vrednih umetnointeligenčnih sistemov, osredotočenih na človeka;

b)izboljšanje ravni znanja o umetni inteligenci z dodelitvijo štipendij za imenovanje doktorskih kandidatov in podoktorskih raziskovalcev na področju umetne inteligence;

c)dodelitev štirih nepovratnih sredstev za projekte raziskav in razvoja za razvoj inovativnih aplikacij umetne inteligence; in

d)uresničitev šestih uporabnih učnih skupnosti na področju umetne inteligence.

Naložba se izvede do 31. marca 2026. Naložba C2.1 I3: Spodbuda za digitalno izobraževanje

Cilj tega naložbenega programa je nadalje izkoristiti priložnosti digitalizacije za poklicno in visokošolsko izobraževanje ter izboljšati digitalna znanja in spretnosti študentov in učiteljev. Cilj naložbe je združiti poklicne in visokošolske ustanove na Nizozemskem, da bi vzpostavili standardizirano, varno in zanesljivo sektorsko infrastrukturo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter sektorsko infrastrukturo znanja.

Naložba zagotavlja finančno podporo za razvoj:

a)nacionalni osnovni instrument za izmenjavo digitalnih učnih gradiv;

b)centri za poučevanje in učenje, ki lahko učencem, predavateljem in raziskovalcem nudijo podporo v zvezi z digitalnim učnim gradivom; in

c)sistem za shranjevanje in varen dostop do podatkov učencev.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025. Naložba C2.1 I4: Logistika digitalne infrastrukture

Cilj tega naložbenega programa je pospešiti in olajšati digitalizacijo logističnega sektorja.

z vzpostavitvijo zanesljive, decentralizirane organizirane podatkovne infrastrukture za izmenjavo poslovno občutljivih logističnih podatkov med izvajalci v dobavni verigi v logističnem sektorju.

Program zagotavlja podporo za naložbe v:

a)razvoj osnovne podatkovne infrastrukture za Nizozemsko. Osnovna podatkovna infrastruktura se opredeli kot sklop načel in sporazumov, ki udeleženim stranem omogočajo, da skupaj razvijejo posebno informacijsko omrežje.

biološki odpadki komposta in anaerobna presnova bioloških odpadkov, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja

zmogljivost obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanje življenjske dobe obrata; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

Osnovna podatkovna infrastruktura je v vsaj 80-odstotni skladnosti z minimalnimi zahtevami referenčne arhitekture, ki jo določi ministrstvo za infrastrukturo in upravljanje voda;

b)razvoj delovnega svežnja za digitalno pripravljenost za povečanje digitalne pripravljenosti nizozemskega logističnega sektorja; in

c)dokončanje vsaj štirih živih laboratorijev, tj. povezava njihovih podatkovnih storitev z osnovno podatkovno infrastrukturo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. Naložba C2.2 I1: Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)

Namen te naložbe je prispevati k nadomestitvi obstoječe zaščite analognega vlaka.

sistem z evropskim digitalnim standardom za zaščito in nadzor vlakov, evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS).

Naložba zagotavlja finančno podporo za naslednje projekte:

a)Študija načrtovanja odseka Kijfhoek-belgijska meja: razvoj projekta železniškega prometa (Rail Verkeers Technisch Ontwerp, RVTO). Projekt železniškega prometa dokazuje, da so potrebne prilagoditve upravljanja prometa v skladu z ustrezno zakonodajo in predpisi o varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa;

b)Načrtovalna študija za odsek tira sever Nizozemske: razvoj funkcionalnega integriranega načrta sistema in projekta železniškega prometa (RVTO). Projekt železniškega prometa dokazuje, da so potrebne prilagoditve upravljanja prometa v skladu z ustrezno zakonodajo in predpisi o varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa ter da je bil pripravljen s tem povezan funkcionalni projekt integriranega sistema;

c)Projekt prenove radijskega omrežja GSM-Rail: bazne postaje-sprejemniki (GSM-Rail drogovi) so sposobne obratovati v okviru sistema ERTMS;

d)Prilagoditev posebnih aplikacij informacijske tehnologije (IT) za uvedbo ERTMS: logistični sistemi IT v okviru upravljavca infrastrukture ProRail se prilagodijo, vključno s preoblikovanjem ali posodabljanjem ustreznih aplikacij IT, tako da lahko prejemajo in obdelujejo pravilne informacije o varnosti na železnici in informacije o interoperabilnosti (informacije o ERTMS/osrednjem varnostnem sistemu (CSS)) po uvedbi ERTMS; in

e)Osrednji varnostni sistem ERTMS: CSS začne delovati za ERTMS za ProRail. Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba C2.2 I2: Varna, pametna in trajnostna mobilnost

Cilj te naložbe je okrepiti prehod na varno, pametno in trajnostno mobilnost z optimizacijo uporabe obstoječih infrastrukturnih omrežij.

Naložba zagotavlja finančno podporo za naslednje ukrepe:

a)namestitev vsaj 450 inteligentnih naprav za nadzor prometa, tj. naprav, ki se lahko digitalno povežejo z udeleženci v cestnem prometu (Inteligente Verkeersregelinstallaties);

b)uvedbo prednostnih varnostnih storitev za uporabnike cest, pri čemer pogodbenice, tj. ponudniki varnostnih storitev, uporabnikom cest zagotovijo digitalna sporočila o nevarnih razmerah na cesti;

c)razvoj nacionalne „digitalne infrastrukture za prihodnjo odporno mobilnost“ (DITM), ki bo podlaga za razvoj in izvajanje nadgradljivega sistema kooperativne, povezane in avtomatizirane mobilnosti (CCAM); in

d)razvoj nacionalne platforme za dostop do podatkov o mobilnosti, vključno s spletno objavo 20 naborov podatkov o mobilnosti.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. Naložba C2.2 I3: Inteligentne obcestne postaje (iWKS)

Cilj te naložbe je nadomestiti obstoječe obcestne postaje (WKS), tj. naprave ob cestnih pasovih, ki lahko komunicirajo z elektronskimi prometnimi znaki, z inteligentnimi obcestnimi postajami (iWKS) z večjimi funkcionalnostmi. Cilj inteligentnih obcestnih postaj je zmanjšati zastoje in izboljšati pretok prometa s hitrejšim opozarjanjem na incidente in prometne zastoje ter boljšim in hitrejšim širjenjem cestnega prometa po alternativnih poteh. Poleg tega naj bi bile inteligentne obcestne postaje učinkovitejše in trajnejše ter naj bi zahtevale manj vzdrževanja kot obstoječe obcestne postaje.

Naložba zagotavlja finančno podporo za namestitev iWKS leta 1906. Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma C2.3 R1: Upravljanje informacij javnega značaja (Zakon o odprti vladi)

Cilj te reforme je pregledati upravljanje informacij s strani javne uprave, da se izboljšata njena preglednost in odprtost, in sicer z začetkom veljavnosti zakona o odprti vladi (Wet open overheid, WOO). Zakon o odprti vladi zagotavlja večjo preglednost javnih organov in delno javnih organov, tako da državljanom, medijem in medijem, poslancem in njihovim uslužbencem omogoča lažje iskanje informacij javnega sektorja, njihovo združljivost in digitalni dostop.

Reforma vključuje naslednje elemente:

a)začetek veljavnosti zakona o odprti vladi;

b)obveznost centralnih vladnih organizacij ter avtonomnih upravnih organov in agencij, da predložijo akcijske načrte za izboljšanje digitalne dostopnosti informacijskih sistemov javnih organizacij, da se doseže preglednost; in

c)povezava upravnih organov z digitalno infrastrukturo, ki jo vzdržuje Ministrstvo za notranje zadeve in odnose Kraljevine, ki zagotavlja javni dostop do vsaj 330000 dokumentov.

Reforma se izvede do 30. junija 2026. Naložba C2.3 I1: Obnova infrastrukture IT na ministrstvu za obrambo

Ta naložba je del širšega sklopa projektov IT, namenjenih obnovi infrastrukture informacijske tehnologije (IT) ministrstva za obrambo. Cilj naložbe je ministrstvu za obrambo omogočiti uporabo zanesljivih, varnih in prožnih sistemov, ki bodo kos izzivom prihodnosti. V okviru nizozemskega načrta za okrevanje in odpornost se bo izvajalo več projektov, ki niso neposredno povezani z operacijami vojaškega ali obrambnega pomena, vključno z informacijsko varnostjo, klicnimi centri in informacijskimi centri ter varno komunikacijo s tretjimi stranmi.

Naložba zagotavlja finančno podporo za:

a)razvoj ukrepov na področju kibernetske varnosti, vključno z (i) vzpostavitvijo centra za varnostne operacije, (ii) uvedbo sistema za identifikacijo in upravljanje dostopa za sodelovanje s tretjimi stranmi, (iii) izvajanjem rešitve za izmenjavo certificiranih in preverjenih nizko in visoko tajnih podatkov; in (iv) izvajanje rešitve za nadzor digitalnega dostopa do podatkovnih centrov;

b)omogočiti vsaj 500 civilnim uslužbencem ministrstva za obrambo delo na daljavo prek varnega omrežja, ki zagotavlja komunikacijska sredstva (npr. glas, video in klepet), gradnjo virtualnih delovnih mest v živo in vzpostavitev enotnih prostorov za sodelovanje; in

c)posodobitev omrežne opreme na fizičnih lokacijah, povečanje pasovne širine omrežja, da se zagotovi zadostna kakovost omrežja za aplikacije, ki jih uporablja civilno osebje ministrstva za obrambo, ter migracija zalednih aplikacij na novo infrastrukturo podatkovnih centrov in platforme za gostovanje.

d)dodatno izboljšati varnost dela na daljavo za najmanj 500 civilnih uslužbencev ministrstva za obrambo z vzpostavitvijo obnovljenega centra za stike in dostopom do osnovnih aplikacij.

