EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.3.2023
JOIN(2023) 8 final
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o posodobljeni strategiji EU za pomorsko varnost in povezanem akcijskem načrtu
„Izboljšana strategija EU za pomorsko varnost za spreminjajoče se pomorske grožnje“
I.Uvod
Pomorska varnost je bistvenega pomena za Evropsko unijo (EU) in njene države članice. Države članice EU skupaj tvorijo največjo skupno izključno ekonomsko cono na svetu. Gospodarstvo EU je močno odvisno od varnih in zaščitenih oceanov: več kot 80 % svetovne trgovine poteka po morju, približno dve tretjini svetovne nafte in plina se pridobivata na morju ali se prevažata po njem 1 , do 99 % prenosa svetovnih tokov podatkov poteka prek podmorskih kablov 2 . Da se zagotovi učinkovito upravljanje oceanov, zaščitijo naši oceani in morsko dno ter izkoristi celoten potencial trajnostnega modrega gospodarstva 3 , mora biti svetovno pomorsko področje varno.
Evropska strategija za pomorsko varnost in akcijski načrt 4 od leta 2014 zagotavljata okvir za reševanje izzivov v zvezi s pomorsko varnostjo. Strategija je spodbudila tesnejše sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organi, zlasti z izmenjavo informacij. Prispevala je k spodbujanju upravljanja morij, ki temelji na pravilih, in okrepila mednarodno sodelovanje. Okrepila je avtonomijo EU in njeno zmogljivost za odzivanje na grožnje pomorski varnosti 5 .
EU ima vse pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju svetovne pomorske varnosti, saj izvaja lastne pomorske operacije, npr. Atalanta 6 in Irini 7 , in koncept koordinirane prisotnosti na morju 8 ter spodbuja situacijsko zavedanje na morju in sodeluje s številnimi različnimi zunanjimi partnerji. Poleg tega operativni sistemi programa Copernicus za pomorski nadzor in varovanje meja, ki jih izvajata Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) in Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), zagotavljajo opazovanje s sateliti in dopolnjujejo navigacijske storitve satelitov Galileo.
Splošno strateško okolje se močno spreminja. Na te spremembe vplivata podnebna kriza in degradacija okolja, nezakonita in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini pa jih je še poslabšala, zato je potrebno odločnejše ukrepanje EU kot mednarodnega zagotovljalca varnosti.
V skladu s strateškim kompasom EU za varnost in obrambo 9 je namen te posodobitve strategije EU za pomorsko varnost in povezanega akcijskega načrta zagotoviti odziv na nove izzive. To je priložnost, da se spodbudi razvoj trajnostnih rešitev za težave na področju pomorske varnosti. To je tudi priložnost, da se dodatno okrepi vloga EU na mednarodni ravni in zagotovi večji dostop EU do področja pomorstva, na katerem prihaja do vse več sporov.
Posodobljena strategija EU za pomorsko varnost je okvir, na podlagi katerega lahko EU sprejme nadaljnje ukrepe za zaščito svojih interesov na morju ter za zaščito svojih državljanov, vrednot in gospodarstva. Cilj je spodbujati mednarodni mir in varnost ob spoštovanju načela trajnostnosti in varovanju biotske raznovrstnosti. EU in njene države članice bodo posodobljeno strategijo izvajale v skladu s svojimi pristojnostmi.
II.Spreminjajoče se in vse večje grožnje pomorski varnosti
Od sprejetja evropske strategije za pomorsko varnost leta 2014 se je na svetovnem geopolitičnem prizorišču veliko spremenilo, zaradi česar so potrebni novi in izboljšani ukrepi. Analiza groženj EU kaže, da se EU srečuje z vse večjim številom groženj in izzivov, tudi na področju pomorstva 10 . Strateško tekmovanje za moč in vire narašča. Grožnje postajajo vse bolj zapletene in večplastne, pri čemer poskušajo nekatere države ponovno opredeliti temeljna načela večstranskega reda tudi tako, da kršijo nacionalno suverenost in postavitve meja. Zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini se je v Evropo vrnila vojna, kar je prineslo nove nevarnosti ter negativne učinke prelivanja, ki vplivajo na pomorsko varnost in evropsko gospodarstvo ter so prizadeli evropske državljane in podjetja.
Pomorska varnost je ogrožena na številnih področjih, ki vključujejo ozemeljske in pomorske spore, tekmovanje za naravne vire ter ogrožanje svobode plovbe in pravic neškodljivega in tranzitnega prehoda. Taki izzivi povzročajo napetosti v morskih bazenih okoli EU, kot so Sredozemsko, Črno in Baltsko morje, ki jih je dodatno zaostrila ruska vojaška agresija proti Ukrajini. Povečali so se tudi izzivi za pomorsko varnost zunaj Evrope, in sicer v Gvinejskem zalivu, Adenskem zalivu, Hormuški in Malaški ožini ter v Južnokitajskem morju. Nekatere države, ki niso članice EU, povečujejo svoje zmogljivosti in odločnost na morju ter ravnajo enostransko. To vključuje uporabo sile ali kršitev nacionalne suverenosti drugih držav. Ta dejanja ogrožajo načelo pravne države in mednarodni red, ki temelji na Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS).
Indijsko-pacifiška regija, v kateri se nahajajo najbolj oddaljene regije (Indijski ocean) ter čezmorske države in ozemlja (Pacifik) EU, je postala območje intenzivnega geopolitičnega tekmovanja. Razkazovanje moči in vse večje napetosti v regijah, kot so Južno- in Vzhodnokitajsko morje ter Tajvanska ožina, vplivajo na svetovno varnost, neposredno pa tudi na evropsko varnost in blaginjo. Zaradi ohranjanja stabilnosti in varnosti vzdolž ključnih plovnih poti, kot so Melaški in Singapurski preliv, Afriški rog ter Indijski ocean, morajo EU in njene države članice v skladu s strategijo EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji razširiti svojo prisotnost in ukrepe v teh regijah.
Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe in onesnaževanje morja znatno in dolgotrajno negativno vplivali na pomorsko varnost. Posledice tega bodo vključevale poplave na obalnih območjih in otokih, izgubo koralnih grebenov, mangrov in drugih mokrišč ter zmanjševanje ribjih staležev 11 . Podnebne spremembe in degradacija okolja povečujejo tveganje, saj povzročajo vse več nestabilnosti in neenakosti, zaradi česar se stopnjujejo čezmejna kriminalna dejanja, piratstvo in napetosti v zvezi z morskimi viri. Zaradi tega je potreben nov pristop, ki bo EU omogočil ustvariti družbo, odpornejšo na podnebne spremembe, zaščitil naravo in obrnil trend degradacije ekosistemov 12 . Nasprotno pa lahko vrzeli v pomorski varnosti povzročijo okoljsko škodo, na primer zaradi oviranega dostopa do onesnaženih območij, preusmerjanja sredstev iz varstva okolja ali sabotaže morske infrastrukture. Poleg tega ruska vojaška agresija proti Ukrajini ni imela le uničujočih posledic za ljudi in gospodarstvo, temveč je povzročila tudi znatno izgubo biotske raznovrstnosti 13 . Zato je pomembno obravnavati medsebojne vplive podnebnih sprememb, degradacije okolja na obalnih in pomorskih območjih ter pomorske varnosti, tudi z novimi ciljno usmerjenimi raziskavami in tistimi, ki se že izvajajo.
Zaradi napadov na plinovode Severni tok v Baltskem morju leta 2022, prisotnosti nedovoljenih vozil brez posadke v bližini naprav na morju v Severnem morju ter ponavljajočih se hibridnih in kibernetskih napadov na pomorsko infrastrukturo mora EU okrepiti svoje ukrepe in učinkoviteje zaščititi svojo kritično infrastrukturo, zlasti z razvojem inovativnih tehnologij. Z digitalno preobrazbo pomorskega sektorja sta se povečali njegova kompleksnost in morebitna ranljivost. Zlonamerni akterji bodo najverjetneje uporabljali hibridna in kibernetska sredstva za napad na pomorsko infrastrukturo, vključno s podvodnimi kabli in cevovodi, ter pristanišča in ladje. Priporočilo Sveta o usklajenem vseevropskem pristopu za krepitev odpornosti kritične infrastrukture 14 priznava to potrebo po ukrepanju. Poleg tega so v Priporočilu Komisije o ciljih Unije za odpornost na nesreče določeni ukrepi, ki lahko prispevajo k boljši pripravljenosti EU in držav članic na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, tudi na morju, ter boljši zmožnosti za odzivanje nanje 15 .
Grožnje in nezakonite dejavnosti, kot so piratstvo in oboroženi ropi na morju, organizirani kriminal, vključno s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, trgovina z orožjem in drogami, terorizem, nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, druge nezakonite dejavnosti, vključno z nedovoljenim izkoriščanjem v izključnih gospodarskih conah držav članic EU, in neeksplodirana ubojna sredstva 16 na morju, ostajajo enako pomembni izzivi v več regijah, pri čemer so nekatera obalna območja in oddaljena ozemlja EU še posebej ranljiva. Izvajanje nekaterih od teh nezakonitih dejavnosti lahko postane lažje zaradi slabe varnosti v pristaniščih. Poleg tega lahko zlonamerni akterji z združevanjem teh groženj in dejavnosti izvedejo hibridne napade na EU in njene države članice.
III.Interesi EU na področju pomorske varnosti
Glede na spreminjajoče se grožnje pomorski varnosti so temeljni interesi EU:
·varnost Evropske unije, njenih držav članic, državljanov in partnerjev;
·ohranjanje svetovnega miru in stabilnosti ter ohranjanje prostih in odprtih pomorskih plovnih poti;
·ohranjanje spoštovanja mednarodnega prava, zlasti konvencije UNCLOS kot splošnega pravnega okvira, ki ureja vse dejavnosti v oceanih, spodbujanje dobrega mednarodnega upravljanja oceanov, tudi s konvencijami o regionalnih morjih, in izvajanje sporazuma STO o subvencijah za ribištva 17 ;
·varovanje naravnih virov in morskega okolja ter obvladovanje vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na pomorsko varnost;
·zagotavljanje odpornosti in zaščite kritične pomorske infrastrukture 18 (na kopnem in na morju), vključno z obravnavanjem tveganj in groženj, povezanih s podnebnimi spremembami, in tistih, ki izhajajo iz neposrednih tujih naložb;
·krepitev odpornosti in zaščite logističnih vozlišč, tj. pristanišč, vključno z obravnavanjem tveganj, povezanih s korupcijo in nezakonitimi dejavnostmi;
·zaščita gospodarskih dejavnosti na morju, s čimer se prispeva k trajnostnemu modremu gospodarstvu (na kopnem in na morju);
·varovanje zunanjih meja EU in zagotavljanje njene notranje varnosti za obravnavanje tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi in drugih nezakonitih dejavnosti, vključno z nedovoljenimi dejavnostmi raziskovanja in vrtanja za pridobivanje ogljikovodikov;
·zagotavljanje zmogljivosti za hitro in učinkovito ukrepanje na področju pomorstva in na drugih operativnih področjih (tj. na kopnem ter v zraku, kibernetskem prostoru in vesolju);
·zagotavljanje varnosti in zaščite pomorščakov v skladu z zahtevami Konvencije o delu v pomorstvu in drugih ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela.
IV.Krepitev odziva EU
Posodobljena strategija za pomorsko varnost bo pripomogla k zaščiti zgoraj navedenih interesov EU pred spreminjajočimi se in vse večjimi grožnjami pomorski varnosti. V ta namen bo EU okrepila ukrepe v okviru šestih strateških ciljev, ki so:
1.okrepitev dejavnosti na morju;
2.sodelovanje s partnerji;
3.prevzem vodilne vloge pri pomorskem situacijskem zavedanju 19 ;
4.obvladovanje tveganj in groženj;
5.povečanje zmogljivosti;
6.izobraževanje in usposabljanje.
