EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.2.2023
COM(2023) 74 final
2023/0034(COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Severni Makedoniji
{SWD(2023) 42 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.2.2023
COM(2023) 74 final
2023/0034(COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Severni Makedoniji
{SWD(2023) 42 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Ker je Severna Makedonija močno odvisna od uvoza energije, se je zaradi hitrega povišanja cen plina in električne energije v letu 2022 znatno poslabšal njen zunanji saldo. Gospodarstvo je bilo na podlagi trdne ekonomske in monetarne politike ter zavzetega izvajanja reform na dobri poti, da okreva po nazadovanju, ki ga je povzročil COVID-19. Vendar je skokovita rast svetovnih cen hrane in energije začela negativno vplivati na domače povpraševanje in zunanji saldo države. Kljub močnim prilivom nakazil izseljencev sta se trgovinski primanjkljaj in primanjkljaj na tekočem računu države od začetka leta 2022 znatno povečala. Devizne rezerve so se v prvih mesecih leta 2022 zmanjšale, predvsem zaradi naraščajočih uvoznih cen in odplačil zunanjega dolga, vendar so od poletja ustaljene. Medletna rast BDP je v prvi polovici leta 2022 v povprečju še vedno znašala 2,6 %, vendar se je v tretjem četrtletju upočasnila na 2 %. Zaradi velike negotovosti glede gospodarskih posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini, naraščajoče inflacije in strožjih pogojev financiranja se bo domače povpraševanje predvidoma dodatno zmanjšalo. Na izvoz vplivajo šibkejše zunanje povpraševanje in stalne motnje v dobavni verigi, zlasti tiste, ki vplivajo na proizvodnjo avtomobilskih sestavnih delov, ki je eden glavnih izvoznih sektorjev v državi.
Zaradi strožjih svetovnih finančnih pogojev, višjih cen energije in nepričakovano velikih izgub domačega proizvajalca električne energije, ki je v državni lasti, je vlada Severne Makedonije 18. oktobra 2022 ponovno zaprosila za makrofinančno pomoč. Komisija je prvotno prošnjo vlade za makrofinančno pomoč, predloženo 19. aprila 2022, začasno odložila, predvsem ker je bilo gospodarstvo še vedno razmeroma odporno in ker so v letu 2022 obstajale nekatere druge možnosti za kritje potreb po zunanjem financiranju. Vlada je že aprila pridobila odobritev Mednarodnega denarnega sklada (MDS) na delovni ravni za 24-mesečno preventivno in likvidnostno linijo v višini do 530 milijonov EUR, Izvršni odbor MDS pa jo je uradno odobril 22. novembra 2022. MDS ocenjuje, da bodo potrebe države po zunanjem financiranju v letu 2023 znašale približno 1,5 milijarde EUR, v njih pa se bodo odražali velik primanjkljaj na tekočem računu in visoka odplačila zunanjega javnega dolga (vključno z euroobveznicami, ki bodo zapadle julija 2023). Zaradi znatnih negotovosti glede razpoložljivosti in stroškov financiranja na zunanjem trgu (ki naj bi pokrilo več kot polovico potreb države po zunanjem financiranju za leto 2023), Komisija zdaj Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga, naj se Severni Makedoniji zagotovi makrofinančno posojilo v višini do 100 milijonov EUR. Predlagana pravna podlaga je člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Predlagana makrofinančna pomoč bi Severni Makedoniji pomagala pokriti del preostalih potreb po zunanjem financiranju v letu 2023, ki so po osnovnem scenariju MDS ocenjene na 800 milijonov EUR. Ukrep bi zmanjšal kratkoročno plačilnobilančno in fiskalno ranljivost njenega gospodarstva ter pokazal, da jo EU podpira pri izboljšanju težavnih razmer. Pri zasnovi in izvajanju bi se upoštevale politične smernice, dogovorjene v skupnih sklepih gospodarskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo z dne 24. maja 2022 1 , ter program, o katerem se je Severna Makedonija dogovorila z MDS 2 .
Posojilo bi se izplačalo v dveh obrokih. Izplačilo vsakega obroka bi bilo odvisno od napredka pri izvajanju več ukrepov politike, o katerih se dogovorijo Komisija in organi in so navedeni v memorandumu o soglasju, ter od zadovoljivih rezultatov pri izvajanju programa MDS. V središču memoranduma o soglasju bodo verjetno reforme politik, ki bodo zadevale fiskalno upravljanje, davčno politiko, upravljanje javnih naložb, javno-zasebna partnerstva, poslovno okolje, preglednost državne pomoči, energijsko učinkovitost, reformo sodstva in zatiranje korupcije. Cilj ukrepov politike bo odpraviti nekatere najpomembnejše pomanjkljivosti gospodarstva Severne Makedonije in njenega sistema ekonomskega upravljanja.
Kot je podrobneje opisano v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu predlogu, Komisija tudi na podlagi lastne ocene političnih razmer meni, da so politični in gospodarski pogoji za predlagani ukrep makrofinančne pomoči izpolnjeni.
•Splošno ozadje
Potem ko si je Severna Makedonija že delno opomogla po recesiji, ki jo je povzročila pandemija, so jo močno prizadele posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini. BDP se je v letu 2020 zmanjšal za 4,7 %, vendar se je leta 2021 zaradi domačega povpraševanja ponovno povečal za 3,9 %. Nakazila izseljencev so se vrnila na predkrizno raven in povečala razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Ukrepi za zajezitev COVID-19 so bili postopoma odpravljeni. Rast se je proti koncu leta 2021 upočasnila, saj se je zunanje povpraševanje zmanjšalo, motnje v svetovnih dobavnih verigah so se povečale, svetovne cene hrane in energije pa so začele hitro naraščati (dodatno zaradi posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini leta 2022). Severna Makedonija je Rusiji in Ukrajini neposredno izpostavljena le v manjšem obsegu, vendar lahko njeno gospodarstvo prizadenejo naraščajoče cene surovin. Zaradi vladnih prizadevanj za ublažitev vpliva na gospodinjstva in mala podjetja je fiskalna poraba znatno presegla prvotni proračun. Zaradi strmo rastočih cen hrane in energentov je inflacija jeseni 2022 dosegla skoraj 20 %. BDP se je v prvi polovici leta 2022 povečal za 2,6 %, deloma zaradi povečanja naložb, vendar je bilo to povečanje predvsem posledica povečanja zalog podjetij. Letna rast se je v tretjem četrtletju 2022 upočasnila na 2 %.
