|
Povzetek |
|
Ocena učinka uredbe o spremembi uredbe o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih sušilnih strojev in uredbe o spremembi uredbe o zahtevah za energijsko označevanje gospodinjskih sušilnih strojev |
|
A. Nujnost ukrepanja |
|
Zakaj? V čem je težava? |
|
Sušilni stroji so priljubljeni v gospodinjstvih v EU, zlasti v srednjeevropskih in severnoevropskih državah članicah. Razširjenost sušilnih strojev se povečuje in pričakuje se, da se bo povečala s 26 % gospodinjstev v EU leta 2020 na 35 % leta 2040. Kljub znatnim prihrankom energije, doseženim v zadnjih letih zaradi razvoja in hitrega uvajanja učinkovitih sušilnih strojev na trg, ki temeljijo na tehnologiji toplotnih črpalk, nekateri potrošniki še vedno kupujejo modele, ki temeljijo na zastarelih in manj učinkovitih tehnologijah. Ta izdelek je še vedno velik porabnik električne energije, zato obstajajo velike možnosti za zmanjšanje porabe električne energije in emisij toplogrednih plinov s postopnim opuščanjem najmanj učinkovitih sušilnih strojev na podlagi revidiranih zahtev za okoljsko primerno zasnovo. Poleg tega je zaradi hitrega uveljavljanja sušilnih strojev s toplotno črpalko prišlo do koncentracije v sedanjih treh najvišjih razredih energijskega označevanja (A+ do A+++), zaradi česar potrošniki težje razlikujejo med bolj in manj učinkovitimi modeli tovrstnih izdelkov. Prevrednotenje energijskih oznak za gospodinjske sušilne stroje bo državljanom pomagalo pri izbiri najučinkovitejših izdelkov. V skladu z okvirno uredbo o energijskem označevanju je treba do avgusta 2023 sprejeti delegirani akt za spremembo lestvice sedanje energijske oznake za sušilne stroje, da se zagotovi homogena lestvica od A do G. Poleg tega v zakonodaji o sušilnih strojih za zdaj ni zahtev, ki bi prispevale k ciljem akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, zlasti glede trajnosti, popravljivosti in možnosti recikliranja. Življenjska doba sušilnih strojev se je v zadnjih 15 letih s 14 skrajšala na 12 let. Čeprav tega skrajšanja življenjske dobe sušilnih strojev ni mogoče pripisati določenemu vzroku, obstaja več težav, ki so skupaj lahko privedle do pričakovanega zastaranja. Nerazpoložljivost rezervnih delov, pomanjkanje informacij o popravilu in vzdrževanju ter pomanjkljiva kakovost informacij o koncu življenjske dobe so vidiki, ki jih je treba obravnavati. To pomanjkanje ukrepov krožnega gospodarstva vodi v večjo porabo energije in dodatne emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu izdelka. |
|
Kaj naj bi prinesla ta pobuda? |
|
Z revizijo obstoječih uredb o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju se bo: ˗zmanjšala poraba električne energije gospodinjskih sušilnih strojev, ˗zmanjšale emisije toplogrednih plinov zaradi manjše porabe električne energije in manjšega števila hladilnih sredstev, ki se lahko sproščajo v zrak med ravnanjem z izdelki po koncu njihove življenjske dobe, ˗povečala vzdržljivost sušilnih strojev, ˗zmanjšali stroški življenjskega cikla, vključno s proizvodnjo in recikliranjem, ˗zagotovila manjša zapletenost in večja skladnost Uredbe z drugimi uredbami o okoljsko primerni zasnovi. |
|
Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? |
|
Brez usklajenih zahtev po vsej EU bi se države članice spodbujalo, da v okviru svojih nacionalnih energetskih in okoljskih politik določijo svoje zahteve glede energijske učinkovitosti za posamezne izdelke. To bi spodkopavalo prosti pretok izdelkov. |
|
B. Rešitve |
|
Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? |
|