Ukrepanje EU v okviru teh strateških ciljev bo še naprej temeljilo na načelih strategije EU za pomorsko varnost iz leta 2014: medsektorskem pristopu, celovitosti funkcij, spoštovanju mednarodnih pravil – mednarodnega prava, človekovih pravic in demokracije ter popolna skladnost s konvencijo UNCLOS – in pomorski večstranskosti. Posodobljena strategija EU za pomorsko varnost se bo izvajala z akcijskim načrtom (v prilogi) in v okviru celostnega pristopa 20 . Za izvajanje strategije bo EU skupaj s svojimi državami članicami uporabila vse ustrezne civilne in vojaške politike, orodja in instrumente ter usklajevala politike in dejavnosti vseh zadevnih akterjev na evropski, regionalni in nacionalni ravni, s čimer bo okrepila njihove sinergije in dopolnjevanje. S strategijo se bo spodbujalo tudi bolj usklajeno odzivanje EU na zunanje konflikte in krize, da bi se izboljšala varnost EU in njenih državljanov.
Posodobljena strategija bo vključevala ukrepe, prilagojene vsakemu morskemu bazenu okoli EU. Pri ukrepih bi bilo treba upoštevati regionalne strategije 21 in programe krepitve zmogljivosti EU ter sodelovanje s partnerskimi državami.
1.Okrepitev dejavnosti na morju
EU je v okviru strateškega kompasa pozvana k nadaljnji krepitvi svojega delovanja na področju pomorske varnosti. Operacija Atalanta v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v zahodnem Indijskem oceanu poteka od leta 2008. Zaradi dobrih rezultatov te operacije se je njen mandat z boja proti piratstvu razširil na obsežnejšo operacijo pomorske varnosti, dodatno pa se krepijo njene povezave in sinergije z Evropsko misijo za ozaveščanje o pomorskih razmerah v Hormuški ožini (EMASOH) 22 . V Sredozemskem morju je glavna naloga v okviru operacije Irini izvrševanje embarga ZN na orožje za Libijo. EU na ta način neposredno prispeva k miru in stabilnosti v Sredozemlju, pri čemer krepi pomorsko varnost. V skladu s celostnim pristopom prispeva tudi h krepitvi pomorske varnosti, tako da za partnerje zagotavlja usposabljanje in krepitev zmogljivosti s civilnimi misijami v okviru skupne varnostne in obrambne politike, kot je misija Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia).
EU je leta 2021 uvedla nov koncept koordinirane prisotnosti na morju. Namen tega novega prožnega orodja je okrepiti skupno delovanje EU na področju pomorske varnosti, tako da se v celoti izkoristijo pomorska sredstva držav članic na območjih, ki so v strateškem interesu EU. EU bi morala v okviru koordinirane prisotnosti na morju okrepiti boj proti nezakonitim in nedovoljenim dejavnostim na morju, vključno z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami. EU bo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju koordinirane prisotnosti na morju v Gvinejskem zalivu in severozahodnem Indijskem oceanu (tudi v Rdečem morju), razmislila o novih pomorskih interesnih območjih za izvajanje tega koncepta. Vzpostavitev novih pomorskih interesnih področij bi povečala situacijsko zavedanje ter okrepila partnerstva in strateško kulturo EU kot akterja na področju pomorske varnosti.
V strateškem kompasu EU je poudarjen tudi pomen zagotavljanja interoperabilnosti med pomorskimi silami držav članic EU in pripravljenosti teh sil, EU pa je pozvana k izvajanju taktičnih vaj na vseh področjih. EU bo zato začela izvajati letno pomorsko vajo, da bi povečala pripravljenost, spodbudila interoperabilnost in se spopadla s spreminjajočimi se grožnjami pomorski varnosti.
Komisija ob pomoči agencije EMSA izvaja inšpekcijske preglede pomorske varnosti v pristaniščih in pristaniških objektih ter na ladjah v EU in preučuje načine za izboljšanje pomorske varnosti na področjih, kot so potniške ladje ali kibernetska varnost. V skladu s strateškimi smernicami za evropsko integrirano upravljanje meja 23 mora sistem varovanja morske meje omogočati odkrivanje in prepoznavanje vseh plovil, ki prihajajo v teritorialne vode, ter po potrebi sledenje tem plovilom in njihovo prestrezanje ter prispevati k zagotavljanju zaščite in reševanja življenj na morju v vseh vremenskih razmerah. Države članice bi morale kar najbolje izkoristiti zmogljivosti za varovanje, ki jih zagotavlja Frontex, da bi nadgradile nacionalne zmogljivosti in splošno spremljanje razmer.
Frontex izvaja operacije, kot so Indalo, Themis in Poseidon, za nadzor meja EU in boj proti kriminalu v Sredozemskem morju, zlasti nezakonitemu tihotapljenju migrantov. Frontex, Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) in agencija EMSA izvajajo večnamenske pomorske operacije za boj proti čezmejnemu kriminalu, vključno s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, za zaznavanje onesnaževanja morja in nezakonitega ribolova ter za izvajanje drugih nalog nadzora v več morskih bazenih okoli EU, vključno s Črnim morjem. EU bi morala še naprej razvijati te pomembne večnamenske operacije.
Ključni ukrepi EU 24 za izboljšanje pomorske varnosti bodo zajemali:
·organizacijo vsakoletne pomorske vaje EU;
·okrepitev obstoječih pomorskih operacij EU (operaciji Atalanta in Irini) s pomorskimi in zračnimi sredstvi;
·razmislek o novih pomorskih interesnih območjih, na katerih bi se izvajal koncept koordinirane prisotnosti na morju, na podlagi pridobljenih izkušenj in ob upoštevanju predloga Evropske službe za zunanje delovanje;
·okrepitev boja proti nezakonitim in nedovoljenim dejavnostim na morju, vključno z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, v okviru koordinirane prisotnosti na morju;
·ohranjanje in krepitev inšpekcijskih pregledov pomorske varnosti v EU ter obravnavanje kibernetske varnosti in varnosti potniških ladij;
·okrepitev sodelovanja na ravni EU na področju funkcij obalne straže s spodbujanjem razvoja večnamenskih pomorskih operacij v več morskih bazenih okoli EU.
2.Sodelovanje s partnerji
EU je že vzpostavila odnose in sinergije na področju pomorske varnosti z multilateralnimi in regionalnimi organizacijami na svetovni in regionalni ravni (npr. z ZN, IMO 25 , zvezo NATO, AU 26 in združenjem ASEAN 27 ) ter z več državami, ki niso članice EU, zlasti v Gvinejskem zalivu in indijsko-pacifiški regiji.
EU in njene države članice so razvile tudi mednarodno sodelovanje v okviru dvostranskih dialogov, postankov v pristaniščih in taktičnih vaj, zlasti v indijsko-pacifiški regiji, npr. z Avstralijo, Japonsko, Indijo, Indonezijo, Republiko Korejo, Omanom in Singapurjem. Operaciji Atalanta in Irini sta vključeni v mehanizme za medsebojno obveščanje o razmerah in večstransko sodelovanje, vključno s konferencami za medsebojno obveščanje o razmerah in odpravo konfliktov. Evropska unija tudi pomembno podpira pomorsko varnost v okviru razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in podpornih ukrepov zunanje politike.
EU v zahodnem Indijskem oceanu podpira regionalno strukturo pomorske varnosti, ki temelji na centrih za združevanje informacij in operacijskih centrih na Madagaskarju in Sejšelih ter na kodeksu ravnanja iz Džibutija v zvezi z zatiranjem piratstva in oboroženih ropov ladij v zahodnem Indijskem oceanu in Adenskem zalivu 28 .
Podobno EU v Gvinejskem zalivu podpira regionalne organizacije in obalne države pri izvajanju njihovih strategij za pomorsko varnost, krepitvi pomorskega kazenskega pregona in pravosodja, izboljšanju varnosti in zaščite v pristaniščih ter povečanju pomorskega situacijskega zavedanja in izmenjavi informacij v okviru strukture Yaoundé 29 . EU v širšem območju Atlantskega oceana podpira boj proti nedovoljenim dejavnostim v sodelovanju s partnerji, zlasti boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami.
EU bi morala v zahtevnih geopolitičnih razmerah okrepiti sodelovanje s partnerji v svojem sosedstvu in na drugih strateško pomembnih pomorskih območjih. To je zlasti pomembno zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini. EU bo okrepila sodelovanje z zvezo NATO na področju pomorske varnosti v skladu s tretjo skupno izjavo o sodelovanju med EU in zvezo NATO iz januarja 2023, pri čemer se bo oprla na dosežene rezultate. EU bi morala v indijsko-pacifiški regiji povečati izmenjavo izkušenj s partnerji na področju pomorske varnosti v okviru projekta okrepljenega varnostnega sodelovanja v Aziji in z njo in dvostranskih dialogov ter tako, da bi si prizadevala za pridobitev statusa opazovalke („partnerka v dialogu“) v Združenju indijskooceanskega obroča. Poglobiti bi morala tudi sodelovanje s podobno mislečimi državami in organizacijami, vključno z mednarodnimi in regionalnimi forumi o pomorskih zadevah.
Ključni ukrepi EU na področju mednarodnega sodelovanja bodo:
·spodbujanje podpisa, ratifikacije in spoštovanja mednarodnih instrumentov, povezanih s pomorsko varnostjo, zlasti konvencije UNCLOS, ter izmenjava dobrih praks v ustreznih forumih s partnerji v zvezi z izvajanjem mednarodnega prava, pomembnega za pomorsko varnost;
·okrepitev sodelovanja med osebjem EU in osebjem zveze NATO na področju pomorske varnosti, da bi se obravnavala vsa vprašanja skupnega interesa na tem področju, vključno z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi na morju, na podlagi treh skupnih izjav iz let 2016, 2018 in 2023;
·izvajanje skupnih pomorskih vaj s partnerji za okrepitev interoperabilnosti poleg pogostejšega izvajanja postankov v pristaniščih in patruljiranja s strani EU, zlasti v indijsko-pacifiški regiji, v skladu s strateškim kompasom;
·napotitev uradnikov EU za zvezo v centre za združevanje informacij 30 na področju pomorstva, ki se nahajajo na pomorskih interesnih območjih, da bi se spodbudila izmenjava informacij in sodelovanje, tudi na področju kazenskega pregona, pravosodja in notranjih zadev, med EU in njenimi partnerji ter po potrebi ocenila izvedljivost neposredne povezave teh centrov za združevanje z ustreznimi sistemi EU za pomorski nadzor;
·prizadevanje za pridobitev statusa partnerice v dialogu za EU v Združenju indijskooceanskega obroča, da bi se okrepila vloga EU kot partnerke na področju pomorske varnosti v regiji;
·spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri izmenjavi informacij in nadzoru kritične pomorske infrastrukture, vključno s podvodnimi kabli 31 , ter pri zaščiti ladij in pristanišč 32 .
3.Prevzem vodilne vloge pri pomorskem situacijskem zavedanju
Dobro pomorsko situacijsko zavedanje je ključnega pomena za pristojne organe, da lahko hitro odkrijejo vse večje in spreminjajoče se grožnje, ki vplivajo na EU, ter se nanje učinkovito odzovejo. EU bo prevzela vodilno vlogo pri pomorskem situacijskem zavedanju, tako da bo izboljšala zbiranje informacij in njihovo izmenjavo med različnimi pomorskimi sektorji 33 ter olajšala izmenjavo informacij med državami članicami. Na mednarodni ravni si bo še naprej prizadevala za krepitev zmogljivosti partnerskih držav za pomorsko situacijsko zavedanje z izmenjavo informacij in krepitvijo zmogljivosti, zlasti v Gvinejskem zalivu in indijsko-pacifiški regiji.
EU in njene države članice so od leta 2014 dosegle znaten napredek pri pridobivanju in izmenjavi informacij na področju pomorstva z razvojem in povezovanjem sektorskih sistemov, ki jih uporabljajo različni organi, vključeni v pomorski nadzor 34 . EU je zlasti razvila skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE) 35 . Okolje CISE temelji na prostovoljnem sodelovanju in bo olajšalo izmenjavo informacij v realnem času med različnimi organi, pristojnimi za funkcije obalne straže, vključno z vojsko, ter povezalo zadevne organe v državah članicah in med njimi. Komisija je aprila 2019 začela izvajati prehodno fazo okolja CISE na podlagi raziskovalnega projekta EU CISE 2020, pri čemer je usklajevanje zaupala agenciji EMSA in tesno sodelovala z državami članicami 36 . Komisija namerava leta 2024 na podlagi prehodne faze začeti izvajati operativno fazo ob podpori agencije EMSA, če bo s tem soglašal upravni odbor agencije.