Zunanji položaj se je konec leta 2021 začel slabšati, saj so se uvozne cene močno zvišale. Primanjkljaj na tekočem računu je v letu 2021 znašal 3,5 % BDP (enako kot v letu 2020). To je bilo nad povprečjem obdobja 2017–2019, ki znaša 1,5 %. Vendar se je bilanca blagovne menjave od zadnjega četrtletja 2021 stalno slabšala, predvsem zaradi naraščajočih cen energije in velike odvisnosti države od uvoza energije. Gospodarstvo več kot 30 % svojih domačih potreb po energiji krije z uvozom ter plin in nafto v celoti uvaža. Zaradi naglega slabšanja energijske bilance se je drseče povprečje štirih četrtletij primanjkljaja na tekočem računu, ki je v tretjem četrtletju 2021 znašalo 1 % BDP, v tretjem četrtletju 2022 povečalo na 7,3 %. Do povečanja je prišlo kljub znatnemu povečanju zasebnih transferjev (nakazil izseljencev) in presežku storitev, k čemur je pripomoglo okrevanje turizma. Delež zunanjega dolga se je med letoma 2016 in 2019 vsako leto zmanjšal, v letu 2020 pa je poskočil za 7,3 odstotne točke na 80,3 % BDP in se leta 2021 dodatno povečal na 81,4 %, predvsem zaradi nadaljnjega tujega financiranja za potrebe, ki jih je povzročila kriza.
Devizne rezerve so se v prvi polovici leta 2022 močno zmanjšale, predvsem zaradi večjega uvoza energije in odplačila zunanjega dolga. Devizne rezerve so se v prvi polovici leta 2022 zmanjšale za več kot 14 % zaradi povečanega pretvarjanja domačih prihrankov, denominiranih v denarjih, v eure ter povečanja uvoza energije, odplačil zunanjega dolga in nižjega vrednotenja vrednostnih papirjev. Centralna banka je v začetku leta 2022 v obdobju velikega uvoza energije posredovala na deviznem trgu, da bi podprla de facto vezavo menjalnega tečaja na euro. Trgi tujih valut so se poleti nekoliko stabilizirali zaradi znatnih sezonskih prilivov tujih valut, ki so presegli pričakovanja centralne banke, in nejavne prodaje državnih vrednostnih papirjev v višini 250 milijonov EUR, izvedene septembra v Nemčiji. Devizne rezerve so se med julijem in decembrom vsak mesec povečale in dosegle 100 % merila ustreznosti rezerv MDS in zdaj ustrezajo 3,9 meseca uvoza. Vendar se pričakuje, da se bodo rezerve med kurilno sezono, ko se bo uvoz energije povečal, ponovno zmanjšale.
Centralna banka je začela zaostrovati denarno politiko, da bi se zoperstavila naraščajočim inflacijskim pričakovanjem in zaščitila de facto vezani menjalni tečaj. Skupna inflacija se je oktobra 2022 povečala na 19,8 %, kar je posledica velikega prenosa svetovnega šoka cen energentov in hrane, a se je novembra in decembra nekoliko zmanjšala. Od aprila 2022 se je uradna obrestna mera v osmih zaporednih dvigih zvišala za 350 bazičnih točk na 4,75 %, s čimer se je povečal razmik do Evropske centralne banke (ECB). Centralna banka je junija in septembra prilagodila tudi obrestne mere obveznih rezerv, da bi odvrnila od prehoda na vloge v eurih, ki je pomembno prispeval k zmanjšanju rezerv v začetku leta 2022. Ukrepa sta zmanjšala inflacijska pričakovanja in pritiske na devizni tečaj.
Organi so se na zunanje šoke odzvali z znatno fiskalno podporo. Poleg tekočih odhodkov za podporo energetskemu sektorju in ohranjanje subvencioniranih cen električne energije za gospodinjstva so organi Severne Makedonije marca 2022 sprejeli sveženj ukrepov v višini 400 milijonov EUR, nato pa oktobra še enega v višini 350 milijonov EUR, da bi zaščitili gospodinjstva pred naraščajočimi cenami hrane in energije ter pomagali podjetjem pri ohranjanju likvidnosti. Predvsem ker proračun za naložbe v osnovna sredstva ni bil v celoti izvršen, je proračunski primanjkljaj za celo leto 2022 dosegel le 4,3 % BDP, ki ga je napovedala vlada, ter tako ostal pod revidiranim ciljem (5,3 %) in v skladu s prvotnim ciljem vlade. Vlada namerava tudi v letu 2023 še naprej podpirati domačega proizvajalca električne energije, ki ustvarja izgubo, in končne odjemalce, vendar bolj ciljno usmerjeno. Raven dolga sektorja država in javnega dolga (vključno z dolgom podjetij v državni lasti) je ostala zmerna, vendar se je v letih 2020 in 2021 izrazito povečala zaradi visokih proračunskih primanjkljajev in zmanjšanja BDP v letu 2020.
V proračunu za leto 2023, ki ga je Parlament sprejel decembra 2022, je ciljni proračunski primanjkljaj (v primerjavi s prvotnimi načrti iz srednjeročne proračunske strategije iz maja 2022) povišan s 4,2 % na 4,6 % BDP. Hkrati je vlada znižala projekcijo realne rasti BDP za leto 2023 na 2,9 %. Proračun za leto 2023 vsebuje majhen konsolidacijski učinek zaradi umika nekaterih ukrepov fiskalne spodbude in zmanjšanja subvencij za državno elektroenergetsko podjetje. Temelji na več ukrepih fiskalne konsolidacije, zlasti na reformah davčnega sistema za povečanje prihodkov, ki jih je vlada sprejela decembra 2022. V skladu s smernicami politike iz skupnih sklepov iz maja 2022 naj bi se fiskalna podpora, povezana s krizo, natančneje usmerila na ranljive skupine.