Naložba se izvede do 31. marca 2026. Naložba C2.3 I2: Digitalizacija verige kazenskega pravosodja

Cilj te naložbe je izboljšati učinkovitost kazenskopravne verige z nadomestitvijo dokumentacije v obstoječih postopkih z digitalnimi sredstvi in zagotavljanjem stalnega dostopa do ustreznih informacij.

Naložba zagotavlja finančno podporo za:

a)razvoj portala, ki državljanom omogoča opravljanje dejanj v kazenskih postopkih, vključno z vlaganjem prijav; in

b)izboljšanje obstoječih sistemov informacijske tehnologije (IT) v verigi kazenskega pravosodja, da se omogoči digitalna obravnava kazenskih zadev kategorije „pogosta kazniva dejanja“ s strani deležnikov (tj. policije, državnega tožilstva in sodstva) v verigi kazenskega pravosodja; ter deležnikom omogočiti dostop do video in avdio gradiva, povezanega s primeri iz kategorije „pogosta kazniva dejanja“.

Za oblikovanje in izvajanje tega ukrepa se zagotovi vključitev sodne veje oblasti.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

2.2.Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
35	C2.1 I1–1 Kvantna delta NL	Mejnik	Ureditev kvantne delte NL	Podpora, dodeljena Quantum Delta NL, in objava akcijskega načrta				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Kvantni delti NL se v okviru nacionalnega sklada za rast dodeli podpora za spodbujanje kvantnega računalništva in mreženja ter podporo raziskavam in razvoju znanj in spretnosti na kvantnem področju. Kvantna delta NL objavi podroben akcijski načrt, ki se oblikuje postopoma. Skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) se zagotovi z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
36	C2.1 I1–2 Kvantna delta NL	Mejnik	Kvantna delta NL	Zaključek faz 1 in 2 akcijskega načrta				V2	2026	Kvantna delta NL bo v celoti izvedla prvi dve fazi svojega načrta ( razen QCINed, ki se financira iz programa Digitalna Evropa), kot je bil predložen nacionalnemu skladu za rast. Te faze vključujejo vsaj vzpostavitev predsemske zmogljivosti za zagonska podjetja, razvoj kvantnega nizozemskega omrežja za raziskave in razvoj, dodelitev doktorskih štipendij na področju kvantne tehnologije in naložbe v čistilno dvorano Nanolab.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
37	C2.1 I2–1 Umetne inteligence Ned in uporabne učne skupnosti na področju umetne inteligence	Tarča	Dodelitev štipendij		Številka	0	13	V1	2024	Dodeli se 13 štipendij za imenovanje doktorskih kandidatov in podoktorskih raziskovalcev na področju umetne inteligence.
38	C2.1 I2–2 Umetne inteligence Ned in uporabne učne skupnosti na področju umetne inteligence	Tarča	ELSA UMETNA INTELIGENCA delujoči raziskovalni laboratoriji		Številka	0	4	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Delujejo vsaj štirje novi raziskovalni laboratoriji na področju etičnih, pravnih in družbenih vidikov (ELSA) za razvoj metod za uvajanje zaupanja vrednih umetnointeligenčnih sistemov, osredotočenih na človeka.
39	C2.1 I2–3 Umetne inteligence Ned in uporabne učne skupnosti na področju umetne inteligence	Tarča	Dodeljeni projekti na področju raziskav in razvoja		Številka	0	4	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dodelijo se vsaj štiri nepovratna sredstva za projekte raziskav in razvoja za razvoj inovativnih aplikacij umetne inteligence.
40	C2.1 I2–4 Umetne inteligence Ned in uporabne učne skupnosti na področju umetne inteligence	Tarča	Izvajanje učnih skupnosti na področju umetne inteligence		Številka	0	6	V1	2026	Vsaj šest učnih skupnosti na področju umetne inteligence deluje v obliki javno-zasebnih partnerstev v okviru pobude AI Ned. Cilj učne skupnosti na področju umetne inteligence je podjetjem, izobraževalnim ustanovam in inovacijskim laboratorijem omogočiti sodelovanje pri iskanju načinov uporabe rešitev umetne inteligence v praksi.
41	C2.1 I3–1 Digitalno izobraževanje	Mejnik	Enotna platforma za dostop do digitalnega učenja ustvarjeni materiali	Enotna platforma deluje in digitalna identiteta rešitev za učence				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Vzpostavi se enotna platforma za iskanje, izmenjavo in ponovno uporabo digitalnega učnega gradiva za poklicno usposabljanje. izobraževanje (MBO), univerze

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	impulz		ter rešitev operativne in digitalne identitete za učence, ki se uporabljajo	se uporablja						uporabne znanosti in raziskovalne univerze. Platforma deluje, kar pomeni: a)platforma je na voljo na spletu; b)učenci in učiteljsko osebje iz povezanih izobraževalnih ustanov se lahko prijavijo v digitalno učno gradivo in imajo dostop do njega. Rešitev digitalne identitete za študente uporabljajo študenti poklicnega izobraževanja, univerze uporabnih znanosti in raziskovalne univerze. Rešitev digitalne identitete za študente omogoča identifikacijo in odobritev študentov, izmenjavo informacij o študentih med izobraževalnimi ustanovami in shranjevanje informacij o študentih.
42	C2.1 I3–2 Spodbuda za digitalno izobraževanje	Tarča	Operativni centri za poučevanje in učenje		Številka	0	20	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	20 centrov za poučevanje in učenje (CTL) deluje v poklicnem izobraževanju (MBO), univerzah uporabnih znanosti (HBO) ali raziskovalnih univerzah (WO). CTL deluje, kar pomeni, da je ena ali več izobraževalnih ustanov vzpostavilo fizično lokacijo, na kateri študenti, predavatelji in raziskovalci prejmejo podporo v zvezi z digitalnim učnim gradivom.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
43	C2.1 I4–1 Logistika digitalne infrastrukture	Tarča	Razvita osnovna podatkovna infrastruktura		Odstotek	0	80	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Razvije se osnovna podatkovna infrastruktura, ki je v vsaj 80 % skladna z minimalnimi zahtevami referenčne arhitekture, ki jo določi ministrstvo za infrastrukturo in upravljanje voda. Skladnost se oceni z zunanjo revizijo.
44	C2.1 I4–2 Logistika digitalne infrastrukture	Tarča	Večja digitalna pripravljenost v logističnem sektorju		Odstotek digitalne pripravljenosti	10	30	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Pripravi in izvede se delovni sveženj za digitalno pripravljenost, da se z izboljšanjem digitalnih znanj in spretnosti v tem sektorju poveča digitalna pripravljenost nizozemskega logističnega sektorja. Z delovnim svežnjem se doseže 30-odstotna digitalna pripravljenost, izračunana v skladu z metodologijo, ki je bila v ta namen razvita v okviru programa za logistiko digitalne infrastrukture. Družba Evofenedex je leta 2021 določila izhodiščno raven 10-odstotne digitalne pripravljenosti.
45	C2.1 I4–3 Logistika digitalne infrastrukture	Tarča	Dokončani živi laboratoriji		Številka	0	4	V2	2026	Izpolnijo se vsaj štirje živi laboratoriji. Življenjski laboratoriji se štejejo za dokončane, ko so njihove podatkovne storitve povezane z osnovno podatkovno infrastrukturo.
46	C2.2 I1–1 Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa	Mejnik	ERTMS študija načrtovanja Kijfhoek-belgijska meja dokončana	Dokončan projekt železniškega prometa				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Projekt železniškega prometa se dokonča kot del študije načrtovanja na odseku železniške proge med Kijfhoekom in belgijsko mejo. Projekt železniškega prometa dokazuje, da so potrebne prilagoditve upravljanja prometa skladne. z ustrezno zakonodajo in