Na področju obrambe je bil projekt pomorskega nadzora (MARSUR), ki ga podpira Evropska obrambna agencija, zasnovan tako, da pomorskim silam prispevajočih držav članic omogoča izmenjavo operativnih informacij in storitev v pomorstvu. Projekt MARSUR zagotavlja operativno dodano vrednost, kar potrjuje dejstvo, da so se ga države članice EU odločile uporabiti pri izvajanju koncepta koordinirane prisotnosti na morju v Gvinejskem zalivu in severozahodnem Indijskem oceanu. Evropska obrambna agencija in sodelujoče države članice si zdaj prizadevajo za okrepitev projekta MARSUR z namenskim programom. V skladu s strateškim kompasom, v okviru katerega je EU pozvana, naj okrepi spremljanje razmer, ki temelji na obveščevalnih podatkih, in s tem povezane zmogljivosti, bi morala EU v celoti izkoristiti vse zmogljivosti pomorskega nadzora (npr. drone, patruljne zrakoplove in vesoljsko tehnologijo). Vesoljski program EU lahko s svojimi komponentami, kot so Copernicus, Galileo in program IRIS² 37 , neposredno prispeva k povečanju pomorskega situacijskega zavedanja. Satelitski center EU (EU SatCen) je prav tako vključen v pomorsko situacijsko zavedanje, saj sodeluje v okviru enotne zmogljivosti EU za analizo obveščevalnih podatkov in s Komisijo v zvezi s sistemom Galileo/Copernicus. Odpornost in varnost zadevnih vesoljskih sredstev sta pri tem ključni za zagotavljanje kontinuitete storitev.
EU je vzpostavila medagencijsko sodelovanje med agencijami EFCA, EMSA in Frontex, da bi podprla nacionalne organe obalne straže, tudi na področju spremljanja razmer na morju. Izmenjava dobrih praks na evropskem forumu o funkcijah obalne straže in sredozemskem forumu o funkcijah obalne straže lahko prispeva k boljšemu pomorskemu situacijskemu zavedanju in operativnemu sodelovanju.
Države članice EU in tretje države lahko v primeru katastrof ali nesreč ter preobremenjenosti nacionalnih zmogljivosti uporabijo mehanizem Unije na področju civilne zaščite 38 . Pri Centru za usklajevanje nujnega odziva 39 lahko zaprosijo za pomoč, strokovno znanje ali analizo razmer.
EU prispeva tudi k izboljšanju pomorskega situacijskega zavedanja na mednarodni ravni z izvajanjem namenskih pobud razvojnega sodelovanja za krepitev zmogljivosti. V okviru projekta „kritične pomorske poti v indijsko-pacifiški regiji“ (projekt CRIMARIO) 40 so bila razvita posebna orodja 41 za izboljšanje pomorskega situacijskega zavedanja ter krepitev sodelovanja z regionalnimi partnerji in med njimi. To je skladno s širšim varnostnim in obrambnim delovanjem EU v indijsko-pacifiški regiji. Podobno je bila v okviru projekta „medregionalna mreža Gvinejskega zaliva“ (GoGIN) 42 razvita platforma YARIS, ki je orodje za izmenjavo informacij za podporo „strukturi Yaoundé“.
Ključni ukrepi EU v zvezi s pomorskim situacijskim zavedanjem bodo:
·zagotoviti začetek delovanja skupnega okolja za izmenjavo informacij do sredine leta 2024, kar bo omogočilo varno in strukturirano izmenjavo tajnih in netajnih podatkov med organi iz različnih sektorjev pomorskega nadzora (civilnih in vojaških);
·okrepiti mrežo za izmenjavo informacij na področju pomorskega nadzora za namene obrambe (v okviru projekta MARSUR), tako da se vzpostavi namenski program pod okriljem Evropske obrambne agencije ter okrepijo povezave med projektom MARSUR in okoljem CISE;
·izkoristiti naložbo iz vesoljske politike EU in dodatno izkoristiti zmogljivosti, ki so na voljo v okviru programa Copernicus za pomorski nadzor, spremljanje morskega okolja in podnebne spremembe;
·povezati vesoljske tehnologije, sisteme daljinsko pilotiranih zrakoplovov in radarske postaje, pomorske patruljne zrakoplove ter pomorska sredstva s posadko in brez nje z uporabo inovativnih, kibernetsko odpornih orodij, da se izboljša spremljanje razmer na morju;
·okrepiti nadzor obale in morja, ki ga izvajajo patruljna plovila, ter ga dopolniti z vrhunskimi digitalno omreženimi pomorskimi platformami, vključno s pomorskimi platformami brez posadke, da se okrepijo zmogljivosti za preprečevanje in odzivanje;
·okrepiti zmogljivosti partnerskih držav za pomorsko situacijsko zavedanje s projektoma GoGIN in CRIMARIO, vključno z nadaljnjo operacionalizacijo orodij za spremljanje razmer na morju (YARIS, IORIS in SHARE.IT) ob povezovanju s satelitskimi storitvami programa Copernicus.
4.Obvladovanje tveganj in groženj
EU in njene države članice bodo v skladu s strateškim kompasom izboljšale skupno sposobnost za zaščito svoje varnosti ter povečale svojo odpornost in pripravljenost na izzive v zvezi s pomorsko varnostjo, vključno s hibridnimi in kibernetskimi grožnjami. EU in njene države članice bi se morale biti sposobne hitro odzivati z usklajenimi civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi.
Boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja je med najpomembnejšimi političnimi prednostnimi nalogami EU, kar se kaže v zunanjem delovanju EU v okviru številnih tematskih ali geografskih strategij, kot so strategija Global Gateway ali strategija za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji in podnebna diplomacija EU.
EU je že sprejela pomembne ukrepe za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter bo sprejela nadaljnje ukrepe v zvezi s težavami, povezanimi s podnebnimi spremembami, degradacijo okolja in varnostjo. Visoki predstavnik in Komisija bosta sredi leta 2023 predstavila skupno sporočilo o povezanosti med podnebnimi spremembami, degradacijo okolja ter varnostjo in obrambo. Sporočilo bo med drugim vsebovalo predloge glede orodij za ocenjevanje vzrokov podnebnih sprememb in degradacije okolja ter njihovih posledic za pomorski sektor, pomorsko infrastrukturo ter naravne značilnosti na obalnih območij in značilnosti, ki jih je na teh območjih ustvaril človek, ta orodja pa bodo povezana tudi z zgodnjim opozarjanjem, raziskavami, ki temeljijo na dokazih, in satelitskimi posnetki (npr. v okviru programa Copernicus).
Ledeniške kape na Arktiki se talijo, morski led se krči, postopoma pa se odpirajo tudi nove plovne poti, zaradi česar se bo povečala človekova dejavnost, kar bo po pričakovanjih povzročilo ali povečalo grožnje za okolje in lokalne skupnosti. V zvezi s tem je treba čim prej dodatno operacionalizirati skupno sporočilo z naslovom „Okrepljeno delovanje EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko“ 43 , zlasti kar zadeva promet brez emisij po plovnih poteh Arktičnega oceana, trajnostno rudarjenje kritičnih surovin in trajnostni razvoj arktičnih regij.
Ključna prednostna naloga ostaja tudi zaščita kritične infrastrukture na področju pomorstva. EU bi morala dopolnjevati vlogo držav članic pri krepitvi odpornosti kritične pomorske infrastrukture, kot so cevovodi ali podvodni kabli, ki potekajo prek nacionalnih morskih meja. Izboljšati bi morala sedanje ocene tveganja v zvezi s podvodnimi kabli ter jih dopolniti z možnostmi odzivanja in blažitvenimi ukrepi na podlagi medsektorskega strokovnega znanja in zmogljivosti. Nujno je zagotoviti stalno podporo državam članicam pri razvoju sredstev za zaščito pod vodo in rešitev za boj proti dronom. Poleg tega bi morala EU še naprej omogočati združevanje 44 proizvodnje energije iz obnovljivih virov na morju z obrambnimi dejavnostmi 45 , kar je podprto v strategiji za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju 46 .
EU ima z direktivo o odpornosti kritičnih subjektov 47 in revidirano direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva NIS 2 48 ) vodilno vlogo pri razvoju na zadevnih področjih, pri čemer ji celovit pravni okvir omogoča nadgradnjo fizične in kibernetske odpornosti kritičnih subjektov in infrastrukture. EU bi morala na tem področju okrepiti sodelovanje s ključnimi partnerji in zadevnimi državami, ki niso članice EU, zlasti s strukturiranim dialogom med EU in zvezo NATO o odpornosti ter s projektno skupino za odpornost kritične infrastrukture.
EU se srečuje z dodatnim izzivom, ki ga predstavljajo velike količine neeksplodiranih ubojnih sredstev in kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne v morskih bazenih okoli EU. Ta izziv se še stopnjuje zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini, zaradi katere je v Črnem morju veliko min. Vrsta, lokacija in količina teh sredstev so slabo dokumentirane, kar predstavlja tveganje za pomorsko varnost in zaščito, okolje (zaradi morebitnega izpusta kemikalij) in dejavnosti modrega gospodarstva (npr. gradnja infrastrukture za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju). EU bi morala na podlagi obstoječih uspešnih projektov 49 nujno in celovito obravnavati to vprašanje ter zmanjšati okoljska tveganja, povezana z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in njihovim odstranjevanjem. Prav tako bo zelo pomembno varno odstraniti neeksplodirana ubojna sredstva in mine, ki se še vedno nahajajo v Črnem morju, takoj ko bodo varnostne in politične razmere to dopuščale.
Pomorsko varnost spodkopavajo tudi tuji akterji, saj prinašajo tveganja, povezana z neposrednimi tujimi naložbami v kritično infrastrukturo, ter manipulirajo z informacijami in se vmešavajo. Ta vprašanja se bodo obravnavala z ustreznimi instrumenti in okviri; na primer, neposredne tuje naložbe se bodo pregledovale v skladu z ustrezno uredbo 50 .
Komisija in države članice izvajajo oceno tveganja, da bi pripravile smernice za izboljšanje varnosti potniških ladij v EU.
Ključni ukrepi EU na področju obvladovanja tveganj in groženj bodo:
·redno izvajati obsežne taktične vaje na ravni EU, osredotočene na zaščito pristanišč in boj proti grožnjam, kot so kibernetske in hibridne grožnje, poleg izvajanja navedene letne pomorske vaje;
·uporabiti sredstva in orodja za nadzor (npr. sistema daljinsko pilotiranega zrakoplova) ter zagotoviti optimalno uporabo sedanjih in prihodnjih vesoljskih storitev (kot je opazovanje Zemlje) pri patruljiranju in zaščiti kritične pomorske infrastrukture;
·razviti načrte EU za regionalno sodelovanje, da se zagotovi nadzor nad podvodno infrastrukturo in infrastrukturo na morju;
·razviti skladen okvir za obravnavanje groženj, ki jih predstavljajo neeksplodirana ubojna sredstva, aktivno orožje in kemično orožje na morju, ter spremljati in odstranjevati ta sredstva in orožje z inovativnimi tehnologijami ter s čim manjšim vplivom na okolje;
·izboljšati zgodnje opozarjanje in strateško predvidevanje, med drugim z uporabo vesoljskih storitev, v zvezi z učinki podnebnih sprememb, zlasti dvigom morske gladine, nevihtnimi valovi in degradacijo okolja;
·pripraviti nove in izboljšati obstoječe ocene tveganja, krizne načrte in obnovitvene načrte po nesreči (na ravni EU in nacionalni ravni) za pristanišča, obalno infrastrukturo ter varnost potniških ladij in prevozno/dobavno verigo;
·spodbuditi izmenjavo dobrih praks med pomorskimi akterji v zvezi s kibernetskimi grožnjami in nadaljnje obravnavati kibernetsko varnost na ravni Mednarodne pomorske organizacije (IMO);
·izboljšati pomorsko situacijsko zavedanje na Arktiki, vključno z opazovanjem vesolja; še naprej dvostransko sodelovati z arktičnimi obalnimi državami in po potrebi sodelovati v ustreznih večstranskih forumih, da se podpre izvajanje politike za Arktiko 51 ;
·oceniti možnost za razvoj projektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju na pomorskih območjih in za razvoj druge trajnostne rabe teh območji, ki so določena ali se uporabljajo za vojaške dejavnosti;
·oceniti naložbe držav, ki niso članice EU, in subjektov zunaj EU v pomorsko infrastrukturo v okviru mehanizma sodelovanja, vzpostavljenega z uredbo za pregled neposrednih tujih naložb.