Jesenska napoved Komisije predvideva umiritev rasti in nekolikšno zmanjšanje fiskalnega primanjkljaja po letu 2022, vendar so izrazita negativna tveganja. Rast BDP naj bi se v letih 2022 in 2023 upočasnila na 2,3 % oziroma 2,5 %, saj zaradi visoke inflacije slabi domače povpraševanje. Fiskalni primanjkljaj naj bi v letu 2023 ostal visok zaradi stalne potrebe po podpori gospodarstvu med energetsko krizo. Vlada bo zato morda morala svoje načrte za fiskalno konsolidacijo preložiti za še eno leto. Hkrati je vlada zavezana izvajanju svojega programa reform na področju upravljanja javnih financ. Novi sistemski zakon o proračunu, ki ga je parlament sprejel julija 2022, določa zgornjo mejo fiskalnega primanjkljaja (3 % BDP v nekriznih časih) in dolga sektorja država (60 % BDP) ter bo, ko bo začel veljati, srednjeročno utrdil fiskalno politiko. Obeti za rast so lahko ogroženi, če bodo geopolitični izzivi povzročili nadaljnje pretrese v zvezi s cenami energije in hrane, po možnosti v kombinaciji z nadaljnjim zaostrovanjem svetovnih finančnih pogojev in težjim dostopom do kapitala za tržna gospodarstva v razvoju. Po drugi strani bi lahko proces pristopa k EU okrepil reforme ter fiskalno in zunanjo vzdržnost, tudi z nadaljnjo krepitvijo priliva neposrednih tujih naložb.
Potrebe po zunanjem financiranju so v letu 2023 velike, tržne razmere pa ostajajo nestabilne. MDS je ocenil, da bodo potrebe države po zunanjem bruto financiranju v letu 2023 znašale 1,5 milijarde EUR. To vključuje velike potrebe po refinanciranju dolga, ki so predvsem posledica potrebe vlade, da odplača svoje euroobveznice iz leta 2016 v vrednosti 450 milijonov EUR. Na splošno MDS predvideva, da bo vlada na zunanjih trgih zbrala 800 milijonov EUR posojil. To se lahko glede na trenutne geopolitične negotovosti in težavno finančno okolje izkaže za izziv. Severna Makedonija ima kot država dostop do mednarodnih kapitalskih trgov pod že običajno ugodnimi pogoji. Vendar so se zaradi zaostrovanja finančnih pogojev na svetovni ravni razlike v donosu državnih vrednostnih papirjev v zadnjih mesecih močno povečale, načrti za izdajo evroobveznic pa so bili po vsem Zahodnem Balkanu začasno ustavljeni. Glede na navedeno bi predlagana makrofinančna pomoč Severni Makedoniji pomagala zadovoljiti njene preostale potrebe po financiranju.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Evropski parlament in Svet sta 25. maja 2020 sprejela Sklep (EU) 2020/701 o zagotavljanju prejšnje makrofinančne pomoči državam v okviru širitvene politike in sosedske politike v zvezi s pandemijo COVID-19. S tem sta Severni Makedoniji zagotovila 160 milijonov EUR posojil, ki so bila v celoti izplačana v obdobju 2020–2021.
•Skladnost z drugimi politikami EU
EU in Severna Makedonija sta leta 2001 sklenili stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki je začel veljati leta 2004. Svet je državi leta 2005 podelil status kandidatke. Komisija od oktobra 2009 nenehno priporoča začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. Marca 2020 so člani Evropskega sveta potrdili odločitev Sveta o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo 3 . Potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, je bila s Severno Makedonijo 19. julija 2022 izvedena prva medvladna konferenca o pristopnih pogajanjih. Komisija je takoj začela analitični pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Unije, ki je prvi korak v pogajalskem procesu.
EU je najpomembnejša trgovinska partnerica Severne Makedonije. Leta 2021 je delež izvoza v EU znašal 77,3 % celotnega izvoza Severne Makedonije, delež uvoza iz EU pa 46,2 % celotnega uvoza. Države EU so tudi najpomembnejše vlagateljice v Severni Makedoniji, saj je leta 2021 iz njih izviralo 56 % vseh prilivov neposrednih tujih naložb, leta 2020 pa 62 %.
Države kandidatke za članstvo v EU so upravičene do makrofinančne pomoči, če izpolnjujejo določene pogoje. Makrofinančna pomoč EU bi dopolnjevala in povečala učinkovitost druge finančne pomoči državi, kot je pomoč v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), vključno s proračunsko podporo. To vključuje 80 milijonov EUR proračunske podpore EU v okviru novega svežnja EU za energetsko podporo za Zahodni Balkan v višini 1 milijarde EUR.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega predloga je člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj cilja stabilizacije zunanjega položaja Severne Makedonije države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč ga lahko bolje doseže Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči čim večja.
•Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj je omejen na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti, in ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.
Kot je ugotovila Komisija na podlagi ocene MDS v zvezi s preventivno in likvidnostno linijo, znesek predlagane nove makrofinančne pomoči ustreza približno 12,5 % potreb vlade po zunanjem financiranju v letu 2023. Glede na previdnostno naravo programa MDS (v okviru katerega se bo pomoč izplačala leta 2023, leta 2024 pa le „po potrebi“) je to skladno s praksami porazdelitve bremena pri drugih ukrepih makrofinančne pomoči.
•Izbira instrumenta
Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko s pomočjo pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira politike poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Severni Makedoniji na podlagi drugih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Severne Makedonije. Službe Komisije so se pri pripravi tega predloga posvetovale z MDS in Svetovno banko. Prav tako je bila Komisija redno v stiku z organi Severne Makedonije.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Službe Komisije so junija 2020 v skladu z zahtevami finančne uredbe in v okviru ukrepa makrofinančne pomoči zaradi COVID-19 izvedle operativno oceno finančnih in upravnih postopkov Severne Makedonije, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva. Ocena je temeljila na uveljavljeni metodologiji ter obstoječi dokumentaciji programov proračunske podpore Komisije za Severno Makedonijo in njene tehnične pomoči za izboljšanje sistema upravljanja javnih financ. Ugotovljeno je bilo, da Severna Makedonija izpolnjuje zahtevo za upravičenost do proračunske podpore EU, ki narekuje, da mora imeti dovolj verodostojen in ustrezen program za izboljšanje upravljanja javnih financ. Skladnost sistema upravljanja javnih financ z osnovnimi zahtevami za proračunsko podporo je bila potrjena v zadnjem poročilu o javnih izdatkih in finančni odgovornosti iz maja 2022. V okviru za obvladovanje tveganja iz leta 2021 je bilo tveganje za upravljanje javnih financ v Severni Makedoniji ocenjeno kot zmerno.