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	(ERTMS)									predpisi o varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa.
47	C2.2 I1–2 Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Mejnik	ERTMS študija načrtovanja na severu Nizozemske dokončana	Dokončanje funkcionalnega integriranega projektiranja sistema in projekta železniškega prometa				V1	2023	Projektiranje funkcionalnega integriranega sistema in projekt železniškega prometa se dokončata v okviru študije načrtovanja na odsekih železniških tirov na severu Nizozemske. Projekt železniškega prometa dokazuje, da so potrebne prilagoditve upravljanja prometa v skladu z ustrezno zakonodajo in predpisi o varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa ter da je bil izdelan s tem povezan funkcionalni projekt integriranega sistema.
48	C2.2 I1–3 Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Tarča	Število delujočih drogov GSM-Rail za ERTMS		Številka	0	130	V1	2024	130 baznih oddajno-oddajnih postaj (GSM-Rail drogov) lahko obratuje v okviru sistema ERTMS.
49	C2.2 I1–4 Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Mejnik	Logistični sistemi, prilagojeni ERTMS	Zagotavljanje prilagojenih sistemov s strani oddelka za informacijsko tehnologijo ProRail uporabnikom aplikacij IT v drugih oddelkih ProRail				V1	2024	Sistemi IT za logistiko v okviru upravljavca infrastrukture ProRail se prilagodijo, vključno s preoblikovanjem ali posodabljanjem ustreznih aplikacij IT, tako da lahko prejemajo in obdelujejo pravilne informacije o varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa (informacije ERTMS/CSS). Osebje za kontrolo prometa tehnično integrira in preskusi sisteme.
50	C2.2 I1–5	Mejnik	Osrednja varnost Sistem	Osrednja varnost				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Centralni varnostni sistem (CSS) delovati za ERTMS za ProRail.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)		operativno	Sistem deluje						Šteje se, da je operativen, ko postane skladen s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, kot so določene v Uredbi Komisije (EU) 2016/919, Izvedbeno uredbo Komisije. (EU) 2019/776 in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/387. Tako skladnost potrdi družba ProRail.
51	C2.2 I2–1 Varna, pametna in trajnostna mobilnost	Tarča	Inteligentne naprave za nadzor prometa		Številka	0	450	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Deluje najmanj 450 inteligentnih naprav za nadzor prometa (Inteligente Verkeersregelinstallaties), kar pomeni, da 1) so dobavljeni in nameščeni ter 2) povezani z nacionalno platformo za dostop do podatkov o mestih.
52	C2.2 I2–2 Varna, pametna in trajnostna mobilnost	Tarča	Prednostne storitve na področju varnosti		Odstotek prevoženih kilometrov	7	12.5	V1	2025	Udeleženci v cestnem prometu lahko za najmanj 12,5 na vsakih 100 kilometrov, prevoženih na Nizozemskem, prejmejo prednostne varnostne storitve, ki jih zagotavljajo proizvajalci avtomobilov, ali navigacijske naprave. To se nanaša na razdaljo, ki jo prevozijo udeleženci v cestnem prometu na Nizozemskem, pri čemer so med vožnjo dejavne prednostne varnostne službe. Ta vrednost je leta 2022 znašala 7 %.
53	C2.2 I2–3 Varna, pametna in trajnostna	Tarča	Digitalna infrastruktura za prihodnjo odporno mobilnost (DITM)		EUR	0	30 000 000	V2	2026	Nizozemska agencija za podjetništvo (Rijksdienst voorOndernemend Nederland) izplača 30 000 000 EUR subvencij za inovacije izbrani konzorcij podjetij, ki

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	mobilnost									prispeva k razvoju digitalne infrastrukture za prihodnjo odporno mobilnost (DITM), ki zagotavlja podlago za razvoj in izvajanje nadgradljivega sistema kooperativne, povezane in avtomatizirane mobilnosti.
54	C2.2 I2–4 Varna, pametna in trajnostna mobilnost	Tarča	Nabori podatkov, ki so na voljo na nacionalni točki dostopa do podatkov o mobilnosti		Številka	0	20	V2	2026	Razvije se nacionalna platforma za dostop do podatkov o mobilnosti, na spletu pa se objavi vsaj 20 naborov podatkov, ki so uporabni prek platforme nacionalne točke dostopa do podatkov o mobilnosti.
55	C2.2 I3–1 Inteligentne obcestne postaje (iWKS)	Tarča	Število nameščenih inteligentnih obcestnih postaj		Številka	0	152	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Namesti se najmanj 152 inteligentnih cestnih postaj, tj. fizično nameščenih in delujočih.
56	C2.2 I3–2 Inteligentne obcestne postaje (iWKS)	Tarča	Število dodatnih nameščenih inteligentnih obcestnih postaj		Številka	152	953	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Namesti se vsaj 953 inteligentnih cestnih postaj, tj. fizično nameščenih in delujočih.
57	C2.2 I3–3 Inteligentne obcestne postaje (iWKS)	Tarča	Končno število nameščenih inteligentnih obcestnih postaj		Številka	953	1 906	V2	2026	Namestijo se vsaj inteligentne cestne postaje iz leta 1906, tj. fizično nameščene in delujoče.
58	C2.3 R1–1 Obveščanje javnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o odprti vladi	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V2	2022	Veljati začne zakon o odprti vladi. Akt med drugim razširja obseg preglednosti. zahteve za Parlament, Svet

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	upravljanje (Zakon o odprti vladi)									sodni svet, državni svet, splošni revizijski urad in nacionalni varuh človekovih pravic vključujejo obveznost aktivnega razkritja za institucije, za katere veljajo te zahteve glede preglednosti, skrajšajo obdobje obravnave zahtev za informacije in ustanovijo svetovalni odbor za preglednost. Z aktom se zagotovi, da so informacije javnega sektorja državljanom, tisku in medijem, poslancem in njihovemu osebju enostavno dostopne v digitalni obliki. Obveznost aktivnega razkritja določenih kategorij informacij (člen 3(3) zakona o odprti vladi) lahko začne veljati v fazah, ki se določijo s kraljevim odlokom.
59	C2.3 R1–2 Upravljanje informacij javnega značaja (Zakon o odprti vladi)	Mejnik	Objava posodobljenih akcijskih načrtov za izboljšanje upravljanja informacij	Objava posodobljenega akcijskega načrta s strani centralnih vladnih organizacij				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Organizacije osrednje vlade (12 ministrstev, vključno z njihovimi avtonomnimi upravnimi organi in agencijami) objavijo posodobljene akcijske načrte za izboljšanje digitalne dostopnosti svojih informacijskih sistemov. Posodobljeni akcijski načrti ministrstev obravnavajo naslednjih osem prednostnih nalog: 1.Vzpostavitev ustreznega lastnega sistema upravljanja na ravni ministrstev, avtonomnih upravnih organov in agencij. 2.Izvajanje izhodiščnega scenarija meritev na ministrstvu

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										informacijski sistem. 3.Izvajanje okvira kakovosti ali podobnih funkcij sistema IV. 4.Izvajanje parlamentarnih dokumentov s strani osrednjih oddelkov. 5.Povezava z odprtimi vladnimi informacijami platforme (PLOOI) prek nacionalnih komponent. 6.Izvajanje priročnika centralne vlade za arhiviranje e-pošte. 7.Izvajanje politične linije aplikacij za sporočanje. 8.Izvajanje spletnega arhiviranja v skladu z ustrezno okvirno pogodbo.
60	C2.3 R1–3 Upravljanje informacij javnega značaja (Zakon o odprti vladi)	Tarča	Dokumenti, ki so na voljo na platformi odprte vladne informacije		Številka	0	330 000	V2	2026	Skupno najmanj 330000 dokumentov, ki spadajo v vsaj 4 od 17 kategorij informacij iz člena 3.3 Zakona o odprti vladi je na voljo na platformi odprte vladne informacije zaradi povezave upravnih organov z digitalno infrastrukturo, ki jo vzdržuje Ministrstvo za notranje zadeve in odnose Kraljevine.
61	C2.3 I1–1 Obnova infrastrukture IT na ministrstvu za obrambo	Mejnik	Izvedeni ukrepi za izboljšanje kibernetske varnosti	Izvedeni ukrepi za izboljšanje kibernetske varnosti				V1	2024	Ministrstvo za obrambo izvaja naslednje ukrepe kibernetske varnosti: -Ustanovitev centra za varnostne operacije; -Uvedba identifikacije in sistem upravljanja dostopa za

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										sodelovanje s tretjimi stranmi; -Izvajanje rešitve za izmenjavo certificiranih in preverjenih nizko tajnih podatkov (LGI) in visoko tajnih podatkov (HGI); in -Izvajanje rešitve za nadzor digitalnega dostopa do podatkovnih centrov.
62	C2.3 I1–2 Obnova infrastrukture IT na ministrstvu za obrambo	Tarča	Civilno osebje ministrstva za obrambo, ki dela na daljavo prek varne mreže		Številka	0	500	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Najmanj 500 civilnega osebja ministrstva za obrambo ima dostop do varnega oddaljenega omrežja z: a)komunikacijska sredstva (govor, videoposnetek in klepet); b)virtualna delovna mesta v živo; in c)enotni prostori za sodelovanje.
63	C2.3 I1–3 Obnova infrastrukture IT na ministrstvu za obrambo	Mejnik	Izboljšana omrežja in dokončan prehod na novo infrastrukturo IT	Izboljšanje omrežja in prehod na novo infrastrukturo IT				V3	2025	Omrežna oprema na fizičnih lokacijah se posodobi in poveča pasovna širina omrežja, da se zagotovi zadostna kakovost omrežja za aplikacije, ki jih uporablja civilno osebje Ministrstva za obrambo. Zaledne aplikacije se preidejo na novo infrastrukturo podatkovnih centrov in platforme za gostovanje.
64	C2.3 I1–4 Obnova infrastrukture IT na ministrstvu za obrambo	Tarča	Civilno osebje ministrstva za obrambo z dostopom do dodatnih varnih objektov za delo na daljavo		Številka	0	500	V1	2026	Za nadaljnje izboljšanje varnosti dela na daljavo ima najmanj 500 civilnega osebja ministrstva za obrambo dostop do: a)obnovljenega centra za stike in b)osnovne aplikacije (vključno z obdelavo predstavitev, preglednic, poslovnega interneta in tiskarn).

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
65	C2.3 I2–1 Digitalizacija verige kazenskega pravosodja	Mejnik	Delujoč digitalni portal za uradno komunikacijo v kazenskih postopkih	Delovanje digitalnega portala				V1	2023	Digitalni portal za digitalno komunikacijo je operativen in dostopen državljanom ter zagotavlja pogoje za digitalno uradno komunikacijo o kazenskem postopku z žrtvami, odvetniki in storilci kaznivih dejanj (vključno z vlaganjem prijav).
66	C2.3 I2–2 Digitalizacija verige kazenskega pravosodja	Mejnik	Digitalna obdelava pogostih kaznivih dejanj deluje	Digitalna obdelava pogostih kaznivih dejanj deluje				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Vse kazenske zadeve iz kategorije „pogosti kriminal“ (veelvoorkomende criminaliteit, VVC) je mogoče obdelati digitalno. Policijska poročila (proces-verbaal) se sprožijo digitalno, odločitve o kazenskih zadevah pa se oblikujejo in obdelajo digitalno. Dokazi v obliki video in avdio gradiva o kazenskih zadevah iz kategorije „pogosta kazniva dejanja“ (VVC) so digitalno dostopni policija, državno tožilstvo in sodstvo.