5. Povečanje zmogljivosti
EU bi morala za spodbujanje svojih interesov na področju pomorske varnosti pospešiti razvoj civilnih in vojaških zmogljivosti ter po potrebi vključiti industrijo. Raziskave in razvoj v zvezi s civilnimi vidiki evropske pomorske varnosti so vključene v sklop „Civilna varnost za družbo“ v okviru programa EU Obzorje Evropa. S sedanjimi in prihodnjimi raziskavami in razvojem bo podprt razvoj zmogljivosti na ravni EU, vključno z zaščito kritične pomorske infrastrukture, obvladovanjem podvodnih groženj, pripravljenostjo in odzivanjem na naravne nesreče in nesreče, ki jih je povzročil človek, varnostjo pomorskega potniškega prometa ter ravnanjem z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pri čemer bo po potrebi vključena industrija.
Države članice bi morale na področju obrambe razviti celoten spekter pomorskih zmogljivosti in v celoti izkoristiti možnosti za sodelovanje v okviru povezanih pobud EU 52 . Osredotočiti bi se morale zlasti na krepitev zmogljivosti za zagotavljanje premoči EU na površju morja, uporabo moči na morju, omogočanje podvodnega nadzora in prispevanje k zračni obrambi.
Prihodnja revizija načrta za razvoj zmogljivosti 53 bo temeljila na izkušnjah, pridobljenih med rusko vojaško agresijo proti Ukrajini. Evropska obrambna agencija bo na primer preučila ključne tehnologije, potrebne za upravljanje pomorskih rojev dronov brez posadke in zaščito kritične infrastrukture morskega dna.
Glede na poziv v strateškem kompasu in v skladu z usklajenim letnim pregledom na področju obrambe 54 bi si bilo treba v okviru nacionalnih in večnacionalnih projektov prizadevati za odpravo razdrobljenosti kritičnih sredstev, kot so plovila v velikosti korvete, ter za izboljšanje operativne učinkovitosti posameznih platform. Več priložnosti za sodelovanje, opredeljenih v ciklu usklajenega letnega pregleda na področju obrambe za leto 2020, je privedlo do projektov stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) na področju pomorskih sistemov brez posadke, npr. polavtomatskega površinskega vozila srednje velikosti. V okviru Evropskega obrambnega sklada 55 bodo ocenjeni raziskovalni in razvojni projekti, na primer v zvezi s spremljanjem razmer na morju, zmogljivostmi pomorskega nadzora, zaščito kritične pomorske infrastrukture ter podvodnimi zmogljivostmi.
Ključni ukrepi EU za povečanje zmogljivosti bodo:
·razviti skupne zahteve in koncepte za obrambno tehnologijo, vključno s pomorskim situacijskim zavedanjem, tako na površini kot tudi pod vodo;
·vzpostaviti interoperabilne sisteme brez posadke za spremljanje kritične pomorske infrastrukture, boj proti sovražnim rojem dronov itd.;
·povečati zmogljivosti za sodobno protiminsko delovanje, npr. z razvojem koncepta operacij EU;
·podpreti razvoj skupnih okrepljenih zmogljivosti v zvezi s pomorskimi patruljnimi zrakoplovi;
·vzpostaviti skupne preskusne in eksperimentalne vaje za razvoj prihodnjih najsodobnejših pomorskih zmogljivosti.
6.Izobraževanje in usposabljanje
Visoka raven specializiranega izobraževanja, znanja in spretnosti ter usposabljanja je nujno potrebna, da bo EU pripravljena na reševanje sedanjih in prihodnjimi izzivov na področju pomorske varnosti. Za spopadanje z novimi hibridnimi in kibernetskimi grožnjami so potrebni izvajalci s trdnimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter posebni programi preusposabljanja in izpopolnjevanja. Rešitve v obliki izmenjav med programi vojaškega usposabljanja, skupnimi programi usposabljanja mornaric držav članic EU in različnimi institucijami bodo okrepile interoperabilnost ter pripomogle k bolj usklajenemu in vključujočemu ter učinkovitejšemu odzivanju EU na nove grožnje.
V okviru praktičnega priročnika o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže je bil oblikovan katalog usposabljanja, ki zajema vse tečaje, ki jih izvajajo agencije EU na vseh pomorskih področjih. Priročnik se bo postopoma posodabljal v skladu s potrebami in razvojem. Nadaljevati bi bilo treba izvajanje uspešnega projekta mreže akademij za usposabljanje evropskih funkcij obalne straže (ECGFA NET) in usklajenega tečaja usposabljanja o funkciji obalne straže, zlasti programa izmenjave, ki vključuje sosednje države in regionalno sodelovanje v okviru namenskega projekta, ki ga izvaja agencija EFCA v tesnem sodelovanju z agencijama EMSA in Frontex. Agencija EMSA pripravlja tudi tečaj o pomorski kibernetski varnosti. Center odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj v Helsinkih organizira tečaje in konference o hibridnih grožnjah, ki vplivajo na pomorstvo. Podpirati bi bilo treba enakost spolov in opolnomočenje žensk v sektorju pomorske varnosti EU, pri čemer bi bilo treba spodbujati njihov dostop do tehničnega izobraževanja in usposabljanja na visoki ravni.
Evropska akademija za varnost in obrambo (EAVO) 56 zagotavlja usposabljanje in izobraževanje na ravni EU za civilno in vojaško osebje, da se spodbuja enotno razumevanje izzivov na področju pomorske varnosti in ozaveščanje o vse večji vlogi EU na tem področju. Šest evropskih pomorskih akademij ob podpori Evropske akademije za varnost in obrambo zdaj oblikuje vsebino skupnega mednarodnega semestra na področju pomorstva.
Ključni ukrepi EU na področju izobraževanja in usposabljanja 57 bodo:
·krepiti spretnosti in znanja na področju kibernetske, hibridne in vesoljske varnosti s podpiranjem novih in obstoječih tečajev usposabljanja na civilnih in vojaških področjih, ki jih ponujajo različne akademske institucije in pristojni nacionalni organi ali organi EU;
·izvajati namenske programe usposabljanja, v katerih lahko sodelujejo partnerji izven EU, za spopadanje z obstoječimi in nastajajočimi grožnjami pomorski varnosti;
·razviti „mednarodni semester na področju pomorstva“ v okviru evropske pobude za izmenjavo mladih vojaških častnikov 58 ;
·izvajati civilno-vojaške vaje na podlagi scenarijev, ki vključujejo deljeno pristojnost ali skupno uporabo zmogljivosti.
V.Orodja in instrumenti za podporo ukrepom EU na področju pomorske varnosti
Posodobljeno strategijo bi bilo treba izvajati v skladu s celostnim pristopom, da se čim bolj povečajo sinergije ter uvedejo dopolnjujoča se orodja in instrumenti EU. To bi moralo vključevati:
·projekte raziskav in razvoja na področju obrambe, ki jih izvaja Evropski obrambni sklad za okrepitev zmogljivosti oboroženih sil držav članic EU;
·evropski mirovni instrument kot izvenproračunski mehanizem financiranja ukrepov EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike z učinki na vojaškem in obrambnem področju;
·raziskave in inovacije EU na področju zmogljivosti civilne pomorske varnosti, zlasti v okviru sklopa 3 „Civilna varnost za družbo“ programa EU Obzorje Evropa;
·priložnosti, ki jih ponujata Sklad za notranjo varnost ter Instrument za upravljanje meja in vizume, da bi se povečale zmogljivosti organov obalne straže držav članic, ki opravljajo naloge kazenskega pregona in nadzora meja na morju;
·mehanizem Unije na področju civilne zaščite, zlasti z izkoriščanjem analitičnih zmogljivosti in zmogljivosti za odzivanje ter izvajanjem priporočila Komisije o ciljih za odpornost na nesreče;
·program Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, s katerim so podprta mednarodna partnerstva za izboljšanje pomorske varnosti, zlasti za spremljanje razmer na morju;
·instrument za predpristopno pomoč (2021–2017), IPA III zaradi področja uporabe in osredotočenosti instrumenta na države kandidatke;
·proračun za skupno zunanjo in varnostno politiko za financiranje civilnih misij te politike;
·Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) za financiranje pomorskega nadzora in sodelovanja na področju funkcij obalne straže;
·Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in programe Interreg, s katerimi se podpirajo naložbe v obalne in najbolj oddaljene regije ter ozemlja in države, ki na morju mejijo na EU;
·sklade za notranjo varnost, iz katerih se financirajo Pomorski analitični in operacijski center za narkotike (MAOC-N) in posebne zmogljivosti tega centra v zvezi z izmenjavami informacij za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami na morju.
VI.Nadaljnji koraki
Komisija in visoki predstavnik bosta sodelovala s Svetom pri izvajanju te posodobljene strategije na zgoraj opredeljenih področjih ukrepanja, ki so podrobno opisana v akcijskem načrtu, pri čemer se bosta oprla na dosežke strategije EU za pomorsko varnost od leta 2014, uporabila obstoječe instrumente in politike ter upoštevala splošne smernice strateškega kompasa.
Komisija in visoki predstavnik pozivata države članice, naj potrdijo strategijo in akcijski načrt. Komisija in visoki predstavnik bosta tri leta po tem, ko bo strategijo potrdil Svet, Svetu predložila skupno poročilo o napredku v zvezi s prispevki držav članic.
JOIN(2022) 28 final.
https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2022/702557/EXPO_IDA(2022)702557_EN.pdf
COM(2021) 240 final.
Dokument Sveta 11205/14 in sklepi Sveta 10494/18.
Sklepi Sveta 9946/21.
Sklepa Sveta 06256/22 in 06255/22.
Dokument Sveta 7371/22.
Analiza groženj EU je celovita in na obveščevalnih podatkih temelječa analiza različnih groženj in izzivov, s katerimi se EU spopada zdaj ali pa bi se z njimi lahko spopadala v prihodnosti. Analiza se redno posodablja in zagotavlja osnovne informacije za pomoč pri razvoju in izvajanju strateškega kompasa EU za varnost in obrambo.
Posebno poročilo IPCC o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju (2019) in poročilo delovne skupine IPCC II, AR6 (2022).
COM(2020) 380 final.
Zlasti zaskrbljujoče je povečanje umrljivosti kitov in delfinov v Črnem morju.
2023/C 20/01.
COM(2023) 61 final in 2023/C 56/01.
Neeksplodirana ubojna sredstva so eksplozivno orožje (bombe, izstrelki, granate, kopenske mine, morske mine, kasetno strelivo in drugo strelivo), ki ni eksplodiralo ter še vedno predstavlja tveganje eksplozije, včasih več desetletij po uporabi ali zavrženju.
https://www.wto.org/english/tratop_e/rulesneg_e/fish_e/fish_e.htm
Na primer podvodni kabli in cevovodi, logistična vozlišča (tj. pristanišča), objekti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju, naftne in plinske ploščadi na morju itd.
Pomorsko situacijsko zavedanje je učinkovito razumevanje dejavnosti, ki so povezane s področjem pomorstva in ki lahko vplivajo na zaščito, varnost, gospodarstvo ali okolje Evropske unije in njenih držav članic. Na osnovi jasno opredeljenih potreb in pravic uporabnikov pomaga organom, ki so odgovorni za dejavnosti spremljanja in nadzora, pri celovitem preprečevanju vseh takih razmer, dogodkov in ukrepov, ki se nanašajo na področje pomorstva EU. Področje pomorstva EU obsega teritorialne vode držav članic, izključne ekonomske cone in kontinentalne platforme, kot so bile opredeljene v Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu iz leta 1982, in dejavnosti, povezane s pomorstvom, ki se izvajajo na njih, morskem dnu, pod vodo, na površini in nad vodo, npr. naprave, tovor, majhne čolne in plovila, ki plujejo pod zastavo EU ali so last EU, ki jih EU upravlja ali pa so vezana na EU.