•Ocena učinka
Makrofinančna pomoč EU je instrument za izredno pomoč, namenjen odpravljanju resnih težav s plačilno bilanco v državah nečlanicah EU. Za ta predlog za makrofinančno pomoč ne velja zahteva, da je treba izvesti oceno učinka v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje 4 , saj je v razmerah, ki zahtevajo hiter odziv, z vidika politike nujno hitro ukrepanje.
Na splošno predlogi Komisije za makrofinančno pomoč temeljijo na spoznanjih iz naknadnih ocen preteklih ukrepov v državah kandidatkah za članstvo EU. Nova makrofinančna pomoč ter z njo povezan program gospodarskih prilagoditev in reform bosta pomagala ublažiti kratkoročne potrebe Severne Makedonije po financiranju ter podprla ukrepe politike za krepitev srednjeročne plačilne bilance, fiskalne vzdržnosti in trajnostne rasti, s čimer bosta dopolnjevala program preventivne in likvidnostne linije, ki ga je izvršni odbor MDS sprejel novembra 2022. V skladu s političnimi pogoji se bodo morale odpraviti nekatere najpomembnejše pomanjkljivosti gospodarstva Severne Makedonije in njenega sistema ekonomskega upravljanja. Pogoji bi načeloma lahko zajemali reforme, ki bodo okrepile fiskalno upravljanje, davčno politiko, upravljanje javnih naložb, javno-zasebna partnerstva, poslovno okolje, preglednost državne pomoči, energijsko učinkovitost, reformo sodstva in zatiranje korupcije.
•Temeljne pravice
Države kandidatke za članstvo v EU so upravičene do makrofinančne pomoči. Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči je, da država upravičenka spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.
Kot je navedeno v sporočilu Komisije o širitveni politiki EU iz leta 2022 5 , je bil začetek procesa pogajanj za pristop k EU s Severno Makedonijo leta 2022 velik korak naprej in pomeni začetek nove faze v odnosih med EU in Severno Makedonijo. V sporočilu je bilo ugotovljeno tudi, da je pravni okvir za varstvo temeljnih pravic v Severni Makedoniji večinoma v skladu s standardi EU, vendar je treba njegovo izvajanje izboljšati.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlagani ukrep makrofinančne pomoči za Severno Makedonijo v višini do 100 milijonov EUR naj bi se izplačal v dveh enakih tranšah, ki naj bi se sprostili med letoma 2023 in 2024. Potrebno oblikovanje rezervacij za posojilo v višini 100 milijonov EUR, ki bo v obsegu 9 % krito z jamstvom za zunanje delovanje, bo načrtovano v okviru IPA v skupnem znesku 9 milijonov EUR (proračunska vrstica 15.020203 IPA III – oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije (jamstvo za zunanje delovanje – makrofinančna pomoč)).
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Evropska unija bo dala Severni Makedoniji na voljo makrofinančno pomoč v skupnem znesku do 100 milijonov EUR, ki bo zagotovljena v obliki srednje- do dolgoročnih posojil in bo pomagala pokriti preostale potrebe Severne Makedonije po financiranju v obdobju 2023–2024. Pomoč naj bi se med trajanjem ukrepa makrofinančne pomoči izplačala v dveh tranšah v rednih časovnih presledkih, vendar le, če bodo ukrepi politike, povezani s posamezno tranšo, v celoti izvedeni.
Makrofinančno pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.
Komisija in organi Severne Makedonije se bodo dogovorili o memorandumu o soglasju, v katerem bodo določili ukrepe za strukturne reforme, povezane s predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči, ter tudi časovnico in zaporedje ukrepov. Poleg tega bi bili izplačili, kot običajno velja za makrofinančno pomoč, pogojeni z več točkami, vključno z zadovoljivimi pregledi v okviru programa MDS. Komisija bo v tesnem sodelovanju z organi Severne Makedonije spremljala napredek glede zgoraj navedenih ukrepov politike in pogojev.
2023/0034 (COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Severni Makedoniji
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Republiko Severno Makedonijo (v nadaljnjem besedilu: Severna Makedonija) se še naprej razvijajo v okviru stabilizacijskega sporazuma EU in pogajanj o pristopu k EU, ki so se začela julija 2022.
(2)Gospodarstvo Severne Makedonije sta močno prizadeli recesija leta 2020, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in nedavna energetska kriza. Te razmere so še poglobile precejšnjo vrzel v financiranju države, poslabšale njen zunanji položaj in dodatno prispevale k rastočim proračunskim potrebam.
(3)Vlada Severne Makedonije je pokazala močno zavezanost nadaljnjim reformam, pri čemer se je osredotočila na ključna področja politike, opredeljena v skupnih ministrskih sklepih iz maja 2022, vključno s temeljnimi področji, kot so sodstvo, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, dobro upravljanje in pravna država.
(4)Severna Makedonija je uspešno zaključila ukrep makrofinančne pomoči zaradi COVID-19 6 , saj so bili izvedeni vsi reformni ukrepi, dogovorjeni z Unijo v memorandumu o soglasju.
(5)Vlada in MDS sta (aprila 2022) dosegla dogovor na delovni ravni za 24-mesečno preventivno in likvidnostno linijo v višini do 530 milijonov EUR, Izvršni odbor MDS pa jo je uradno odobril 22. novembra 2022. Cilj programa MDS je ublažiti slabšanje zunanjih razmer, podpreti fiskalno konsolidacijo in pospešiti strukturne reforme na številnih področjih, vključno z davčno politiko in javnimi naložbami.
(6)Severna Makedonija je zaradi slabšanja gospodarskega stanja in obetov Unijo prvič zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč aprila 2022. Vendar je Komisija prošnjo začasno odložila, ker je bilo gospodarstvo Severne Makedonije takrat še dokaj odporno in so v letu 2022 obstajale nekatere druge možnosti za kritje potreb po zunanjem financiranju. Vlada Severne Makedonije je oktobra 2022 ponovno zaprosila za makrofinančno pomoč.
(7)Ker je Severna Makedonija država kandidatka za članstvo v EU in je julija 2022 začela proces pristopnih pogajanj, se šteje za upravičeno do makrofinančne pomoči Unije.
(8)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, namenjene kratkoročnemu izboljšanju plačilnobilančnega položaja.