C.KOMPONENTA 3: II IZBOLJŠANJE STANOVANJSKEGA TRGA IN POVEČANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI NEPREMIČNIN

Cilj te komponente nizozemskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k reševanju izzivov, s katerimi se sooča nizozemski stanovanjski trg. Zajema pet reform in tri naložbe, namenjene (i) odpravi značilnosti nizozemskega davčnega sistema, ki dajejo prednost nekaterim vrstam lastništva stanovanjskih nepremičnin pred drugimi, (ii) pospešitvi in sprostitvi gradbene dejavnosti na Nizozemskem ter (iii) izboljšanju energijske učinkovitosti zasebnih in javnih nepremičnin s subvencijami za prenovo. Cilj ukrepov v okviru te komponente je zmanjšati neenakost na stanovanjskem trgu z odpravo davčnih izkrivljanj in povečanjem ponudbe (cenovno dostopnih) stanovanj s centraliziranim načrtovanjem ponudbe novih stanovanj, odpravo ozkih grl v postopku načrtovanja gradnje in zagotavljanjem javnih naložb za sprostitev stanovanjskih projektov. Njegov cilj je tudi povečati odvisnost socialnih najemnin od dohodka z omogočanjem višjih najemnin najemnikom z višjimi dohodki. Cilj naložb v drugi poddel komponente je izboljšati energijsko učinkovitost javnih in zasebnih stavb, vključno z ukrepi, kot so namestitev toplotnih črpalk in sončnih kotlov ter izboljšanje izolacije stanovanj.

Cilj komponente je prispevati k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Nizozemsko, zlasti k zmanjšanju davčnih spodbud za zadolževanje gospodinjstev in izkrivljanj na stanovanjskem trgu, vključno s podpiranjem razvoja zasebnega najemniškega sektorja, sprejetjem ukrepov za povečanje ponudbe stanovanj (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2019, priporočilo za posamezno državo 1 v letu 2022) in „zmanjšanjem splošne odvisnosti od fosilnih goriv z (...) izboljšanjem energijske učinkovitosti, zlasti v stavbah“ (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022) ter „usmerjenjem ekonomske politike, povezane z naložbami, na (...) strategije za energijsko učinkovitost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov“ (priporočilo št. 3 za posamezno državo iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

3.1.Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C3.1 R1: Povečanje deleža nezasedenosti

S to reformo se bo v nizozemskem davčnem sistemu povečala stopnjanezasedenosti(leegwaarderatio). Sedanja obdavčitev sredstev v zasebni lasti predpostavlja, da ocenjena vrednost nepremičnine, ki ni lastniško uporabljana, precenjuje dejansko vrednost nepremičnine. Zato se vrednost nepremičnine, ki se odda v najem, popravi z razmerjem vrednosti nezasedenosti, s čimer se dejansko uvede davčni popust za lastnike nepremičnin, kupljene z namenom oddaje. Cilj povečanja razmerja je bolje uskladiti obdavčitev najemnih nepremičnin z dejansko ekonomsko vrednostjo, ki jo predstavljajo za lastnike nepremičnin, s čimer se zmanjšajo izkrivljanja na stanovanjskem trgu.

Pri najemnih nepremičninah z letno najemnino, ki presega 5 % ocenjene vrednosti nepremičnine, kot jo določi zadevna občina (tj. Waardering Onroerende Zaken (WOZ)), in za nepremičnine, ki se oddajajo povezanim strankam, se razmerje poveča na 100 %, s čimer se dejansko odpravi davčni popust. Za najemne nepremičnine z letno najemnino, ki je enaka ali nižja od 5 % ocenjevalne vrednosti, se razmerje poveča za vsaj 25 odstotnih točk v primerjavi z razmerjem, veljavnim v letu 2022. Vrednost izpraznjenosti se ne uporablja za najem nepremičnin s pogodbo o začasnem najemu, s čimer se v teh primerih dejansko odpravi davčna olajšava.

Reforma se bo začela izvajati do 31. marca 2023.

Reforma C3.1 R2: Postopna odprava davčne oprostitve daril za financiranje nakupov na domu

Ta reforma bo v dveh korakih odpravila davčno oprostitev za donacije za financiranje nakupov na domu za mlade. Leta 2022 so vsi, stari od 18 do 40 let, upravičeni do enkratne davčne oprostitve za prejem daril v višini do 106 671 EUR, če se darovani znesek uporabi za nakup prvega (lastniškega) stanovanja posameznika. Od 1. januarja 2023 se davčna oprostitev zmanjša za vsaj 70 % v primerjavi z oprostitvijo v letu 2022. Odpravi se s 1. januarjem 2024. Cilj reforme je zmanjšati izkrivljanje in neenakost na stanovanjskem trgu.

Reforma se izvede do 31. marca 2024. Reforma C3.1 R3: Centralizirano načrtovanje za povečanje ponudbe stanovanj

V okviru te reforme nacionalna vlada določi število novih stanovanj, ki jih je treba realizirati.

(kar pomeni novozgrajeno ali spremenjeno iz drugih uporab, vključno z opuščenih ali neprimernimi za bivanje) v vsaki pokrajini, ki se nato uporabi za določitev števila novih stanovanj, ki jih je treba realizirati na ravni občine.

Reforma vključuje:

a)sklenitev sporazumov med nacionalno vlado in provincami o številu novih stanovanj, ki jih je treba realizirati, vključno s preoblikovanjem, in sicer skupaj 900000 novih stanovanj, ki jih je treba dokončati in začeti obratovati do leta 2030, od tega jih je 600000 cenovno dostopnih (kot je opredeljeno v nadaljevanju);

b)sklenitev sporazumov med pokrajinami in občinami o številu novih stanovanj, specifičnih za občino, ki jih je treba uresničiti, da se izpolnijo nacionalne ambicije iz točke (a);

c)izvajanje sistema spremljanja za spremljanje napredka pri realizaciji novih stanovanj; in

d)začetek veljavnosti zakonodaje, ki nacionalni vladi omogoča, da posreduje v upravnem ali sodnem postopku v primeru kršitve provincialnih ali regionalnih sporazumov o realizaciji novih stanovanj (tj. pogodb, navedenih pod a) oziroma b).

Za namene te reforme se cenovno dostopna stanovanja opredelijo kot (a) socialna najemna stanovanja, (b) najemna stanovanja do določene najvišje najemnine, določene v višini 1 000 EUR mesečno v letu 2022, in (c) stanovanja, v katerih bivajo lastniki, po ceni, ki je nižja ali enaka najvišji nakupni ceni hiše, za katero nacionalno hipotekarno jamstvo (NHG) jamči za hipoteko. Najvišja najemnina iz točke (b) se lahko v naslednjih letih prilagodi, če to upravičujeta razvoj politike in gospodarski razvoj, kot je gibanje cen ali prihodkov. Vse prilagoditve, zlasti tiste, ki presegajo indeksacijo gibanja cen in prihodkov, se ustrezno utemeljijo.

Reforma se izvede do 31. junija 2025.

Reforma C3.1 R4: Povečanje odvisnosti od dohodka od najemnine

S to reformo se poveča znesek najemnin za socialne najemnike s srednjim do visokim dohodkom.

stanovanje je mogoče povečati na leto. Novo največje povečanje mesečne najemnine od 1. januarja 2022 znaša 50 EUR za najemnike s srednjimi dohodki in 100 EUR za najemnike z visokim dohodkom. Namen te reforme je bolje uskladiti najemnine z dohodki najemnika in omogočiti bolj ciljno usmerjeno zagotavljanje.

cenovno dostopnih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi dohodki, hkrati pa stanovanjskim družbam pomaga povečati naložbe v nove najemniške nepremičnine.

Reforma naj bi se začela izvajati do 31. marca 2022. Reforma C3.1 R5: Pospeševanje procesa in postopkov gradnje stanovanjskih objektov

Cilj te reforme je odpraviti ozka grla v postopku načrtovanja in izdaje dovoljenj za gradnjo.

postopki na Nizozemskem. Kot prvi korak pristojno ministrstvo pripravi akcijski načrt v obliki pisma parlamentu. Akcijski načrt vključuje seznam ukrepov za pospešitev postopkov načrtovanja in izdaje dovoljenj ter časovni razpored za njihovo izvajanje. V drugem koraku se izvede znaten sklop opredeljenih ukrepov. To vključuje vsaj i) ukrepe za izboljšanje znanja občin in gradbenih podjetij o postopkih načrtovanja, ii) ustanovitev skupine strokovnjakov, ki lahko občinam in stanovanjskim korporacijam pomaga pospešiti postopke, potrebne za uresničitev novih stanovanj, ter iii) ustanovitev nacionalne ekipe, ki lahko občinam pomaga pri odpravljanju ozkih grl v postopkih načrtovanja, iv) vzpostavitev sistema za spremljanje napredka pri pospeševanju postopkov.