„Celostni pristop k zunanjim konfliktom in krizam“ temelji na globalni strategiji EU iz leta 2016 (sklepi Sveta: EUCO 26/16 in 13202/16) in je bil potrjen s sklepi Sveta iz leta 2018 (5413/18). V pristopu je opredeljen okvir za skladnejše in celovitejše odzivanje EU na zunanje konflikte in krize, z njim pa se spodbuja varnost ljudi, kar izboljšuje tudi varnost EU in njenih državljanov.
Kot so celovita strategija z Afriko (JOIN(2020) 4 final), strategija EU za Gvinejski zaliv (7671/14), strategija EU za indijsko-pacifiško regijo (JOIN(2021) 24 final), politika EU za Arktiko (JOIN(2021) 27 final) in strategija za najbolj oddaljene regije COM(2022).
https://www.diplomatie.gouv.fr/en/french-foreign-policy/europe/news/article/european-maritime-awareness-in-the-soh-emasoh-political-statement-by-the
COM(2022) 303 final.
V ključnih ukrepih EU, navedenih pri vsakem od šestih specifičnih ciljev, so povzeti pomembni elementi ukrepov, ki so podrobno predstavljeni v akcijskem načrtu.
Mednarodna pomorska organizacija Združenih narodov.
Afriška unija.
Pomorska varnost je že dolgo skupna prednostna naloga EU in združenja ASEAN. Sodelovanje med regijama je osredotočeno na odzivanje na nadnacionalne pomorske grožnje, kot so piratstvo, tihotapljenje, nezakonito priseljevanje, tveganja nesreč ter posledice onesnaževanja in podnebnih sprememb. Evropska unija podpira postopek oblikovanja kodeksa ravnanja v Južnokitajskem morju, ki poteka pod vodstvom združenja ASEAN; https://euinasean.eu/maritime-cooperation/.
Pomorska varnost v vzhodni in južni Afriki ter Indijskem oceanu, program za varnost v pristaniščih in varnost plovbe po njih, regionalni program za pomorsko varnost v Rdečem morja in projekt CRIMARIO.
Ukrepi SWAIMS, PASSMAR in GOGIN.
Centri za združevanje informacij na področju pomorstva so nacionalni ali regionalni subjekti, ki zbirajo informacije za izboljšanje spremljanja razmer na morju na določenem geografskem območju. EU je leta 2022 napotila svojega prvega uradnika za zvezo v center za združevanje informacij v Singapurju, ki zajema večino indijsko-pacifiške regije.
V skladu s Priporočilom Sveta 2023/C 20/01 o usklajenem vseevropskem pristopu za krepitev odpornosti kritične infrastrukture.
V skladu z Mednarodnim kodeksom o zaščiti ladij in pristanišč; https://www.imo.org/en/OurWork/Security/Pages/SOLAS-XI-2%20ISPS%20Code.aspx.
Pomorski sektorji vključujejo varnost in zaščito pomorskega prometa, nadzor ribištva, pripravljenost in odzivanje na onesnaževanje morja, varstvo morskega okolja, carino, nadzor meja, splošni kazenski pregon in obrambo.
Npr. Eurosur in SafeSeaNet (operativna sistema na ravni EU).
Dokument Sveta 9946-2021.
SWD (2019) 322 final.
Evropska komisija financira projekt CRIMARIO s sredstvi v višini 23 milijonov EUR v obdobju med letoma 2015 in 2025.
Platformi IORIS in SHARE.IT.
Evropska komisija financira projekt GOGIN s sredstvi v višini 11,5 milijona EUR (v obdobju 2016–2023), projekt GOGIN II pa financira s sredstvi v višini 5 milijonov EUR (v obdobju 2023–2025).
JOIN(2021) 27 final.
V skladu z direktivo o PPN, tj. Direktivo 2014/89/EU.
Projekt „Simbioza“, ki poteka pod vodstvom Evropske obrambne agencije in se financira s sredstvi iz programa Obzorje 2020; https://eda.europa.eu/symbiosis
COM(2020) 741 final.
Direktiva (EU) 2022/2557.
Direktiva (EU) 2022/2555.
Projekti za odstranjevanje kemičnega orožja in konvencionalnega streliva iz Baltskega morja so podprti s programom Interreg, ki se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) – Deset let sodelovanja v okviru programa Interreg za odstranitev odvrženega streliva iz Baltskega morja – program Interreg za regijo Baltskega morja (Interreg-baltic.eu) .
Uredba (EU) 2019/452.
JOIN(2021) 27 final.
Načrt za razvoj zmogljivosti, priložnosti za sodelovanje, opredeljene v usklajenem letnem pregledu na področju obrambe, stalno strukturno sodelovanje in Evropski obrambni sklad.
Usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije je junija 2022 uradno začel izvajati revizijo načrta za razvoj zmogljivosti.
Prednostno področje „evropska patruljna površinska ladja“.
Namen Evropskega obrambnega sklada je okrepiti konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije v EU. Zato prispeva k razvoju vojaških zmogljivosti držav članic.
Evropska akademija za varnost in obrambo v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) zagotavlja usposabljanje in izobraževanje na ravni EU na področju skupne varnostne in obrambne politike Unije (SVOP). Njen cilj je razviti in spodbujati enotno razumevanje skupne varnostne in obrambne politike med civilnim in vojaškim osebjem ter v okviru svojih dejavnosti usposabljanja opredeliti in razširjati dobre prakse v zvezi z različnimi vprašanji skupne varnostne in obrambne politike. Evropska akademija za varnost in obrambo tako dopolnjuje nacionalna prizadevanja na področju usposabljanja in izobraževanja.
Tudi v okviru leta spretnosti.
http://www.emilyo.eu/ ; evropska pobuda za izmenjavo mladih vojaških častnikov ni povezana s programom Erasmus+.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.3.2023
JOIN(2023) 8 final
PRILOGI
k
Skupnemu sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu
o posodobljeni strategiji EU za pomorsko varnost in povezanem akcijskem načrtu
„Izboljšana strategija EU za pomorsko varnost za spreminjajoče se pomorske grožnje“
Akcijski načrt 1
Strateški cilj 1. Okrepitev dejavnosti na morju
|
Cilji |
Ukrepi |
Časovni razpored
|
Zadevni akterji 2 |
|
|
1.1 Razširitev vloge in ukrepov EU v morskih bazenih okoli EU in drugih morskih bazenih |
Okrepitev pomorskih operacij EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter razširitev koncepta koordinirane prisotnosti na morju |
|||
|
1.1.1 |
Za pomorske operacije EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike (vključno z operacijama Atalanta in Irini) zagotoviti pomorska in zračna sredstva, navedena v skupnih izjavah o zahtevah teh operacij. |
Leta 2025 |
Države članice, ESZD |
|
|
1.1.2 |
Razmisliti o pomorskih interesnih območjih, na katerih bi se izvajala koordinirana prisotnost na morju, ob upoštevanju predloga ESZD. |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD |
|
|
Razvoj sodelovanja in sinergij v okviru pobud držav članic in EU na področju pomorske varnosti |
||||
|
1.1.3 |
Okrepiti sodelovanje v okviru operacije EUNAVFOR Atalanta in Evropske misije za ozaveščanje o pomorskih razmerah v Hormuški ožini (EMASOH). |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD |
|
|
1.1.4 |
Zagotoviti splošno skladnost in usklajevanje ukrepov držav članic EU z ukrepi ustreznih služb in agencij Komisije ter služb in agencij za človeške vire, tudi z izvajanjem koordinirane prisotnosti na morju. |
Postopno |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
1.1.5 |
Podpirati ukrepe s storitvami združevanja in zmogljivostmi izmenjave informacij sistema EUROSUR, kot so tiste, ki so na voljo v okolju CISE in v okviru integriranih pomorskih storitev, ter usklajevati dejavnosti spremljanja na predmejnih območjih. |
Postopno |
Agenciji Frontex in EMSA |
|
|
1.1.6 |
Podpreti oblikovanje tečajev za operativno osebje v pomorstvu v državah članicah, tako da se zagotovita usposabljanje in dostop do zmogljivosti in storitev sistema EUROSUR. |
|||
|
1.1.7 |
Zagotoviti, da ukrepi EU na morju in kopnem dopolnjujejo celostni pristop EU, in sicer s spodbujanjem povezav v okviru medagencijskega sodelovanja na področju funkcij obalne straže (tristranski delovni dogovor) in s konceptom večfunkcijskih pomorskih operacij, ki je bil razvit v okviru sodelovanja EU na področju funkcij obalne straže ter ga izvajajo organi obalne straže v ustreznih morskih bazenih. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, agencije EFCA, EMSA in Frontex |
|
|
1.1.8 |
Spodbujati sinergije, kadar je to primerno in pravno izvedljivo, med dejavnostmi v okviru skupne varnostne in obrambne politike in koncepti večfunkcijskih pomorskih operacij, razvitimi v okviru medagencijskega sodelovanja na področju funkcij obalne straže. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, agencije EFCA, EMSA in Frontex |
|
|
V ustreznih morskih bazenih okoli EU |
||||
|
1.1.9 |
Organizirati letno pomorsko vajo EU, ki bo vključevala mornarice in povezane organe iz čim več držav članic, da se izboljšajo pripravljenost in zmogljivosti odzivanja na tradicionalne grožnje ter tveganja in grožnje, navedene v strateškem cilju 4. |
Letno, od leta 2024 |
Države članice, ESZD |
|
|
1.1.10 |
Po potrebi racionalizirati pomorsko varnost pri oblikovanju strategij za morske bazene in makroregionalnih strategij. |
Postopno od leta 2023 |
Službe Evropske komisije |
|
|
Arktika |
||||
|
1.1.11 |
Zagotoviti zadostno satelitsko opazovanje novih plovnih poti po Arktičnem morju, tudi z uporabo zmogljivosti programa Copernicus (vključno s pomorsko storitvijo tega programa, tj. Copernicusovo storitvijo za spremljanje morskega okolja 3 ), da se izboljša situacijsko zavedanje. |
Do leta 2025 |
Službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
1.1.12 |
Po potrebi sodelovati pri delu Arktičnega sveta in z njim povezanih forumov. |
Postopno |
Države članice, ESZD, službe Evropske komisije |
|
|
Atlantski ocean |
||||
|
1.1.13 |
Podpirati operacije za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami z izmenjavo informacij in izvajanjem skupnih operacij, tudi v državah/pristaniščih odhoda ter namembnih pristaniščih in pristaniških objektih EU. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, center MAOC-N, agencija EMSA, EUROPOL |
|
|
Baltsko morje |
||||
|
1.1.14 |
Vzpostaviti mehanizem, v katerega bodo vključeni službe Evropske komisije, Svet baltskih držav in Komisija za varstvo morskega okolja Baltika, za usklajevanje znanstvenih ukrepov, operacij in izmenjave podatkov, da se izvede akcijski načrt za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev v Baltskem morju. |
Do konca leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
1.1.15 |
Razviti orodje na regionalni ravni, ki bo omogočilo izmenjavo podatkov o strelivu, ter izvesti oceno tveganja in opredeliti najboljše načine za odstranitev konvencionalnega in kemičnega streliva iz Baltskega morja. |
Do konca leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
1.1.16 |
Razviti in razširiti tehnologije za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev, tudi tako, da se vključijo civilni subjekti, in spodbuditi povezave z industrijo. |
Postopno od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
1.1.17 |
Vzpostaviti kampanjo, ki se bo izvajala redno in bo namenjena odstranjevanju odvrženega streliva v regiji Baltskega morja, da bi se zaščitilo morsko okolje, zagotovila varnost plovnih poti in olajšal razvoj pomorskih gospodarskih dejavnosti. |
Postopno od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
Črno morje |
||||
|
1.1.18 |
Izboljšati zmogljivosti za usklajen odziv na onesnaževanje morja, ki je povezano z oboroženimi spopadi, vključno z razvojem novih učnih načrtov za usposabljanje na področju boja proti onesnaževanju iz različnih virov, ki med drugim zajemajo neeksplodirana ubojna sredstva, mine, uhajanje nafte, potopljena plovila, obremenitev s hrupom itd., kar bi lahko vplivalo tudi na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi skupno pomorsko agendo za Črno morje ter strateški program za raziskave in inovacije za Črno morje. |
Leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
1.1.19 |
Analizirati vpliv vojaških dejavnosti zaradi vojne v Ukrajini na kite in delfine v okviru dela, ki poteka v zvezi s sporazumom ASCOBANS (Sporazum o ohranjanju malih kitov in delfinov v Baltskem morju, severovzhodnem Atlantiku, Irskem in Severnem morju). |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
1.1.20 |
Uporabiti obstoječe zmogljivosti Satelitskega centra Evropske unije in drugih služb EU ter povečati sedanje zmogljivosti za odkrivanje morskih min, ki predstavljajo tveganje za ladijski promet in plovbo, vključno s tistimi, ki se uporabljajo med rusko vojno agresijo proti Ukrajini. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, Satelitski center Evropske unije |
|
|
Sredozemlje |
||||
|
1.1.21 |
Krepitev zmogljivosti podobno mislečih sredozemskih partnerskih držav in po potrebi izmenjevati informacije, da se okrepi njihova sposobnost za izvajanje mejnega nadzora z namenom odkrivanja in preprečevanja nezakonitega vstopa in čezmejnih kriminalnih dejavnosti. |
Postopno |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, Frontex |
|
|
1.1.22 |
Okrepiti usklajevanje in sinergije med operacijo IRINI, misijo EUBAM Libya ter ustreznimi evropskimi agencijami. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, agenciji Frontex in EMSA |
|
|
1.1.23 |
V okviru sredozemskega foruma o funkcijah obalne straže bodo v skladu z ministrsko deklaracijo Unije za Sredozemlje o trajnostnem modrem gospodarstvu 4 razviti tečaji usposabljanja ter olajšana izmenjava informacij, strokovnega znanja, tehnične pomoči, usposabljanja in dobrih praks med državami Unije za Sredozemlje za boj proti nezakonitim dejavnostim na morju. |
Postopno od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencije Frontex, EMSA in EFCA |
|
|
1.1.24 |
Opredeliti in spodbuditi dejavnosti na regionalni ravni za krepitev pomorskih zmogljivosti, da se razširijo obstoječi programi za krepitev zmogljivosti na področju pomorske varnosti (npr. proces iz Rabata) ter oblikujejo podobne pobude s partnerskimi državami in regionalnimi organizacijami. |
Postopno od leta 2024 |
Države članice, ESZD |
|
|
1.1.25 |
Izvesti priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju/mednarodni sistem inšpekcijskih pregledov/pilotne projekte za izboljšanje trajnostnosti ribolovnih virov, da se podpre boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. |
Postopno |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EFCA |
|
|
Severno morje |
||||
|
1.1.26 |
Izvesti celovito kartiranje bazena Severnega morja, da se izvede ocena tveganja in opredelijo najboljši načini za odstranitev konvencionalnega in kemičnega streliva. |
Do konca leta 2025 |
Službe Evropske komisije, države članice |
|
|
Področja, na katerih se izvaja koordinirana prisotnost na morju |
||||
|
1.1.27 |
Okrepitev boja proti nezakonitim in nedovoljenim dejavnostim na morju, vključno z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, v okviru koordinirane prisotnosti na morju. |
Postopno |
Države članice, ESZD |
|
|
Gvinejski zaliv |
||||
|
1.1.28 |
Še naprej podpirati strukturo Yaoundé za pomorsko varnost, tudi s programom regionalne informacijske mreže Gvinejskega zaliva (GoGIN), ter izboljšati upoštevanje načela pravne države in nacionalne pravne okvire v regiji, vključno s pomočjo tekočih programov SWAIMS in PASSMAR do njunega konca leta 2024, nato pa z naslednjim regionalnim programom za pomorsko varnost ter projektom WeCAPS in programom GoGIN. |
Postopno |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, agencija EMSA |
|
|
1.1.29 |
Okrepiti skladnost med institucijami EU in ukrepi držav članic EU, zlasti z izvajanjem koordinirane prisotnosti na morju v Gvinejskem zalivu. |
V teku |
Države članice, ESZD |
|
|
Indijsko-pacifiška regija |
||||
|
1.1.30 |
Izboljšati mehanizme za izmenjavo informacij in omogočiti povezave med centri za združevanje pomorskih informacij, tako da se razvijeta in razširita uporaba platforme IORIS iz projekta CRIMARIO in pobuda SHARE.IT. |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
||
|
1.1.31 |
Izvajati skupne vaje in postanke v pristaniščih s parterji v indijsko-pacifiški regiji, po možnosti z uporabo platforme IORIS kot orodja za sodelovanje. |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
1.1.32 |
Zagotoviti skladnost ukrepov držav članic EU z ukrepi ustreznih služb in agencij Komisije ter služb in agencij za človeške vire, tudi z izvajanjem koordinirane prisotnosti na morju v severozahodnem Indijskem oceanu. |
Od leta 2023 |
||
|
1.1.33 |
Okrepiti sodelovanje na področju pomorske varnosti z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, zlasti z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN), kar bo vključevalo prizadevanje za pridobitev statusa partnerja v dialogu v Združenju indijskooceanskega obroča. |
Od leta 2023 |
||
|
1.1.34 |
Še naprej podpirati pomorsko varnostno strukturo v Zahodnem Indijskem oceanu, ki temelji na programu MASE in kodeksu ravnanja iz Džibutija, s prihodnjim programom za regionalno pomorsko varnost v podsaharski Afriki. |
Od leta 2024 |
||
|
1.2 Spodbujati spoštovanje mednarodnega prava in boj proti nedovoljenim dejavnostim na morju |
Spodbujati spoštovanje konvencije UNCLOS in drugih mednarodnih instrumentov, povezanih s pomorsko varnostjo |
|||
|
1.2.1 |
Spodbujati podpis, ratifikacijo in spoštovanje mednarodnih instrumentov, povezanih s pomorsko varnostjo, zlasti konvencije UNCLOS, ter v ustreznih forumih izmenjevati dobre prakse z obalnimi državami in partnerji v zvezi z izvajanjem mednarodnega prava, pomembnega za pomorsko varnost. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
1.2.2 |
Sodelovati s partnerskimi državami pri izmenjavi dobrih praks in ukrepov za krepitev zaupanja, da se pripomore k izvajanju mednarodnega prava v odnosih s takimi partnerskimi državami. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
Spodbujanje in razvoj vidikov pomorske varnosti na podlagi pravnih okvirov IMO in EU |
||||
|
1.2.3 |
Sodelovati s partnerskimi državami pri reševanju vprašanj pomorske varnosti, na primer z zagotavljanjem skladnosti z mednarodnimi pravnimi instrumenti IMO, zlasti da se izvede Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč (kodeks ISPS). |
Postopno |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
1.2.4 |
V skladu s predpisi IMO spodbujati uporabo smernic regulativnega odbora za pomorsko varnost, vključno s smernicami o kibernetski varnosti, in spodbujati razvoj teh smernic, da se spodbudijo funkcije nadzora varnosti ladij in pristanišč. |
Postopno |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
1.2.5 |
Izvajati in vzdrževati zadostno število inšpekcijskih pregledov Komisije v zvezi s pomorsko varnostjo v obliki redne letne dejavnosti (za spremljanje uporabe zakonodaje EU o pomorski varnosti v državah članicah); še naprej proučevati načine za izboljšanje pomorske varnosti na področjih, kot so potniške ladje ali kibernetska varnost. |
Postopno |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
Podpreti boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v skladu s konsolidiranim pristopom in dobrimi praksami EU. |
||||
|
1.2.6 |
Še naprej podpirati države članice pri skupnih dejavnostih in dejavnostih za nadzor ribištva ob izvajanju načrtov skupne uporabe agencije EFCA, da se omogočijo stalna izmenjava informacij ter obveščevalne in nadzorne dejavnosti, načrtovane na podlagi rezultatov ocene tveganja. |
Postopno, v teku |
Države članice, službe Evropske komisije, agenciji EFCA in EMSA |
|
|
1.2.7 |
Spodbujati medagencijsko sodelovanje, vključno z izmenjavo podatkov, za izboljšanje spremljanja, obvladovanja in nadzora ter za podporo organom za ribištvo (vključno z nacionalnimi in regionalnimi centri za spremljanje ribištva) pri izvrševanju regionalne in nacionalne zakonodaje, ki se uporablja. |
V teku |
Države članice, službe Evropske komisije, agencije EFCA, EMSA in FRONTEX |
|
|
1.2.8 |
Podpreti sile obalne straže in pomorske sile držav članic pri zagotavljanju storitev na ustreznih območjih konvencije v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da se zagotovijo varnost pomorščakov, ribiških plovil in flot (npr. pred piratstvom) ter boljši nadzor nad prisilnim delom in hudim izkoriščanjem delovne sile na morju ter odprava takega dela in izkoriščanja. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
1.2.9 |
Sprejeti ukrepe za nadzor in odpravo prisilnega dela in hudega izkoriščanja delovne sile na morju. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
Krepitev nadzora meje in boj proti čezmejnim kriminalnim dejavnostim, kot sta tihotapljenje migrantov ali blaga in trgovina z ljudmi, s poudarkom na oddaljenih delih EU, ki jih je še posebej prizadel migracijski pritisk |
||||
|
1.2.10 |
Razviti usklajen in odločen odziv za preprečevanje instrumentalizacije migracij po morju ter odvračanje, uničenje in pregon kriminalnih mrež, ki tihotapijo migrante in trgujejo z ljudmi. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, Frontex, Europol, Eurojust |
|
|
1.2.11 |
Izkoristiti polno izvajanje uredbe o evropski mejni in obalni straži 5 ter strukturirano sodelovanje med ustreznimi akterji (npr. Europolom, Interpolom, združenjem UNODC in centrom MAOC-N) ter za podporo dejavnostim v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite izboljšati analizo tveganja za opredelitev pomorskih območij in pristanišč, ki jih je treba spremljati, ter plovil in zrakoplovov, ki jih je treba izslediti za namene boja proti nezakonitemu priseljevanju ali čezmejnim kriminalnim dejavnostim in kriminalnim mrežam. |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, agenciji EMSA in Frontex |
|
|
1.2.12 |
Oblikovati in vzdrževati sliko razmer EU, ki vključuje predmejna območja in temelji na izmenjavi informacij, analizi tveganja ter proaktivnem zračnem nadzoru in patruljiranju. |
Od leta 2024 |
Države članice, Frontex |
|
Strateški cilj 2. Sodelovanje s partnerji
|
Cilji |
Ukrepi |
Časovni razpored
|
Zadevni akterji |
|
|
2.1 Izboljšanje sodelovanja s podobno mislečimi in strateškimi partnerji |
Izboljšanje sodelovanja s podobno mislečimi in strateškimi partnerji |
|||
|
2.1.1 |
Povečati sodelovanje EU v okviru mehanizmov za medsebojno obveščanje o razmerah in odpravo konfliktov na področju pomorstva. Sodelovati pri delu Prijateljev skupine Gvinejskega zaliva G7++ in delovnih podskupin te skupine. Sodelovati pri delu v okviru medsebojnega obveščanja o razmerah in odpravi konfliktov na območju Gvinejskega zaliva ter pri delu povezanih delovnih podskupin. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, ESZD, službe Evropske komisije |
|
|
2.1.2 |
Okrepiti dialog in sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi partnerji o vprašanjih pomorske varnosti v skupnem interesu, kot sta nadzor in zaščita kritične pomorske infrastrukture. |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD, službe Evropske komisije |
|
|
2.1.3 |
Podpreti partnerske države pri krepitvi njihovih zmogljivosti za pomorsko upravljanje in pravno državo ter njihovih vojaških in pomorskih zmogljivosti, tudi z uporabo evropskega mirovnega instrumenta. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
Okrepitev sodelovanja in povečanje operativnega sodelovanja z vsemi partnerji na morju |
||||
|
2.1.4 |