(9)Glede na to, da v plačilni bilanci države še vedno ostajajo znatne potrebe po zunanjem financiranju, ki jih ne morejo kriti sredstva MDS, se makrofinančna pomoč Severni Makedoniji v povezavi s programom MDS v sedanjih izjemnih okoliščinah šteje za ustrezen odziv na prošnjo države za podporo pri stabilizaciji njenega gospodarstva. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpirala gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Severne Makedonije.
(10)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Severne Makedonije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.
(11)Makrofinančna pomoč Unije bo predvidoma tesno povezana z izvrševanjem izplačil proračunske podpore v okviru instrumenta za predpristopno pomoč.
(12)Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji temelji na kvantitativni oceni preostalih potreb Severne Makedonije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje Severne Makedonije in dodana vrednost celotnega sodelovanja Unije.
(13)Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.
(14)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Severne Makedonije. Komisija in visoki predstavnik bi morala v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati pri usklajevanju in zagotavljanju doslednosti zunanje politike Unije.
(15)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Severne Makedonije vrednotam, ki si jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.
(16)Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Severna Makedonija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načelo pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje pogojev in uresničevanje navedenih ciljev.
(17)Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Severna Makedonija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.
(18)Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.
(19)Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč v obliki posojil, bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v večletnem finančnem okviru.
(20)Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.
(21)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 7 .
(22)Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z organi Severne Makedonije pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Severni Makedoniji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje, zamrznitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda.
(23)Glede na omejen znesek finančne pomoči (100 milijonov EUR), njeno enkratnost in želeni časovni okvir izplačila bi izvedba kritnega posla za financiranje v primerjavi z diverzificirano strategijo financiranja zagotovila več prožnosti in učinkovitosti pri najemanju posojil. Zato bi morala Komisija obroka posojila izjemoma financirati na kapitalskem trgu kot kritni posel, ne pa z uporabo svoje diverzificirane strategije financiranja iz člena 220a finančne uredbe. Zato je primerno, da se finančna pomoč financira s posameznimi finančnimi transakcijami –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1.Unija da Severni Makedoniji na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 100 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njeni gospodarski stabilizaciji in obsežnemu načrtu reform. Vsa pomoč se zagotovi v obliki posojil. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za zadevno leto s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Severne Makedonije, kot so opredeljene v programu MDS.
2.Za financiranje posojila se na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva in pod pogoji navedenih posojil Severni Makedoniji posodi ustrezna zneska. Zapadlost posojil v povprečju ne sme preseči 15 let.
3.Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in Severno Makedonijo, in v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med EU in Severno Makedonijo.
Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o makrofinančni pomoči Unije, tudi v zvezi z izplačili, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.
4.Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).
5.Če se finančne potrebe Severne Makedonije v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma jo zamrzne ali prekine.
Člen 2
1.Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Severna Makedonija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načelo pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.
2.Komisija spremlja izpolnjevanje tega pogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.
3.Odstavka 1 in 2 se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 8 .
Člen 3
1.Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z organi Severne Makedonije dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnitev teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Severna Makedonija ob podpori MDS.
2.Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Severni Makedoniji, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.
3.Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga skleneta Komisija in Severna Makedonija.
4.Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Severne Makedonije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Za namen navedenega preverjanja Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.
Člen 4
1.Komisija pod pogoji iz odstavka 3 da na voljo makrofinančno pomoč Unije v dveh enakih obrokih.
2.Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta.
3.Komisija se odloči za izplačilo obrokov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)pogoj iz člena 2;
(b)trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju strateškega programa, ki vsebuje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, podprte s kreditnim aranžmajem z MDS, ter
(c)zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.
Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.
Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija zamrzne ali prekine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za zamrznitev ali prekinitev.
4.Makrofinančna pomoč Unije se izplača Narodni banki Severne Makedonije. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo ministrstvu za finance Severne Makedonije kot končnemu upravičencu.
Člen 5
1.Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe zapadlosti in ni izpostavljena tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.
2.Če okoliščine to dopuščajo in če Severna Makedonija za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v posojilne pogoje vključi klavzula o predčasnem odplačilu, pri čemer se ustrezna klavzula vključi tudi v pogoje najemanja posojil.
3.Kadar okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če Severna Makedonija za to zaprosi, lahko Komisija sklene refinancirati vsa prvotno najeta posojila ali njihov del ali prestrukturirati ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne povzroči podaljšanja roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanja zneska kapitala, neodplačanega na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.
4.Severna Makedonija krije vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil na podlagi tega sklepa.
5.Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi s posli iz odstavkov 2 in 3.
Člen 6
1.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 9 .
2.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.
3.Sporazum o posojilu, ki se sklene z organi Severne Makedonije, vsebuje določbe, ki:
(a)zagotavljajo, da Severna Makedonija redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo vseh nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;
(b)zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti z določitvijo posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti njim, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 10 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 11 , Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 12 in, za tiste države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom, z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 13 ; v ta namen ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izrecno pooblastilo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, tudi z digitalnimi forenzičnimi operacijami in razgovori; izrecno pooblaščajo Komisijo ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;
(c)izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;
(d)zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Severna Makedonija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.
(e)zagotavljajo, da Severna Makedonija krije vse stroške Unije v zvezi s finančno pomočjo.
4.Komisija pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije z operativno oceno presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole države, ki so relevantni za pomoč.
Člen 7
1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 8
1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V poročilu:
(a)oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;
(b)oceni gospodarske razmere Severne Makedonije in njene obete za prihodnost ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);
(c)navede povezavo med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati države ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.
2.Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.
Člen 9
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Republiki Severni Makedoniji
1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 14
Zadevno področje: ekonomske in finančne zadeve
Dejavnost: mednarodne ekonomske in finančne zadeve
1.3.Vrsta predloga/pobude
X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 15 .
◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.
1.4.Cilji
1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo
„Gospodarstvo za ljudi“
„Močnejša Evropa v svetu“
1.4.2.Specifični cilji
(a) Podpiranje makrofinančne stabilnosti in spodbujanje reform zunaj EU, ki pospešujejo rast, tudi prek rednih ekonomskih dialogov s ključnimi partnerji in z zagotavljanjem makrofinančne pomoči, ter
(b) podpiranje procesa širitve, izvajanje širitvene in sosedske politike EU ter drugih prednostnih nalog EU v partnericah z izvajanjem gospodarskih analiz in zagotavljanjem ocen politike in svetovanj.