Reforma se izvede do 31. marca 2024. Naložba C3.1 I1: Sprostitev novih gradbenih projektov

Cilj te naložbe je občinam zagotoviti sredstva za izvedbo potrebnih ukrepov.

naložbe, preden se lahko začnejo stanovanjske gradnje. Začetek projektov stanovanjske gradnje v okviru te naložbe se opredeli kot začetek del na podlagi stavb, v katerih so stanovanja.

Naložba je sestavljena iz finančne podpore v okviru subvencijske sheme za občine, ki vodi do začetka gradnje vsaj 100000 stanovanj.

V okviru naložbe ministrstvo za notranje zadeve in odnose Kraljevine objavi poročilo. Poročilo vsebuje kvalitativne dokaze, da so bili ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki izpolnjujejo minimalne standarde, določene v ustreznih sporazumih, izvedeni v skladu z odobrenimi vlogami za subvencije. Pakti so sporazumi med provincami, občinami in drugimi deležniki v postopku stanovanjske in poslovne gradnje, v katerih se zainteresirane strani zavežejo minimalnim standardom za gradnjo, prilagojeno podnebnim spremembam, na zasebnih in javnih zemljiščih v zvezi z zaščito pred vročino, sušo, pluvialnimi, rečnimi in obalnimi poplavami ter vključevanjem narave.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. Naložba C3.2 I1: Shema subvencij za trajnost nepremičnin javnega sektorja

S to naložbo se zagotovijo subvencije lastnikom javnih nepremičnin, kot so stavbe lokalnih

uprave ali izobraževalne in zdravstvene ustanove, da se izboljša energijska učinkovitost stavb in posledično zmanjšajo emisije CO2. Vodi do letnega zmanjšanja emisij CO2 za 110 kilogramov, kot je predhodno ocenjeno. Cilj intervencij je v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami.

Naložba zajema a) začetek veljavnosti uredbe o vzpostavitvi sheme subvencij za prenovo in b) finančno podporo za dokončanje prenov ali ukrepov za energijsko učinkovitost v okviru sheme subvencij za prenovo.

Naložba se izvede do 31. marca 2025. Naložba C3.2 I2: Subvencija za naložbe v trajnostno energijo in prihranke energije

S to naložbo se gospodinjstvom zagotovijo subvencije za izvajanje intervencij za varčevanje z energijo. Upravičeni ukrepi so sončni kotli, toplotni priključki, izolacija, toplotne črpalke in od leta 2023 električne kuhalne naprave. Vsaj 225000 od teh intervencij se financira kot rezultat subvencije. Cilj intervencij je v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

8 Če se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se predloži obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema trgovanja z emisijami, so določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

3.2.Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirna časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
67	C3.1 R1–1 Povečanje deleža nezasedenosti	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o povečanju stopnje nezasedenosti	Določba v zakonodaji, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2023	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki povečuje stopnjo vrednosti nezasedenosti. Razmerje se poveča na 100 % za najemne nepremičnine z letno najemnino, ki presega 5 % ocenjevalne vrednosti nepremičnine, ki jo določi zadevna občina (tj. Waardering Onroerende Zaken (WOZ)), in za nepremičnine, ki se oddajajo povezanim strankam. Za najemne nepremičnine z letno najemnino, ki je enaka ali nižja od 5 % ocenjevalne vrednosti, se razmerje poveča za vsaj 25 odstotnih točk v primerjavi z razmerjem, veljavnim v letu 2022. Vrednost izpraznjenosti se ne uporablja za najem nepremičnin s pogodbo o začasnem najemu.
68	C3.1 R2–1 Postopna odprava davčne oprostitve za darila za financiranje nakupov na domu	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o postopni odpravi davčne oprostitve za donacije za financiranje nakupov na domu v dveh korakih	Določba v zakonodaji, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2024	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vključuje naslednja dva koraka za postopno odpravo davčne oprostitve za darila za financiranje nakupov na domu: (1)od 1. januarja 2023 znižanje najvišje davčne oprostitve za darila za financiranje nakupov na domu za vsaj 70 % v primerjavi z najvišjo davčno oprostitvijo iz leta 2022 (2)odpravo davčne oprostitve s 1. januarjem 2024.
69	C3.1 R3–1 Centralizirano načrtovanje za povečanje ponudbe stanovanj	Mejnik	Sporazumi med nacionalno vlado in provincami o realizaciji 900000 novih stanovanj	Podpis sporazumov med nacionalno vlado in pokrajinami				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Podpis sporazumov med nacionalno vlado in provincami o številu novih stanovanj, ki jih je treba realizirati do leta 2030, vključno s preoblikovanjem. V pogodbah se določi število novih stanovanj, ki jih je treba zgraditi na pokrajino, in število tistih novih stanovanj, ki so cenovno dostopna. Vsota števila novih stanovanj v provincah se sešteje do najmanj 900000 stanovanj, od tega vsaj

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										600000 je cenovno dostopnih stanovanj.
70	C3.1 R3–2 Centralizirano načrtovanje za povečanje ponudbe stanovanj	Mejnik	Sporazumi med pokrajinami in občinami o realizaciji 900000 novih stanovanj	Podpis sporazumov med pokrajinami in občinami				V2	2023	Podpis sporazumov med pokrajinami in občinami o številu novih stanovanj, ki jih je treba realizirati za posamezno občino, da bi do leta 2030 na nacionalni ravni, vključno s preoblikovanjem, uresničili 900000 novih stanovanj, od katerih je vsaj 600000 cenovno dostopnih. Ti sporazumi vključujejo vsaj naslednje elemente: (1)cilji za število stanovanj, specifičnih za posamezno občino, ki jih je treba realizirati, pri čemer se ločeno navede število cenovno dostopnih stanovanj, (2)določbo, ki določa državna sredstva in instrumente, ki jih je treba uporabiti, in (3)časovni načrt za realizacijo novih stanovanj.
71	C3.1 R3–3 Centralizirano načrtovanje za povečanje stanovanjskih razmer dobava	Mejnik	Uvedba sistema spremljanja izvajanja sporazumov z občinami	Uvedba sistema spremljanja				V3	2023	Vzpostavi se sistem spremljanja za spremljanje napredka pri izvajanju sporazumov, podpisanih med pokrajinami in občinami, tj. za spremljanje napredka pri realizaciji novih stanovanj.
72	C3.1 R3–4 Centralizirano načrtovanje za povečanje ponudbe stanovanj	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona, ki določa dodatne ukrepe, ki jih sprejme država za izvajanje sporazumov o gradnji novih bivališča	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V2	2025	Začetek veljavnosti zakona, ki nacionalni vladi omogoča, da posreduje v upravnem ali sodnem postopku v primeru kršitve pogodbenih obveznosti na podlagi provinc ali regionalnih sporazumov o realizaciji novih stanovanj. Zakon vključuje določbe, ki vladi omogočajo, da določi, doseže in uveljavi cilje glede realizacije novih stanovanj, vključno s cenovno dostopnimi stanovanji.
73	C3.1 R4–1 Povečanje dohodkovne odvisnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za povečanje najvišjega letnega zvišanje najemnine za	Določba v zakonodaji, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje o povečanju največjega dovoljenega letnega povečanja mesečne najemnine za socialna stanovanja na 50 EUR za najemnike s srednjimi dohodki in 100 EUR za visoke najemniki dohodka od 1. januarja 2022.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	najem		najemniki s srednjim do visokim dohodkom, ki živijo v socialnih stanovanjih							Najemniki s srednjimi dohodki so opredeljeni kot letni dohodek med 47 948 EUR in 56 527 EUR (gospodinjstva z enim zaposlenim) ali med 55 486 EUR in 75 369 EUR (gospodinjstva z več zaposlenimi) (raven cen iz leta 2022). Najemniki z visokim dohodkom se opredelijo kot letni dohodki nad zgornjo mejo teh marž.
74	C3.1 R5–1 Pospeševanje procesa in postopkov gradnje stanovanjskih objektov	Mejnik	Objavljeno pismo Parlamentu o ozkih grlih v postopku načrtovanja, v katerem so opredeljene možne rešitve	Objava pisma Parlamentu				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Objava pisma ministrstva za notranje zadeve in odnose Združenega kraljestva parlamentu, v katerem so opredeljeni ukrepi za odpravo ozkih grl, ki zavirajo postopek načrtovanja, izdajo dovoljenj in pravne postopke v zvezi s projekti stanovanjskih stavb, po potrebi tudi z zakonodajnimi spremembami; in časovni razpored s konkretnimi ukrepi za izvajanje ukrepov.
75	C3.1 R5–2 Pospeševanje procesa in postopkov gradnje stanovanjskih objektov	Mejnik	Ukrepi za pospešitev postopka načrtovanja stanovanjskih projektov	Izvajanje obsežnega sklopa ukrepov, opredeljenih v pismu Parlamentu				V1	2024	Izvede se obsežen sklop ukrepov, opredeljenih v pismu Parlamentu pod mejnikom 74, da se pospeši postopek načrtovanja projektov stanovanjskih stavb. To vključuje vsaj i) ukrepe za izboljšanje znanja občin in gradbenih podjetij o postopkih načrtovanja, ii) ustanovitev skupine strokovnjakov, ki lahko občinam in stanovanjskim korporacijam pomaga pospešiti postopke, potrebne za uresničitev novih stanovanj, ter iii) ustanovitev nacionalne ekipe, ki lahko občinam pomaga pri odpravljanju ozkih grl v postopkih načrtovanja, IV) vzpostavitev sistema za spremljanje napredka pri pospeševanju postopkov.
77	C3.1 I1–2 Sprostitev novih gradbenih projektov	Tarča	Gradbena dela (oddelek 1)		Številka	0	10 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Po odobritvi finančne podpore v okviru subvencijske sheme občinam se začne gradnja 10000 stanovanj.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
78	C3.1 I1–3 Sprostitev novih gradbenih projektov	Tarča	Gradbena dela (oddelek 2)		Številka	10 000	31 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Po odobritvi finančne podpore v okviru subvencijske sheme občinam se začne gradnja dodatnih 21000 stanovanj.
79	C3.1 I1–4 Sprostitev novih gradbenih projektov	Tarča	Gradbena dela (oddelek 3)		Številka	31 000	100 000	V2	2026	Po odobritvi finančne podpore v okviru subvencijske sheme občinam se začne gradnja dodatnih 69000 stanovanj.
80	C3.1 I1–5 Sprostitev novih gradbenih projektov	Mejnik	Izvedeni ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam	Objavljeno poročilo o izvedenih ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam, financiranih v okviru subvencijske sheme				V2	2026	Ministrstvo za notranje zadeve in odnose Kraljevine objavi poročilo. Poročilo vsebuje kvalitativne dokaze, da so bili ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki izpolnjujejo minimalne standarde, določene v ustreznih sporazumih, izvedeni v skladu z odobrenimi vlogami za subvencije. Pakti so sporazumi med provincami, občinami in drugimi deležniki v postopku stanovanjske in poslovne gradnje, v katerih se zainteresirane strani zavežejo minimalnim standardom za gradnjo, prilagojeno podnebnim spremembam, na zasebnih in javnih zemljiščih v zvezi z zaščito pred vročino, sušo, pluvialnimi, rečnimi in obalnimi poplavami ter vključevanjem narave.
81	C3.2 I1–1 Shema subvencij za trajnost nepremičnin javnega sektorja	Mejnik	Začetek veljavnosti uredbe o vzpostavitvi sheme subvencij za prenovo	Določba v uredbi o začetku njene veljavnosti				V2	2022	Začetek veljavnosti uredbe o vzpostavitvi sheme subvencij za prenovo. Subvencijska shema zagotavlja subvencije lastnikom javnih nepremičnin, kot so stavbe lokalnih uprav ali izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.
82	C3.2 I1–2 Shema subvencij za trajnost	Tarča	Vsota letnega zmanjšanja emisij CO2 (v kitonih) od vseh odobrenih		Kilotoni zmanjšanja emisij CO2 na leto	0	110	V1	2025	Odobrena prenova in ukrepi za energetsko učinkovitost v okviru subvencijske sheme znašajo zmanjšanje emisij CO2 za 110 kilogramov na leto kot predhodno ocenjeno. Intervencije imajo