Napotitev uradnikov EU za zvezo v regionalne centre za združevanje pomorskih informacij na pomorskih interesnih območjih, da se olajšata izmenjava informacij in sodelovanje med EU in njenimi partnerji ter po potrebi oceni izvedljivost neposredne povezave teh centrov za združevanje z ustreznimi sistemi EU za pomorski nadzor. |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD |
|
|
2.1.5 |
Spodbujati uporabo platform IORIS/YARIS pri pomorskih sredstvih držav članic, ki se uporabljajo med koordinirano prisotnostjo na morju za zunanjo komunikacijo, ter pri vajah z obalnimi državami in partnerji. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, ESZD, Evropska obrambna agencija |
|
|
2.1.6 |
Vzpostaviti civilne instrumente za sodelovanje med pomorskimi operacijami, ki jih izvajajo države članice EU in agencije EU. |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, Evropska obrambna agencija, agencija EMSA, EUROPOL |
|
|
Vključiti pomorsko varnost v odnose s partnerskimi državami in regionalnimi organizacijami |
||||
|
2.1.7 |
Po potrebi razviti povezave s partnerskimi državami in regionalnimi organizacijami s sodelovanjem pri skupnih projektih, povezanih s pomorsko zaščito in varnostjo. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
2.1.8 |
Razviti sodelovanje na področju obalne straže v okviru obstoječih ali prihodnjih delovnih dogovorov in sporazumov o statusu s partnerskimi državami, tudi za krepitev patruljiranja na morskih mejah in predmejnih območjih. |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD, Frontex |
|
|
2.2 Sodelovati s partnerji zunaj EU za okrepitev pomorskega nadzora |
Sodelovati s partnerji zunaj EU pri razvoju interoperabilnostnih rešitev za izmenjavo informacij na področju pomorskega nadzora |
|||
|
2.2.1 |
Podpreti države podpisnice kodeksa ravnanja iz Džibutija z ustanovitvijo nacionalnih centrov za izmenjavo pomorskih informacij in izboljšanjem njihovih zmogljivosti za pomorski nadzor. |
Zajeti 50 % držav do konca leta 2024 in 100 % do konca leta 2026 |
Službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
2.2.2 |
Izboljšati izmenjavo informacij s partnerskimi državami v okviru sistema EUROSUR in z uporabo specifičnih slik razmer (člen 27 uredbe o evropski mejni in obalni straži 2.0). |
Do konca leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, Evropska obrambna agencija, Frontex |
|
|
Okrepiti strukture pomorske varnosti in medagencijsko sodelovanje v morskih bazenih in pomorskih območjih strateškega pomena |
||||
|
2.2.3 |
Podpreti izboljšanje pomorske zmogljivosti in povečati pomorsko situacijsko zavedanje v indijsko-pacifiški regiji s programom MASE do njegovega konca decembra 2023, nato pa z naslednjim regionalnim programom za pomorsko varnost, ki se bo začel izvajati leta 2024, ter s programi CRIMARIO, vključno s platformo IORIS. |
Postopno |
Službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
2.2.4 |
Podpreti izvajanje strukture pomorske varnosti Yaoundé v regiji Gvinejskega zaliva z medregionalno mrežo Gvinejskega zaliva, zlasti s platformo YARIS. |
Službe Evropske komisije, ESZD |
||
|
2.3 Okrepiti sodelovanje na dvostranski in večstranski ravni |
Okrepiti sodelovanje na dvostranskih in večstranskih ravneh |
|||
|
2.3.1 |
Na podlagi skupnih izjav poglobiti dialog z zvezo NATO o področjih pomorskega sodelovanja (v okviru skupnega sklopa predlogov, ki sta jih potrdila EU in zveza NATO). |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD, Evropska obrambna agencija |
|
|
2.3.2 |
Okrepiti sodelovanje z IMO in v okviru konvencij o regionalnih morji, da se preprečijo grožnje zaradi namernih protizakonitih dejanj, ki bi lahko vplivala na ladje in pristaniške objekte po vsem svetu. |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA, Komisija za varstvo morskega okolja Baltika, komisija OSPAR, Barcelonska konvencija |
|
Strateški cilj 3. Prevzem vodilne vloge pri pomorskem situacijskem zavedanju
|
Cilji |
Ukrepi |
Časovni razpored
|
Zadevni akterji |
|
|
3.1 Izboljšati pomorsko situacijsko zavedanje EU |
Zagotavljati varno in hitro izmenjavo informacij med vsemi povezanimi sektorji in sistemi v EU in Efti |
|||
|
3.1.1 |
Začeti izvajanje operativne faze okolja CISE, vključno z izvajanjem mreže za tajne podatke okolja CISE. |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA 6 |
|
|
3.1.2 |
Spodbuditi države članice v posebnih organih obalne straže in vojaških organih, da se pridružijo skupnosti okolja CISE. |
Postopno od leta 2023 |
Službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
3.1.3 |
Uporabiti okolje CISE za izmenjavo informacij na področju pomorskega nadzora, povečanje odpornosti in zaščito kritične pomorske infrastrukture (npr. podvodnih kablov, cevovodov in infrastrukture za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju). |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, Evropska obrambna agencija, Satelitski center Evropske unije, agencija EMSA |
|
|
3.1.4 |
Preučiti uporabo okolja CISE za izmenjavo informacij v okviru medagencijskega sodelovanja, ki bi dopolnilo že vzpostavljene mreže. |
Postopno, po začetku delovanja okolja CISE |
Države članice, agencije EFCA, EMSA in FRONTEX, evropski forum o funkcijah obalne straže |
|
|
3.1.5 |
Preučiti možnosti za vzpostavitev programa za spremljanje razmer na morju za obrambo ob hkratnem zagotavljanju usklajenosti z ustreznimi civilnimi deležniki. |
Do leta 2024 |
Države članice, Evropska obrambna agencija |
|
|
Okrepiti izmenjavo informacij med civilnimi in vojaškimi pomorskimi organi |
||||
|
3.1.6 |
Okrepiti projekt MARSUR in zagotoviti izmenjavo operativnih informacij med mrežo MARSUR in okoljem CISE (vključno s tajnimi in netajnimi podatki). |
Konec leta 2024 |
Službe Evropske komisije, agencija EMSA, Evropska obrambna agencija, Satelitski center Evropske unije, države članice |
|
|
Izboljšati pomorski nadzor in izmenjavo informacij z uporabo vesoljskih zmogljivosti, sistema daljinsko pilotiranega zrakoplova in drugih nastajajočih tehnologij, tudi za zaščito zunanjih meja EU |
||||
|
3.1.7 |
Omogočiti izmenjavo ustreznih informacij v okviru vesoljskih zmogljivosti in instrumentov pomorskega nadzora, vključno z okoljem CISE in mrežo MARSUR. |
Konec leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA, Evropska obrambna agencija, agencija ESA, Satelitski center Evropske unije |
|
|
3.1.8 |
V celoti izkoristiti obstoječe in prihodnje zmogljivosti in storitve vesoljskih programov EU, vključno s komponento za opazovanje Zemlje (tudi s pomorsko storitvijo programa Copernicus, ki se imenuje Copernicusova storitev za spremljanje morskega okolja), Galileom (in njegovim sistemom za odzivanje na grožnje) ter odprto storitvijo EGNOS in programom IRIS 7 , tudi za namene pomorskega nadzora ter spremljanja morskega okolja in podnebnih sprememb. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, agenciji EMSA in EFCA, Satelitski center Evropske Unije |
|
|
3.1.9 |
Spodbuditi vesoljske raziskave in inovacije za uporabo pri pomorskem nadzoru, tudi s sodelovanjem ključnih akterjev in industrije ter skupaj s Satelitskim centrom EU in strateškim raziskovalnim programom na področju varnosti v okviru programa Copernicus. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, agenciji EMSA in Frontex, Satelitski center Evropske unije |
|
|
3.1.10 |
Izboljšati povezovanje vesoljske tehnologije s sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova ter radarskimi postajami, pomorskimi patruljnimi zrakoplovi in pomorskimi sredstvi (s posadko in brez nje) z uporabo inovativnih in kibernetsko odpornih orodij. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, agenciji EMSA in Frontex, Satelitski center Evropske unije |
|
|
3.1.11 |
Okrepiti nadzor na obali in na morju, ki se izvaja s patruljnimi plovili, ter to dopolniti z vrhunskimi digitalno omreženimi pomorskimi platformami, vključno s pomorskimi platformami brez posadke. |
Pilotni projekt bo predvidoma izveden leta 2025 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, Evropska obrambna agencija, Frontex |
|
|
3.1.12 |
Države članice bodo sistematično izkoristile inovativne rešitve (tehnologijo in znanje), pridobljene z raziskavami in inovacijami na področju civilne varnosti EU v zvezi s pomorsko varnostjo, ki se financirajo v okviru razpisa za varnost meja in zunanjo varnost iz programa Obzorje 2020 ter ustreznih razpisov iz programa Obzorje Evropa. |
Od leta 2023 |
Države članice |
|
|
3.1.13 |
Preučiti uvedbo stacionarnih radarjev, optičnih satelitov in naprav za hiperspektralno slikanje na strateških lokacijah, da bi se državam članicam pomagalo izboljšati odkrivanje in prepoznavanje groženj pomorski varnosti. |
Od leta 2023 |
Države članice |
|
|
3.1.14 |
Z izmenjavo dobrih praks prispevati h krepitvi pomorskega situacijskega zavedanja ter sodelovanja na ravni EU in mednarodni ravni v okviru evropskega foruma o funkcijah obalne straže in sredozemskega foruma o funkcijah obalne straže. |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD, službe Evropske komisije, agencije EFCA, EMSA in FRONTEX |
|
|
Razvoj zmogljivosti za pomorski nadzor |
||||
|
3.1.15 |
Razvoj zasnove za opremo in sisteme, kot je misija z majhnim satelitom, ki jo je treba izvesti v okviru konstelacije, obalnih radarskih mrež, delno pritrjenih ploščadi na morju brez posadke. |
Od leta 2023 |
Službe Evropske komisije, države članice |
|
|
3.1.16 |
Spodbujati zmogljivosti za pomorski nadzor z razvojem pomorske zmogljivosti za skupni nadzor. |
Od leta 2024 |
Službe Evropske komisije, države članice |
|
|
3.2 Sodelovati z ustreznimi partnerji zunaj EU pri razvoju interoperabilnostnih rešitev za izmenjavo informacij na področju pomorskega nadzora |
Sodelovati z ustreznimi partnerji zunaj EU pri razvoju interoperabilnostnih rešitev za izmenjavo informacij na področju pomorskega nadzora |
|||
|
3.2.1 |
Podpreti izboljševanje pomorske zmogljivosti in povečati pomorsko situacijsko zavedanje v indijsko-pacifiški regiji s programom MASE do njegovega konca decembra 2023, nato pa z naslednjim regionalnim programom za pomorsko varnost, ki se bo začel izvajati leta 2024, ter s programi CRIMARIO, vključno s platformo IORIS. |
Postopno |
Službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
3.2.2 |
Podpreti izvajanje strukture pomorske varnosti Yaoundé v regiji Gvinejskega zaliva z medregionalno mrežo Gvinejskega zaliva, zlasti s platformo YARIS. |
Službe Evropske komisije, ESZD |
||
Strateški cilj 4. Obvladovanje tveganj in groženj
|
Cilji |
Ukrepi |
Časovni razpored
|
Zadevni akterji |
|
|
4.1 Nadaljnji razvoj ozaveščenosti in pripravljenosti na spopadanje z grožnjami, povezanimi s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja
|
4.1.1 |
Okrepiti zmogljivosti za usklajevanje in posredovanje v primeru incidentov in nesreč na morju, ob ustreznem upoštevanju sistemov, ki jih gosti agencija EMSA, in mehanizma Unije na področju civilne zaščite ter s krepitvijo in/ali razvojem celostnega pristopa in hitrega odzivanja za obvladovanje pomorskih incidentov. |
Do konca leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, Evropska obrambna agencija, agencija EMSA |
|
4.1.2 |
Izboljšati znanje o učinkih podnebnih sprememb, dviga morske gladine, nevihtnih valov in degradacije okolja na pomorsko varnost ter obravnavati s tem povezane tveganja in grožnje. |
Postopno od leta 2023 |