Proučili so se naslednji svežnji možnosti politike: ˗možnost politike 1 – brez sprememb. Osnovni scenarij, pri katerem sedanja uredba ostane nespremenjena, ˗možnost politike 2 (PO2) – manj strogi ukrepi: prevrednotenje energijske oznake, vključno s praznim razredom A, da se spodbudijo inovacije (kot se zahteva z okvirno uredbo), ˗možnost politike 3 (PO3) – ambiciozni ukrepi: določitev najvišje mejne vrednosti indeksa energijske učinkovitosti, s katero bi se postopoma odpravili vsi sušilni stroji, ki ne temeljijo na tehnologiji toplotnih črpalk, ˗možnost politike 4 (PO4) – ukrepi krožnega gospodarstva: obvezna razpoložljivost kritičnih rezervnih delov, zagotavljanje informacij o popravilu in vzdrževanju ter zagotavljanje informacij za izboljšanje možnosti recikliranja. Poleg zgoraj navedenih ukrepov so v oceni učinka upoštevane številne zahteve za zmanjšanje pravne zapletenosti in povečanje skladnosti z drugimi ukrepi za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi oznakami, katerih učinek ni bil količinsko opredeljen. Ti ukrepi so: – poenostavitev energijske oznake, – uvedba razreda emisij hrupa, – vključitev načinov z nizko porabo v zakonodajo o sušilnih strojih in posledično odstranitev sušilnih strojev s področja uporabe horizontalne uredbe o stanju pripravljenosti. Prednostna možnost Prednostna možnost politike je PO2 + PO3 + PO4, ki se uporablja v dveh prehodnih obdobjih, da se deležniki, zlasti proizvajalci, lahko pripravijo na nove zahteve. Prvo prehodno obdobje je 18 mesecev za uporabo ukrepov iz PO2 in PO4, drugo prehodno obdobje pa dodatnih 18 mesecev za uporabo PO3. Prehodno obdobje bo torej trajalo skupaj 3 leta. |
|
Kdo podpira katero možnost? |
|
˗PO2 podpira industrija, ˗PO3 pa podpirajo NVO in večina držav članic. Vendar bi se industrija lahko strinjala s PO3 pod pogojem, da se omogoči prehodno obdobje za uporabo te možnosti politike. Ta zahteva industrije je bila sprejeta, kot je pojasnjeno zgoraj. |
|
C. Učinki prednostne možnosti |
|
Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? |
|
Do leta 2040 naj bi PO2 + PO3 + PO4 v primerjavi s scenarijem brez sprememb prinesel naslednje rezultate: ˗kumulativni prihranek energije 15,0 TWh do leta 2040, ˗kumulativni prihranek emisij toplogrednih plinov v višini 1,7 milijona ton ekvivalenta CO2 do leta 2040, ˗kumulativni prihranki letnih izdatkov končnih uporabnikov v višini 2,8 milijarde EUR do leta 2040, ˗povečanje prometa proizvajalcev (1,1 milijarde EUR do leta 2040), ˗povečanje neto zaposlovanja v družbi (9 303 delovnih mest), ˗ustrezna posodobitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da bi sledile tehnološkemu napredku, ˗ni bistvenega vpliva na MSP, ki so večinoma trgovci na drobno in serviserji (med proizvajalci opreme ni MSP). |
|
Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? |
|
Stroški usklajevanja so ocenjeni na 237 milijonov EUR na leto v letu 2040. Upravni stroški, povezani s posodobitvijo potrdila o skladnosti, posodobitvijo informacij v podatkovni zbirki EPREL in ponovnim označevanjem, so ocenjeni na približno 1 milijon EUR. |
|
Kakšen bo vpliv na MSP ter mikropodjetja? |
|
Med proizvajalci te skupine izdelkov ni MSP, saj so vsa velika podjetja. Vsa MSP so torej trgovci na drobno in serviserji. Leta 2030 se bo promet trgovcev povečal zaradi višjih cen sušilnih strojev s toplotno črpalko. Kljub temu se bosta do leta 2040 promet (in zaposlovanje) nekoliko zmanjšala. To bo posledica manjše prodaje zaradi ukrepov krožnega gospodarstva, s katerimi naj bi se podaljšala življenjska doba sušilnih strojev. Zmanjšanje prometa na prodajni strani poslovanja se bo do določene mere nadomestilo z rastjo dejavnosti poprodajnih popravil. |
|
Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? |
|
Poleg nadzora trga ni dodatnih ocenjenih učinkov na nacionalne proračune in uprave, vendar je to povsem običajno. |
|
Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? |
|
Drugi pozitivni ali negativni učinki se ne pričakujejo. |
|
D. Spremljanje |
|
Kdaj se bo politika pregledala? |
|
V klavzuli o pregledu bo predlagan pregled uredbe v približno petih letih po njenem sprejetju. |