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
	nepremičnin javnega sektorja		ukrepi za prenovo in energijsko učinkovitost, subvencionirani v okviru shema							cilj v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami.
83	C3.2 I2–1 Subvencija za naložbe v trajnostno energijo in prihranke energije	Tarča	Subvencionirani ukrepi za trajnostno energijo in varčevanje z energijo		Število subvencioniranih intervencij	231 985	456 985	V1	2026	Subvencioniranih je vsaj 225000 intervencij v okviru naložbene subvencije za trajnostno energijo in prihranke energije (solarni kotli, toplotni priključki, izolacija, toplotne črpalke in od leta 2023 električne kuhalne naprave). Cilj intervencij je v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji. Ta zahteva se nanaša na skupne subvencionirane intervencije v okviru ciljev 83, 128 in 129.

D.KOMPONENTA 4: SPODBUJANJETRGA DELA, POKOJNIN IN VPRIHODNOST USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA

Cilj te komponente nizozemskega načrta za okrevanje in odpornost, ki jo sestavljajo štiri reforme in šest naložb, je (i) pripraviti trg dela in pokojninski sistem na sedanje in prihodnje izzive ter (ii) preprečiti izgube znanja zaradi pandemije, hkrati pa spodbujati digitalne inovacije v izobraževanju. Cilj ukrepov, vključenih v to komponento, je zmanjšati razlike med zaposlenimi in samozaposlenimi ter odpraviti navidezno samozaposlovanje ter vlagati v trajnostno zaposljivost delovne sile s priložnostmi za izpopolnjevanje in preusposabljanje. Poleg tega se načrtuje reforma drugega stebra pokojninskega sistema, da bo bolje prilagojen spreminjajočemu se trgu dela, hkrati pa bo izboljšal medgeneracijsko pravičnost, preglednost in odpornost na pretrese. Na področju izobraževanja se načrtujejo ukrepi za boj proti izgubi izobraževanja zaradi zaprtja šol med pandemijo COVID-19. Komponenta vključuje tudi naložbo za spodbujanje digitalnih inovacij v izobraževanju.

Cilj komponente je prispevati k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Nizozemsko, zlasti zagotoviti, da bo drugi steber pokojninskega sistema preglednejši, medgeneracijsko pravičnejši in odpornejši na pretrese (priporočilo za posamezne države št. 1 iz leta 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2022), zmanjšati spodbude za samozaposlene brez zaposlenih, hkrati pa spodbujati ustrezno socialno zaščito za samozaposlene in obravnavati navidezno samozaposlitev – ter ublažiti zaposlitvene (in socialne) posledice krize zaradi COVID-19 ter okrepiti znanja in spretnosti, zlasti tistih na robu trga dela in neaktivnih (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2019, priporočilo za posamezno državo 2 iz leta 2020 in priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2022).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

4.1.Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.1 R1: Zmanjšanje odbitka za samozaposlene osebe

Cilj reforme je zmanjšati razliko v davčni obravnavi zaposlenih in samozaposlenih oseb. Najvišji znesek, ki ga lahko samozaposleni odbijejo od svojih davkov, se postopno zmanjša s 6 310 EUR v letu 2022 na 3 710 EUR ali manj v letu 2026. Najvišji odbitni znesek v letu 2030 doseže svojo strukturno raven 1 200 EUR ali manj.

Reforma se zaključi do 31. marca 2023.

Reforma C4.1 R2: Invalidsko zavarovanje za samozaposlene osebe

Cilj reforme je povečati socialno zaščito samozaposlenih z uvedbo obveznega invalidskega zavarovanja. Reforma zajema razvoj in začetek veljavnosti zakona o obveznem invalidskem zavarovanju. Cilj zakona je prispevati k bolj enakim konkurenčnim pogojem za zaposlene in samozaposlene osebe. Zakon določa vsaj skupino zavarovancev in izvajalske agencije, ki izvajajo zavarovanje, ter način financiranja zavarovanja. Zakon lahko določa razumno prehodno obdobje za učinkovito uporabo zavarovanja. Minister za socialne zadeve in zaposlovanje v pismu parlamentu podrobno navede ukrepe, ki so jih sprejele pooblaščene izvajalske agencije za izvajanje obveznega invalidskega zavarovanja, in opiše naslednje:

ukrepi za zagotovitev popolne operacionalizacije zavarovanja v skladu z zakonom o obveznem invalidskem zavarovanju za samozaposlene osebe.

Reforma se zaključi do 31. marca 2026.

Reforma C4.1 R3: Reforma drugega stebra pokojninskega sistema

Cilj te reforme je reforma drugega stebra nizozemskega pokojninskega sistema, da bi postal preglednejši, pravičnejši, odpornejši na pretrese in primernejši za spreminjajoči se trg dela. Reforma zajema začetek veljavnosti zakona o reformi drugega stebra pokojninskega sistema in zavezujoče odločitve (invaarbesluiten),tj. sprejete s strani nadzornika, o prenosu pokojninskih sredstev vsaj 66 % imetnikov polic v drugem stebru pokojninskega sistema v novi pokojninski sistem. Z zakonom se odpravi sistemska prerazporeditev med različnimi starostnimi skupinami (doorsneesystematiek), določi stopnja pokojninskega prispevka,ki ni odvisna od starosti, s pokojninskim odmerkom, ki ustreza prispevku, in določijo pravila za nove pokojninske pogodbe, ki temeljijo na izračunu pokojnine v kapitalskem smislu.

Zakon o vzpostavitvi novega pokojninskega sistema začne veljati in se začne uporabljati takoj za pokojninske pogodbe, podpisane po začetku veljavnosti zakona. Vendar se lahko za obstoječe pokojninske pogodbe uporablja prehodno obdobje. Zakon določa, da se v tem prehodnem obdobju sprejmejo potrebni ukrepi za spremembo obstoječih pokojninskih pogodb in prenos pokojninskih sredstev iz obstoječih pokojninskih pogodb v novi sistem.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026. Reforma C4.1 R4: Boj proti navideznemu samozaposlovanju

Cilj reforme je zmanjšati navidezno samozaposlovanje. Reformo sestavljajo:

naslednji elementi:

a)Pismo parlamentu, v katerem so opisani načrtovani ukrepi za zmanjšanje navideznega samozaposlovanja. Podrobno navede (i) ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo moratorija na izvrševanje zakona o deregulaciji delovnih razmerij (Wet deregulering beoordeling arbeidsrelaties),

(II) ukrepe za okrepitev javnega izvrševanja tega zakona in povečanje zmogljivosti ustreznih izvršilnih organov ter (iii) preventivne ukrepe proti navideznemu samozaposlovanju;

b)objava zakona, ki spreminja opredelitev delovnega razmerja. Splošni cilj zakona je pojasniti in zmanjšati dvoumnost opredelitve delovnega razmerja; in

c)odprava moratorija na izvrševanje zakona o deregulaciji delovnih razmerij (Wet deregulering beoordeling arbeidsrelaties).