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
(1)Prispevati k pokrivanju potreb Severne Makedonije po zunanjem financiranju v zvezi z znatnim poslabšanjem njene plačilne bilance, ki je posledica sedanje pandemije COVID-19 in energetske krize.
(2)Zmanjšati potrebe Severne Makedonije po proračunskem financiranju.
(3)Podpreti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo in zunanjo stabilizacijo v okviru programa MDS.
(4)Podpreti strukturne reforme, katerih cilji so izboljšanje splošnega makroekonomskega upravljanja, okrepitev ekonomskega upravljanja in preglednosti ter izboljšanje pogojev za trajnostno rast.
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Organi Severne Makedonije bodo morali službam Komisije redno poročati o nizu ekonomskih kazalnikov ter pred izplačilom obrokov pomoči predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike.
Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov v Severni Makedoniji, ki je bila predložena julija 2020. Delegacija EU v Severni Makedoniji bo tudi zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so relevantne za spremljanje pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko izkoristile njune izkušnje, pridobljene pri tekočih dejavnostih v Severni Makedoniji.
V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedena neodvisna naknadna ocena pomoči.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Izplačila pomoči bodo odvisna od izpolnjevanja političnih pogojev in zadovoljivih rezultatov pri izvajanju gospodarskega programa med Severno Makedonijo in MDS, ki ga je odbor odobril 22. novembra 2022 po tem, ko so severnomakedonski organi izvedli več predhodnih ukrepov. Poleg tega se bo Komisija z organi Severne Makedonije dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju.
Pomoč naj bi se izplačala v dveh obrokih. Pričakuje se, da bo prvi obrok izplačan jeseni 2023. Drugi obrok bi se lahko izplačal v začetku leta 2024, če bodo pravočasno izvedeni ukrepi politike, povezani s posameznim obrokom.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Instrument makrofinančne pomoči je instrument, ki temelji na politiki in je usmerjen v zmanjševanje kratkoročnih in srednjeročnih potreb po zunanjem financiranju. V okviru trenutne energetske krize bo makrofinančna pomoč organom zagotovila manevrski prostor pri gospodarski in fiskalni politiki, da bodo lahko pripravili učinkovit gospodarski odziv na krizo. Predlagana makrofinančna pomoč bo prispevala k spodbujanju makroekonomske in politične stabilnosti v Severni Makedoniji, saj ji bo pomagala premostiti gospodarske težave, ki sta jih poglobili energetska kriza in pandemija COVID-19. Makrofinančna pomoč bo dopolnjevala sredstva, ki jih zagotavljajo mednarodne finančne institucije, dvostranski donatorji in druge finančne institucije EU. S tem bo prispevala k splošni učinkovitosti finančne podpore, ki jo zagotavlja mednarodna skupnost, in druge finančne pomoči EU, vključno z ukrepi proračunske podpore.
Poleg tega se pričakuje, da bo program makrofinančne pomoči z zagotavljanjem dolgoročnega financiranja, odobrenega pod zelo ugodnimi pogoji, ki so običajno blažji od pogojev drugih mednarodnih ali dvostranskih donatorjev, pomagal vladi pri izvajanju njenega proračuna brez javnofinančnih odstopanj, kar bo prispevalo k vzdržnosti dolga.
Poleg finančnega učinka makrofinančne pomoči predlagani program pomeni tudi okrepljeno zavezanost vlade k reformam. Ta cilj bo med drugim dosežen tudi z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. V širšem kontekstu bo program pokazal, da je EU v času gospodarskih težav pripravljena podpreti partnerje v državah kandidatkah ter v širšem vzhodnem sosedstvu.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Ukrepi makrofinančne pomoči v partnericah so predmet naknadne ocene. V doslej opravljenih ocenah (dokončanih programov makrofinančne pomoči) je bilo ugotovljeno, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo (čeprav včasih skromno in posredno) k izboljševanju zunanje vzdržnosti, makroekonomski stabilnosti in izvajanju strukturnih reform v partnerici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco partnerice in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Nekoliko so tudi spodbudili gospodarsko rast.
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Skladnost z večletnim finančnim okvirom
V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bo oblikovanje rezervacij za posojila makrofinančne pomoči krito z jamstvom za zunanje delovanje v okviru instrumenta Globalna Evropa (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje). (Okvirna) posojilna zmogljivost, predvidena za makrofinančno pomoč, zadostuje za kritje tega ukrepa in drugih ukrepov makrofinančne pomoči, ki se izvajajo.
Možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
EU sodi med največje donatorje Severni Makedoniji in podpira njene gospodarske, strukturne in institucionalne reforme ter civilno družbo. V tem okviru ta program makrofinančne pomoči dopolnjuje druge zunanje ukrepe ali instrumente EU, zlasti ukrepe instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), ki se uporabljajo za podporo Severni Makedoniji.
Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila, da se pomaga ustvariti stabilen makroekonomski okvir, med drugim tudi s spodbujanjem vzdržnih plačilnobilančnih in proračunskih razmer, in ustrezen okvir za spodbujanje strukturnih reform. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore in se prekine takoj, ko je zunanji finančni položaj partnerice spet vzdržen.
Makrofinančna pomoč bi tudi dopolnjevala ukrepe mednarodne skupnosti, zlasti programe za prilagoditev in reforme, ki jih podpirata MDS in Svetovna banka.
Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
Z uporabo posojil ta ukrep makrofinančne pomoči povečuje učinkovitost proračuna EU prek učinka finančnega vzvoda in zagotavlja najboljšo stroškovno učinkovito možnost.
Komisija je pooblaščena za izposojanje sredstev na kapitalskih trgih v imenu Evropske unije in Euratoma z jamstvom proračuna EU. Cilj je pridobiti sredstva na trgu po najboljših razpoložljivih obrestnih merah na podlagi najvišje bonitetne ocene (AAA po oceni Fitch, Moody's in DBRS, AA po oceni S&P, vse s stabilno napovedjo) EU/Euratoma, nato pa jih posoditi upravičenim posojilojemalcem v okviru posojil evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, posojil za podporo plačilni bilanci, makrofinančne pomoči in projektov Euratoma. Najemanje in dajanje posojil sta vzajemna posla, s čimer se zagotavlja, da proračun EU ni obremenjen z obrestnim ali deviznim tveganjem. Cilj pridobivanja sredstev po najboljših razpoložljivih obrestnih merah za najemanje in dajanje posojil je bil dosežen, saj so te obrestne mere v skladu z drugimi institucijami (EIB, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo in EMS).