Reforma se zaključi do 31. marca 2025. Naložba C4.1 I1: Nizozemska se še naprej uči

Cilj naložbe je okrepiti položaj na trgu dela in zaposljivost

posamezniki na nizozemskem trgu dela, da ne bi postali brezposelni ali da bi se jim, če so brezposelni, lažje vrnili na delo. Naložba zagotavlja finančno podporo za tri začasne subvencijske sheme, od katerih je vsaka sestavljena iz naslednjih elementov:

a)svetovanje o strokovnem razvoju za podporo ljudem pri preusmeritvi poklicne poti, ki jih zagotavljajo kvalificirani poklicni svetovalci;

b)brezplačne dejavnosti usposabljanja in učenja za podporo razvoju znanj in spretnosti; in

c)podpora posameznikom prek prilagojenih sektorskih poti v določenem sektorju. Te poti vsebujejo vsaj enega od naslednjih elementov: (I) poklicno svetovanje (tj. osredotočeno na sedanjo zaposlitev, znanja in spretnosti ter poklicno pot), (ii) poklicno usmerjanje (tj. osredotočeno na spremembe poklicne poti in/ali nova znanja in spretnosti ter delovna mesta), (iii) usposabljanje za spretnosti ali (iv) priznavanje pridobljenih kompetenc.

Izvede se neodvisna ocena socialno-ekonomskih učinkov subvencijskih shem v okviru „Nizozemska se še naprej uči“, na podlagi tega pa se objavi poročilo o oceni politike. Poročilo o oceni vključuje informacije o možnih načinih za izboljšanje procesov politike, na katerih temeljita zasnova in izvajanje subvencijskih shem. V ocenjevalnem poročilu se posebna pozornost nameni učinku subvencijskih shem na ranljive skupine, vključno s tistimi, ki imajo stopnjo poklicne izobrazbe ali nižjo stopnjo izobrazbe. Poleg tega poročilo vključuje informacije o politiki o socialno-ekonomskem in dolgoročnem učinku subvencijskih shem. Ocenjevalno poročilo se objavi na spletu.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

[Naložba C4.1 I2: Regionalne skupine za mobilnost (RMT) DELETED]

Naložba C4.1 I3: Proračun za izpopolnjevanje in preusposabljanje za brezposelne

Cilj te naložbe („Scholings budget WW“ ali izpopolnjevanje in prekvalifikacija brezposelnih) je povečati ponovno zaposlitev oseb, ki prejemajo začasna nadomestila za brezposelnost in imajo šibek položaj na trgu dela, ki je bil potrjen bodisi z nizko oceno vprašalnika o oddaljenosti od trga dela (Werkverkenner) bodisi s strani svetovalca UWV (nizozemska agencija za zavarovanje zaposlenih) kot osebe s posebnimi potrebami po usposabljanju. Sredstva se zagotovijo UWV za financiranje programov usposabljanja za pomoč osebam v tej ciljni skupini pri izpopolnjevanju in preusposabljanju. Z naložbo se zagotovi finančna podpora za vsaj 8000 programov usposabljanja za izpopolnjevanje in preusposabljanje oseb iz te ciljne skupine, da se jim olajša zaposlitev.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. Naložba C4.2 I1: Nacionalni odbor za izobraževanje – umetna inteligenca

Splošni cilj te naložbe za izboljšanje izobraževanja z razpravo in predlaganjem nadgradljivih

rešitve umetne inteligence za učni proces v primarnem in/ali sekundarnem izobraževanju. Projekte izbere usmerjevalni odbor za nacionalni izobraževalni laboratorij za umetno inteligenco.

Naložba zagotavlja finančno podporo za:

a)vsaj 20 projektov za izboljšanje kakovosti osnovnošolskega in/ali srednješolskega izobraževanja z digitalnimi inovacijami, ki jih izbere usmerjevalni odbor nacionalnega izobraževalnega laboratorija za umetno inteligenco;

b)med izbranimi projekti dokončanje vsaj 10 projektov prispeva k vsaj enemu od naslednjih ciljev: (I) krepitev prilagojenega izobraževanja; (II) zagotavljanje izobraževalnih proizvodov in/ali storitev, ki lahko povečajo motivacijo učencev;

(III) izboljšanje znanja ali usposobljenosti učiteljev ali učencev ali (IV) povečanje časa, ki je na voljo učiteljem za podporo učencem; in

c)rezultat izbranih projektov je vsaj dva izdelka, ki spodbujata inovativne digitalne izobraževalne rešitve, ki so dosegle raven tehnološke pripravljenosti (TRL) 6 (zaključna faza tehnološke pripravljenosti pred tržno fazo).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025. Naložba C4.2 I2: Podpora novim prišlekom za preprečevanje izgube znanja

Cilj te naložbe je preprečiti učne izgube za novo prispele osebe zaradi pandemije COVID-19, kot so tiste, ki so posledica zaprtja šol. Osnovnošolske in srednješolske šole prejmejo sredstva, ki jim omogočajo zagotavljanje podpore dijakom v srednji šoli z migrantskim ozadjem, ki na Nizozemskem živijo manj kot dve leti, ali dijakom v osnovni šoli z migrantskim ozadjem, ki so bili na Nizozemskem manj kot štiri leta.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023. Naložba C4.2 I3: Podpora učencem v zadnjem letniku srednje šole

Cilj te naložbe je zagotoviti dodatno podporo učencem v zadnjem letniku srednje šole, da bi ublažili učne izgube zaradi pandemije COVID-19, kot so tiste, ki so posledica zaprtja šol. Naložba vključuje vzpostavitev spletne platforme s strani ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost z učnim gradivom za podporo učencem z zaključnim izpitom v srednji šoli in dodatnim financiranjem šolskih odborov v srednješolskem izobraževanju, ki šolam omogoča, da zagotovijo dodatno podporo učencem v zadnjem letu srednje šole. Šolski odbori šol z prikrajšanimi učenci prejmejo dodatno finančno podporo.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba C4.2 I4: Prenosni in tablični računalniki za spletno in hibridno izobraževanje za boj proti učnim izgubam in njihovo ublažitev

Cilj naložbe je podpreti šole pri organizaciji hibridnega in spletnega izobraževanja za boj proti učnim izgubam zaradi pandemije COVID-19 in njihovo ublažitev, kot so tiste, ki so posledica zaprtja šol. Naložbe zajemajo zagotavljanje 75000 naprav (prenosnih računalnikov in tabličnih računalnikov) izbranim šolam, da se olajša spletno in hibridno izobraževanje za učence v osnovnem, sekundarnem in poklicnem sekundarnem izobraževanju.

Izvedba naložbe naj bi bila končana do 31. decembra 2021.

4.2.Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
84	C4.1 R1–1	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o zmanjšanju davčne olajšave za samozaposlene osebe	Zakonska določba				V1	2023	Začetek veljavnosti zakona o zmanjšanju
				o določitvi						letna davčna olajšava za samozaposlene osebe
	Zmanjšanje			začetek veljavnosti						s 6 310 EUR v letu 2022 na 5 660 EUR ali manj v
	samozaposlene osebe									2 023,5010 EUR ali manj v letu 2 024,4360 EUR ali
	osebe“									manj leta 2025 in 3 710 EUR ali manj leta 2026. Evropska
	odštevanje									z zakonom se zmanjša razlika v davčni obravnavi.
										med zaposlenimi in samozaposlenimi osebami.
85	C4.1 R2–1 Invalidsko zavarovanje za samozaposlene osebe	Mejnik	Objava zakona o obveznem invalidskem zavarovanju za samozaposlene osebe v Uradnem listu	Objava v Uradnem listu				V1	2025	Objava zakona o obveznem invalidskem zavarovanju za samozaposlene osebe v Uradnem listu. Cilj zakona je prispevati k bolj enakim konkurenčnim pogojem za zaposlene in samozaposlene osebe. Zakon določa skupino zavarovancev in izvajalske agencije za izvajanje zavarovanja ter način financiranja zavarovanja. Zakon lahko določa razumno prehodno obdobje za učinkovito uporabo zavarovanja.
										Navodila za izvajanje, ki od zadevnih izvajalskih agencij zahtevajo, da se pripravijo na uvedbo obveznega invalidskega zavarovanja za samozaposlene osebe, izda ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje ter se uporabljajo po objavi zakona.
86	C4.1 R2–2 Invalidsko zavarovanje za samozaposlene osebe	Mejnik	Pismo Parlamentu o stanju izvajanja obveznega invalidskega zavarovanja	Pismo Parlamentu				V1	2026	V pismu ministra za socialne zadeve in zaposlovanje parlamentu se podrobno navedejo ukrepi, ki so jih pooblaščene izvajalske agencije sprejele za izvajanje obveznega invalidskega zavarovanja, in naslednji koraki do zagotoviti popolno operacionalizacijo zavarovanja v