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
X Časovno omejeno
–◻ od leta 2022 do leta 2024,
–◻ finančne posledice med letoma 2022 in 2024 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2022 in 2025 za odobritve plačil.
◻ Časovno neomejeno
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7.Načrtovani načini upravljanja 16
X Neposredno upravljanje – Komisija:
–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
–◻ prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Ukrepe, ki se bodo financirali na podlagi tega sklepa, bo Komisija izvajala v okviru neposrednega upravljanja s sedeža in s podporo delegacij Unije.
Ta pomoč je makroekonomske narave in skladna s programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju aranžmaja MDS in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba z organi partneric dogovoriti v memorandumu o soglasju, in sicer s pogostostjo, ki bo skladna s številom obrokov (glej tudi točko 1.4.4).
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Ukrepe, ki se bodo financirali na podlagi tega sklepa, bo Komisija izvajala v okviru neposrednega upravljanja s sedeža in s podporo delegacij Unije.
Izplačila makrofinančne pomoči so odvisna od uspešnih pregledov in vezana na izpolnjevanje pogojev, povezanih s posameznim ukrepom. Izpolnjevanje pogojev skrbno spremlja Komisija v tesnem sodelovanju z delegacijami Unije.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Ugotovljena tveganja
Zgodovina pravočasnega odplačevanja zunanjih obveznosti, dobre kreditne ocene; preudarne makrofiskalne politike in zmerne ravni dolga (pa tudi izboljšanje strukture dolga za daljšo zapadlost) poudarjajo sposobnost države za odplačevanje dolgov, tudi ob upoštevanju naraščajočih ravni javnega dolga in plačil obresti. Na splošno ima Severna Makedonija kot država dostop do mednarodnih kapitalskih trgov pod že običajno ugodnimi pogoji. Dolg države Standard and Poor’s ocenjuje z BB−/B (avgust 2022) s stabilnimi obeti. Zaradi preteklega napredka pri razvoju institucionalnih zmogljivosti na področju upravljanja javnih financ in boja proti korupciji ni verjetno, da bi se makrofinančna pomoč, ki ni namenjena določenim odhodkom (na primer v nasprotju s financiranjem projektov), lahko poneverila. Sistemi upravljanja v centralni banki in na ministrstvu za finance, upravni postopki, kontrolne in nadzorne funkcije, varnost sistemov IT ter ustreznost zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo so v Severni Makedoniji na precej visoki stopnji. Obstajajo zmerna zunanja tveganja zaradi morebitne oslabitve evropskega in svetovnega gospodarskega okolja ter posebno dolgotrajne vojne agresije proti Ukrajini, ki bi lahko dodatno vplivala na mednarodne cene energije (ob upoštevanju odvisnosti Severne Makedonije od uvoza energije, vključno s popolno odvisnostjo od uvoza plina iz Rusije, in tesnih trgovinskih povezav države s trgom EU).
Sistemi notranjih kontrol
Makrofinančno pomoč bodo spremljali postopki preverjanja, kontrole in revizije, ki so v pristojnosti Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča, kot določa člen 129 finančne uredbe.
Predhodno: Komisija oceni sistem upravljanja in kontrole v državi upravičenki. Komisija za vsako državo upravičenko izvede predhodno operativno oceno finančnih tokov in kontrolnega okolja, po potrebi s tehnično podporo svetovalcev. Izvede se analiza računovodskih postopkov, ločitve nalog in notranje/zunanje revizije centralne banke in ministrstva za finance, da se zagotovi sprejemljiva raven jamstva za dobro finančno poslovodenje. Če se odkrijejo pomanjkljivosti, se pretvorijo v pogoje, ki jih je treba izpolniti pred izplačilom pomoči. Prav tako se po potrebi določi poseben režim za plačila (npr. namensko omejeni računi).
Med izvajanjem: Komisija preverja periodične izjave partneric. Plačilo je predmet (1) spremljanja izpolnjevanja dogovorjenih pogojev, ki ga opravi osebje GD ECFIN v tesnem sodelovanju z delegacijami EU in zunanjimi deležniki, na primer MDS, ter (2) običajnega kontrolnega postopka, določenega s finančnim krogom (vzorec 2), ki se uporablja v GD ECFIN, vključno s preverjanjem izpolnjevanja pogojev, vezanih na izplačilo pomoči, s strani finančne enote. Za izplačila v okviru ukrepov makrofinančne pomoči se lahko opravijo dodatna neodvisna naknadna preverjanja (na podlagi dokumentacije in/ali na kraju samem), ki jih opravijo uradniki skupine za naknadne kontrole iz GD. Taka preverjanja se lahko začnejo tudi na zahtevo pristojnega odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Po potrebi so možni začasne ustavitve in prekinitve plačil, finančni popravki (ki jih izvede Komisija) in izterjave (do tega še ni prišlo), ki so izrecno določeni v sporazumih o financiranju s partnerico.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Vzpostavljeni kontrolni sistemi, kot so predhodne operativne ocene ali naknadne ocene, so za izplačila makrofinančne pomoči zagotovili dejansko stopnjo napake 0 %. Ni znanih primerov goljufije, korupcije ali nezakonitih dejavnosti. Ukrepi makrofinančne pomoči imajo jasno intervencijsko logiko, ki Komisiji omogoča, da oceni njihov učinek. Kontrole omogočajo potrditev jamstva in doseganje ciljev in prednostnih nalog politike.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Za zmanjšanje tveganja goljufij je bilo in bo sprejetih več ukrepov.
Sporazum o posojilu bo vključeval sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Načrtuje se tudi, da bo treba za dodelitev pomoči izpolniti več posebnih pogojev politike, tudi na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepile učinkovitost, preglednost in odgovornost. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun centralne banke partnerice.
Službe Komisije bodo v skladu z zahtevami finančne uredbe izvedle tudi operativno oceno finančnih in upravnih tokov Severne Makedonije, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva. Ocena je bila izvedena leta 2020 in zajema področja, kot so priprava in izvrševanje proračuna, notranji nadzor javnih financ, notranje in zunanje revizije, javna naročila, denarna politika in upravljanje javnega dolga ter neodvisnost centralne banke. Dogajanje na tem področju bo še naprej natančno spremljala delegacija EU v zadevni partnerici. Komisija uporablja tudi pomoč v obliki proračunske podpore, da bi organom posameznih partneric pomagala pri izboljšanju sistemov za upravljanje javnih financ, ta prizadevanja pa močno podpirajo drugi donatorji.
Izvajanje pomoči bodo spremljali postopki preverjanja, kontrole in revizije, ki so v pristojnosti Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam, in Evropskega računskega sodišča, kot določa člen 129 finančne uredbe.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
številka
|
dif./nedif. 17 |
držav Efte 18 |
držav kandidatk 19 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
15.020203 |
dif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
·Zahtevane nove proračunske vrstice – ni relevantno
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek
|
6 |
Razdelek 6 – „Sosedstvo in svet“ |
GD ECFIN |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
• Odobritve za poslovanje |
||||||||||
Proračunska vrstica 20 15.020203 |
obveznosti |
(1) |
9 |
9 |
||||||
plačila |
(2) |
9 |
9 |
|||||||
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 21 |
||||||||||
Proračunska vrstica 14.20.03.01 |
(3) |
0,15 |
0,15 |
|||||||
Odobritve za GD ECFIN
|
obveznosti |
= 1 + 3 |
0,15 |
9 |
9,15 |
|||||
plačila |
= 2 + 3 |
0,15 |
9 |
9,15 |
|
obveznosti |
(4) |
9 |
9 |
|||||
plačila |
(5) |
9 |
9 |
||||||
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
(6) |
0,15 |
0,15 |
||||||
Odobritve iz RAZDELKA 6
|
obveznosti |
= 4 + 6 |
0,15 |
9 |
9,15 |
||||
plačila |
= 5 + 6 |
0,15 |
9 |
9,15 |
Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek: (V mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno))
Razdelek
|
7 |
Razdelek 7 – „Evropska javna uprava“ |
GD ECFIN |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
Človeški viri |
0,262 |
0,262 |
0,262 |
0,786 |
|||||
Drugi upravni odhodki |
0,005 |
0,005 |
0,010 |
||||||
Odobritve iz RAZDELKA 7
|
odobritve |
0,267 |
0,267 |
0,262 |
0,796 |
||||
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
0,267 |
0,267 |
0,262 |
0,796 |
Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
|
obveznosti |
= 4 + 6 |
0,267 |
0,267 |
0,417 |
9,000 |
9,951 |
||
plačila |
= 5 + 6 |
0,267 |
0,267 |
0,417 |
9,000 |
9,951 |
–Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Cilji in realizacije ⇩ |
Leto 2022 |
Leto 2023 |
Leto 2024 |
Leto 2026 |
Leto 2027 |
SKUPAJ |
|||||||||||
vrsta 22 |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
|||||
SPECIFIČNI CILJ ŠT. 1 23 |
|||||||||||||||||
– realizacija 1 |
izplačila nepovratnih sredstev |
||||||||||||||||
– realizacija 2 |
oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje |
2 |
9 |
2 |
9 |
||||||||||||
– realizacija 3 |
naknadna ocena |
1 |
0,15 |
1 |
0,15 |
||||||||||||
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
1 |
0,15 |
2 |
9 |
3 |
9,15 |
|||||
STROŠKI SKUPAJ |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
1 |
0,15 |
2 |
9 |
3 |
9,15 |
3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
RAZDELEK 7
|
||||||
Človeški viri |
0,262 |
0,262 |
0,262 |
0,786 |
||
Drugi upravni odhodki |
0,005 |
0,005 |
0,010 |
|||
Seštevek za RAZDELEK 7
|
0,267 |
0,267 |
0,262 |
0,796 |
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
24
|
||||||
Človeški viri |
||||||
Drugi
|
||||||
Seštevek za odobritve
|
SKUPAJ |
0,267 |
0,267 |
0,262 |
0,796 |
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD.
3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
Leto
|
Leto
|
Leto 2024 |
Leto 2025 |
Leto 2026 |
|||||
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
0,171 |
0,171 |
0,171 |
||||||
20 01 02 03 (delegacije) |
|||||||||
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
|||||||||
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
|||||||||
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 25 |
|||||||||
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) |
0,091 |
0,091 |
0,091 |
||||||
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
XX 01 xx yy zz 26 |
– na sedežu |
||||||||
– na delegacijah |
|||||||||
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
SKUPAJ |
0,262 |
0,262 |
0,262 |
XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
Uradniki in začasni uslužbenci |
Direktor direktorata D: nadzoruje in vodi ukrep, sodeluje s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju, se pogaja z organi Severne Makedonije o memorandumu o soglasju, pregleduje poročila, vodi službene obiske in ocenjuje napredek pri izpolnjevanju pogojev. Vodja enote / namestnik vodje enote, direktorat D: pomaga direktorju pri vodenju ukrepa, sodelovanju s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju, pogajanjih z organi Severne Makedonije o memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu (skupaj z GD za proračun), pregledovanju poročil in ocenjevanju napredka pri izpolnjevanju pogojev. GD za proračun (enoti E1 in E3 pod nadzorom direktorja): pripravi sporazum o posojilu, se o njem pogaja z organi Severne Makedonije, zagotovi odobritev sporazuma pri pristojnih službah Komisije in poskrbi, da sporazum podpišeta obe stranki. Spremlja začetek veljavnosti sporazuma o posojilu. Pripravlja sklepe Komisije o posojilnih transakcijah, spremlja predložitve zahtevkov za sredstva, izbira banke, pripravlja in izvaja posojilne transakcije ter izplačuje finančna sredstva zadevni državi. Izvaja podporne dejavnosti, povezane s spremljanjem vračila posojil. Pripravlja ustrezna poročila o teh dejavnostih. |
Zunanji sodelavci |
Analitiki za ekonomske podatke, Sektor makroekonomske pomoči (direktorat D): pripravljajo sklepe in memorandum o soglasju, sodelujejo z organi in mednarodnimi finančnimi institucijami, izvajajo pregledovalne misije, pripravljajo poročila služb Komisije in postopke Komisije, povezane z upravljanjem pomoči, ter sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki v zvezi z izvedbo operativne ocene in naknadne ocene. |
3.2.3.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
–X se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.
3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–X ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–X Predlog/
–pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–