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
										v skladu z zakonom o obveznem invalidskem zavarovanju za samozaposlene osebe.
87	C4.1 R3–1 Reforma drugega stebra pokojninskega sistema	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o reformi drugega stebra pokojninskega sistema	Določba zakona, ki določa začetek njene veljavnosti				V1	2023	Začetek veljavnosti zakona o reformi drugega stebra pokojninskega sistema. Z zakonom se odpravi sistemska prerazporeditev med različnimi starostnimi skupinami (doorsneesystematiek),določi stopnja prispevkov za pokojnino, neodvisna od starosti, s pokojninskimi pravicami, ki ustrezajo prispevku, in določijo pravila za nove pokojninske pogodbe, ki temeljijo na izračunu pokojnine v smislu kapitala. Zakon se začne uporabljati takoj za pokojninske pogodbe, podpisane po začetku veljavnosti zakona. Zakon lahko določi razumno prehodno obdobje za obstoječe pokojninske pogodbe. Pokojninske pogodbe s progresivno prispevno stopnjo so lahko izvzete iz novega zakona.
88	C4.1 R3–2 Reforma drugega stebra pokojninskega sistema	Mejnik	Dokončani in objavljeni načrti za prehod na nov pokojninski sistem	Objava načrtov prehoda na spletišča pokojninskih skladov				V1	2025	Pokojninski skladi na svojih spletnih mestih objavijo dokončane načrte prehoda za pokojninske pogodbe, ki jih upravljajo. Ti načrti določajo dogovor med predstavniki delodajalcev in delojemalcev (tj. socialnimi partnerji) o pogojih novih pokojninskih pogodb in o prehodu pokojninskih sredstev v novi pokojninski sistem.
89	C4.1 R3–3 Reforma drugega stebra pokojninskega sistema	Mejnik	Dokončani in objavljeni izvedbeni načrti pokojninskih skladov	Predložitev izvedbenega načrta nadzorniku in objava na spletnih straneh pokojninskih skladov				V1	2026	Pokojninski skladi pripravijo izvedbene načrte za načrte prehoda, navedene v mejniku 88. V teh izvedbenih načrtih je opisano, kako se bodo izvajale nove pokojninske pogodbe, navedene v mejniku 88, in kako se bo izvajal prehod na nov pokojninski sistem. Izvedbeni načrti se predložijo nadzorniku pokojninskih skladov in objavijo na spletnih straneh pokojninskih skladov.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
89a	C4.1 R3–3 Reforma drugega stebra pokojninskega sistema	Tarča	Odobreni sklepi o prenosu pokojninskih sredstev imetnikov polic v novi pokojninski sistem		Odstotek imetnikov polic	0	66 %	V2	2026	Pokojninski skladi sprejmejo zavezujoče odločitve (invaarbesluiten), tj. odločitve, ki jih odobri nadzornik, o prenosu pokojninskih sredstev vsaj 66 % imetnikov polic v drugem stebru pokojninskega sistema v novi pokojninski sistem. V teh sklepih se določi datum prenosa najpozneje 1. januarja 2027.
90	C4.1 R4–1 Boj proti navideznemu samozaposlovanju	Mejnik	Akcijski načrt za zmanjšanje navideznega samozaposlovanja, predstavljen Parlamentu	Pismo Parlamentu s podrobnim opisom akcijskega načrta				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Nizozemska vlada parlamentu pošlje pismo, v katerem podrobno opiše načrtovane ukrepe za zmanjšanje navideznega samozaposlovanja. V njem so opisani (a) ukrepi, ki jih je treba sprejeti za odpravo moratorija na izvrševanje zakona o deregulaciji ocenjevanja delovnih razmerij, (b) ukrepi za okrepitev javnega izvrševanja tega zakona in povečanje zmogljivosti ustreznih izvršilnih organov ter (c) preventivni ukrepi proti navideznemu samozaposlovanju.
91	C4.1 R4–2 Boj proti navideznemu samozaposlovanju	Mejnik	Objava zakona o spremembi opredelitve delovnega razmerja v Uradnem listu	Objava zakona v Uradnem listu				V1	2025	Objava zakona, ki spreminja opredelitev delovnega razmerja, v Uradnem listu. Zakon začne veljati in se v celoti uporabljati najpozneje do 1. januarja 2026.
92	C4.1 R4–3 Boj proti navideznemu samozaposlovanju	Mejnik	Moratorij na izvrševanje zakona o deregulaciji ocenjevanja delovnih razmerij ukinjena	Pismo Parlamentu o odpravi moratorija na izvrševanje				V1	2025	Moratorij na izvrševanje zakona o deregulaciji delovnih razmerij (Wet deregulering beoordeling arbeidsrelaties) se odpravi.
93	C4.1 I1–1 Nizozemska se še naprej uči	Tarča	Poklicno svetovanje za podporo posameznikom		Število posameznikov, ki so prejeli svetovanje o poklicni poti,	0	68 705	V3	2020	68705 posameznikom svetuje o poklicnem razvoju za preusmeritev poklicne poti, ki jih zagotovijo kvalificirani poklicni svetovalci.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
94	C4.1 I1–2 Nizozemska se še naprej uči	Tarča	Usposabljanje na področju znanj in spretnosti za podporo posameznikom		Število posameznikov, ki so pridobili znanja in spretnosti usposabljanje	0	119 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	119000 posameznikov sodeluje v brezplačnih dejavnostih usposabljanja in učenja v podporo razvoju znanj in spretnosti.
95	C4.1 I1–3 Nizozemska se še naprej uči	Tarča	Prilagojene sektorske poti za podporo prehodu v zaposlitev		Število ustvarjenih prilagojenih poti	0	21	V2	2023	Oblikuje se 21 prilagojenih sektorskih poti. Te poti vsebujejo vsaj enega od naslednjih elementov: poklicno svetovanje (tj. osredotočeno na sedanjo zaposlitev, znanja in spretnosti ter poklicno pot), poklicno usmerjanje (tj. osredotočeno na spremembe poklicne poti in/ali nova znanja in spretnosti ter delovna mesta), usposabljanje za znanja in spretnosti ter svetovanje o priznavanju pridobljenih kompetenc.
96	C4.1 I1–4 Nizozemska se še naprej uči	Mejnik	Neodvisna ocena socialno-ekonomskega učinka subvencijskih shem v okviru „Nizozemska se še naprej učijo“	Dokončana neodvisna ocena in objavljeno poročilo				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Izvede se neodvisna ocena socialno-ekonomskih učinkov subvencijskih shem v okviru „Nizozemska se še naprej uči“. Poročilo o oceni vključuje informacije o možnih načinih za izboljšanje procesov politike, na katerih temeljita zasnova in izvajanje shem. V ocenjevalnem poročilu se posebna pozornost nameni učinku subvencijskih shem na ranljive skupine, vključno s tistimi, ki imajo stopnjo poklicne izobrazbe ali nižjo stopnjo izobrazbe. Poročilo vključuje informacije o politiki o socialno-ekonomskem in dolgoročnem učinku subvencijskih shem. Ocenjevalno poročilo se objavi na spletu.
97a	C4.1 I3–1 Proračun za izpopolnjevanje in preusposabljanje za brezposelne	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o proračunu	Določba v zakonu, ki določa finančni okvir				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Začetek veljavnosti zakona o proračunu, ki določa finančni okvir, s katerim se zagotovi strukturni proračun za izpopolnjevanje in preusposabljanje oseb, ki prejemajo začasno nadomestilo za brezposelnost in imajo šibek položaj na trgu dela.

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
98a	C4.1 I3–2 Proračun za izpopolnjevanje in preusposabljanje za brezposelne	Tarča	Financiranje programov usposabljanja za izpopolnjevanje in preusposabljanje brezposelnih oseb		Število programov usposabljanja	0	8 000	V2	2026	V obdobju 2023–2025 se financira vsaj 8000 programov usposabljanja za izpopolnjevanje in preusposabljanje oseb, ki prejemajo nadomestila za začasno brezposelnost in imajo šibek položaj na trgu dela.
101	C4.2 I1–1 Nacionalni odbor za izobraževanje – umetna inteligenca	Tarča	Projekti, izbrani za spodbujanje inovativnih digitalnih izobraževalnih rešitev		Število projektov	0	20	V2	2024	Usmerjevalni odbor nacionalnega odbora za izobraževanje za umetno inteligenco izbere vsaj 20 projektov za izboljšanje kakovosti osnovnošolskega in/ali srednješolskega izobraževanja z digitalnimi inovacijami.
102	C4.2 I1–2 Nacionalni odbor za izobraževanje – umetna inteligenca	Tarča	Zaključeni projekti, ki spodbujajo inovativne digitalne izobraževalne rešitve		Število projektov	0	10	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Med izbranimi projekti se dokonča vsaj 10 projektov, ki so prispevali k vsaj enemu od naslednjih ciljev: (I) krepitev prilagojenega izobraževanja; (II) zagotavljanje izobraževalnih proizvodov in/ali storitev, ki lahko povečajo motivacijo učencev; (III) izboljšanje znanja ali kompetenc učiteljev ali učencev; (IV) povečanje časa, ki ga imajo učitelji na voljo za podporo učencem.
103	C4.2 I1–3 Nacionalni odbor za izobraževanje – umetna inteligenca	Tarča	Dobava dveh izdelkov s tehnološko pripravljenostjo na ravni 6		Število izdelkov	0	2	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Rezultat izbranih projektov je vsaj dva izdelka, ki spodbujata inovativne digitalne izobraževalne rešitve, ki so dosegle raven tehnološke pripravljenosti 6.
104	C4.2 I2–1 Podpora novim prišlekom za preprečevanje izgube znanja	Tarča	Podpora šolam v osnovnih in srednjih šolah za zagotavljanje dodatne podpore novim udeležencem		Število osnovnih in srednjih šol, ki prejemajo financiranje prek šolskih desk	0	2 198	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Šole vsaj 1800 osnovnih šol in 398 srednjih šol prejmejo finančna sredstva, ki jim omogočajo zagotavljanje podpore novim udeležencem, da se preprečijo izgube znanja zaradi pandemije COVID-19.