Službe Evropske komisije, ESZD, države članice, Evropska obrambna agencija, Satelitski center Evropske Unije |
|
|
4.1.3 |
Okrepiti pomorsko situacijsko zavedanje, zgodnje opozarjanje in strateško predvidevanje v zvezi z učinki podnebnih sprememb in degradacije okolja na pomorsko varnost, vključno z olajšanjem zbiranja in izmenjave podatkov, zbranih med opazovanjem oceanov. |
Postopno od leta 2023 |
Službe Evropske komisije, ESZD, države članice, Evropska obrambna agencija, Frontex, Satelitski center Evropske Unije |
|
|
4.1.4 |
Razširiti usposabljanje in vaje, ki jih izvajajo pristojni organi za urjenje v pripravi in odzivanju na učinke podnebnih sprememb in degradacije okolja na pomorsko varnost. |
Postopno od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
4.1.5 |
Z vidika pomorske varnosti prispevati k razvoju digitalnega dvojčka oceana, da bi se obravnavali vzajemni učinki pomorske varnosti ter spreminjajočega se okolja in podnebja. |
Postopno od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
4.2 Izboljšati odpornost in zaščito kritične pomorske infrastrukture (npr. plinovodov, električnih/komunikacijskih kablov, pristanišč, objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju, terminalov za UZP ter plavajočih skladišč in naprav za ponovno uplinjanje) ter pomorskih sredstev |
Okrepiti odpornost in zaščito kritične pomorske infrastrukture in pomorskih sredstev ob upoštevanju regionalnih posebnosti in ravni ogroženosti ter spodbujati države članic k izvajanju skupnih stresnih testov kritične infrastrukture na podlagi skupnih načel o stresnih testih, oblikovanih na ravni Unije |
|||
|
4.2.1 |
Pripraviti oceno tveganja in krizne načrte/obnovitvene načrte po nesreči (na ravni EU/nacionalni ravni) za kritično pomorsko infrastrukturo brez poseganja v direktivo o odpornosti kritičnih subjektov (npr. o oceni tveganja v zvezi s kritičnimi subjekti v prometnem sektorju in podsektorju vodnega prometa). |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, VŠEU; Evropska obrambna agencija, agencija EMSA |
|
|
4.2.2 |
Izvesti stresne teste pomorske infrastrukture na podlagi Priporočila Sveta 15623/22, po potrebi z uporabo standardov za metodologijo izvajanja stresnih testov kritične infrastrukture, razvito v okviru projekta INFRASTRESS. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, Frontex |
|
|
4.2.3 |
Izvajati redne, celovite pomorske taktične vaje na ravni EU, ki so med drugim osredotočene na zaščito pristanišč ter obravnavanje kibernetskih in hibridnih groženj, po potrebi tudi z vključitvijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite. |
Letno |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, evropski forum o funkcijah obalne straže, Evropska obrambna agencija, agenciji Frontex in ENISA |
|
|
4.2.4 |
Okrepiti sodelovanje med državami članicami ob podpori ustreznih agencij EU, da se oblikuje trajni regionalni načrt nadzora za podvodno infrastrukturo in infrastrukturo na morju, namenjen preprečevanju terorističnih napadov na tako infrastrukturo. Okrepiti sodelovanje pri ocenjevanju incidentov; sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organi ter sodelovanje pri souporabi sredstev in izmenjavi informacij za zaščito podvodne infrastrukture in infrastrukture na morju. |
Od leta 2024 |
Države članice, Evropska obrambna agencija, agenciji Frontex in EMSA |
|
|
4.2.5 |
Razviti/uporabiti specializirana plovila in druga sredstva (sistem daljinsko pilotiranega zrakoplova, satelitski posnetki) za patruljiranje in zaščito kritične pomorske infrastrukture, vključno z večnamenskimi raziskovalnimi plovili. |
Uporabljati obstoječa sredstva do konca leta 2023 Razviti dodatna sredstva do leta 2025 |
Države članice, Evropska obrambna agencija, Frontex, Satelitski center Evropske unije |
|
|
4.2.6 |
Izvesti študije o zaščiti kritične pomorske infrastrukture, tudi da se podpre oblikovanje ustreznih priporočil v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe. |
Do leta 2025 |
Države članice, Evropska obrambna agencija |
|
|
4.2.7 |
Okrepiti pristojnosti nacionalnih organov na področju zaščite ladij in pristanišč v skladu s konvencijo SOLAS, kodeksom ISPS, Uredbo (ES) št. 725/2004 8 ter Uredbo 2005/65/ES 9 . |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, agencija EMSA |
|
|
4.3 Okrepiti kibernetsko varnost |
Oceniti kibernetska tveganja in opredeliti ustrezne varnostne ukrepe |
|||
|
4.3.1 |
Razmisliti o oblikovanju dodatnih smernic za pomorski sektor, zlasti v zvezi s pristanišči v okviru direktive NIS 2. |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
4.3.2 |
Dodatno razviti skupne zmogljivosti za kibernetski nadzor v okviru pomorskih uprav/organov obalne straže. Razviti zmožnosti pomorskega sektorja za spopadanje s kibernetskimi grožnjami, tako da se spodbudita izmenjava dobrih praks in oblikovanje smernic med pomorskimi akterji ter nadalje obravnavajo kibernetska vprašanja na področju zaščite in varnosti na ravni Mednarodne pomorske organizacije (IMO). |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
4.3.3 |
Razviti sodelovanje na področju kibernetske varnosti v pomorstvu s podobno mislečimi državami, ki niso članice EU, na dvostranski ali večstranski ravni. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija ENISA |
|
|
4.3.4 |
Izboljšati odpornost pomorskih uprav z izvajanjem rednih usposabljanj o obvladovanju kibernetskih kriz in razviti kulturo skupnega odzivanja na incidente, vključno z radiofrekvenčnimi motnjami. |
Postopno od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencije ENISA, EMSA in Frontex |
|
|
4.3.5 |
Izboljšati znanje o kibernetski varnosti in dodatno celovito opredeliti kibernetsko varnost v ladijskem prometu, da se opredelijo odgovornosti. |
Od leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije, agenciji EMSA in ENISA |
|
|
4.4 Okrepiti odpornost EU in izboljšati odziv na vmešavanje in manipulacije z informacijami ter druge hibridne grožnje v zvezi s pomorsko varnostjo |
Boriti se proti tujemu in domačemu vmešavanju in manipulacijami z informacijami ter drugim hibridnim grožnjam, povezanim s področjem pomorstva |
|||
|
4.4.1 |
Izvajati protinaracijo, povezano s pomorstvom, vključno z zagotavljanjem prenosa pooblastil, potrebnih za boj proti dezinformacijam in protiukrepanje, na operativne organe (poveljnike operacij). |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD in pomorske operacije EU |
|
|
4.4.2 |
Spodbujati sodelovanje obalne straže EU pri spopadanju s hibridnimi grožnjami na področju pomorstva. |
Postopno od leta 2023 |
Države članice, agenciji EMSA in Frontex, forumi obalne straže |
|
|
4.5 Oceniti morebitne varnostne učinke neposrednih tujih naložb v pomorsko infrastrukturo |
4.5.1 |
Oceniti naložbe subjektov izven EU v pomorsko infrastrukturo v okviru mehanizma EU za sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2019/452 10 . |
V teku |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
4.6 Oblikovanje celovitega odziva na neeksplodirana ubojna sredstva v morskih bazenih okoli EU |
4.6.1 |
Na podlagi pilotnih dejavnosti, ki so povezane z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in se izvajajo v Baltskem morju, pripraviti celovit načrt za morske bazene okoli EU, da se opredelijo vrsta, lokacija in količina neeksplodiranih ubojnih sredstev in kemikalij v okolju zaradi vojaških dejavnosti, in sicer v okviru prizadevanja za zmanjšanje njihovega vpliva na okolje, zagotovitev varnosti plovnih poti in spodbujanje razvoja pomorskih gospodarskih dejavnosti. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
4.7 Okrepiti ukrepe za pripravo na teroristične napade, nezakonita dejanja, grožnje svobodi plovbe in hibridne grožnje |
4.7.1 |
Izvajati ustrezne inšpekcijske preglede pomorske varnosti in zagotoviti, da so ladje, pristanišča in pristaniški objekti v EU ustrezno zavarovani in zaščiteni v skladu z mednarodno zakonodajo in zakonodajo EU, ki se uporabljata. |
V teku, izvaja se vsako leto |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
4.7.2 |
Končati oceno tveganja služb Evropske komisije v zvezi z izboljšanjem zaščite potniških ladij, da se opredelijo rešitve za preprečevanje skupnih tveganj in groženj za varnost potniških ladij v EU. |
V teku |
Službe Evropske komisije |
|
|
4.7.3 |
Izvesti pregledno študijo podvodne infrastrukture za komunikacijske kable ter s tem povezanih zmogljivosti in odvečnih kapacitet, ranljivosti, groženj in tveganj za razpoložljivost storitev, učinkov izpada v zvezi s podvodnimi kabli na države članice in Unijo kot celoto ter zmanjševanja tveganja in po potrebi predlagati priporočila za zagotovitev večje odpornosti/odvečnih kapacitet. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
4.8 Okrepiti zmogljivosti za prispevanje k boju proti resnim mednarodnim grožnjam in grožnjam, ki izhajajo iz organiziranih dejavnosti, ter nedovoljenim dejavnostim, da se poveča notranja varnost EU |
4.8.1 |
Izboljšati in povečati zmogljivost držav članic ob podpori zadevnih agencij, da se prepreči, odkrije in zatira nezakonita trgovina, ki poteka s pomorskim prevozom ali na morju (kot so kazniva dejanja zoper okolje, trgovina z orožjem in mamili, tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov itd.), zlasti z razvojem ukrepov v okviru platforme EMPACT. |
Od leta 2023 |
Države članice, agencije EFCA, EMSA in Frontex, službe Evropske komisije, EUROPOL |
|
4.8.2 |
Preučiti možnost nadaljnje uporabe informacij o potnikih, ki jih zagotavljajo prevozniki v pomorskem prometu, ob upoštevanju obstoječih mednarodnih pravil, pravil EU in nacionalnih pravil, da se poveča varnost na zunanjih mejah EU in znotraj nje. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, Frontex, Europol |
|
Strateški cilj 5. Povečanje zmogljivosti
|
Cilji |
Ukrepi |
Časovni razpored
|
Zadevni akterji |
|
|
5.1 Razvijati zmogljivosti, potrebne za zagotavljanje premoči EU na površju morja |
Okrepiti prihodnje zmogljivosti na površju morja in odpraviti pomanjkljivosti v strateških spodbujevalnih vzvodih |
|||
|
5.1.1 |
Izvajati prednostno področje v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe o evropskih patruljnih površinskih ladjah. |
Do leta 2025 |
Države članice, Evropska obrambna agencija |
|
|
5.1.2 |
Razviti operativne scenarije za zaščito sil in skupne zahteve za zaščito sil za evropske pomorske sile. |
Do leta 2025 |
Države članice, Evropska obrambna agencija |
|
|
5.1.3 |
Začeti izvajati dejavnosti za povečanje učinkovitosti pogona, sistemov za proizvodnjo, shranjevanje in upravljanje energije ter logistike z uporabo novih tehnologij. |
|||
|
5.1.4 |
Podpirati pomorsko vojaško mobilnost z odobritvijo tehničnega dogovora za ureditev v zvezi z dovoljenji za čezmejne premike na področju pomorstva. |
|||
|
5.1.5 |
Razviti skupne zahteve in specifikacije za prihodnje brezpilotne sisteme, ob tem pa zagotoviti interoperabilnost sistemov. |
|||
|
5.1.6 |
Zagotoviti podporo, ki so jo zahtevale države članice pri projektih PESCO, vključno z evropsko patruljno korveto. |
|||
|
5.1.7 |
Spodbuditi dejanski razvoj zmogljivosti in pridobitev ladje prvega razreda evropske patruljne korvete. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
5.1.8 |
Spodbuditi dejanski razvoj zmogljivosti polavtomatskega površinskega plovila srednje velikosti z modularnim tovorom za misije. |
Do leta 2024 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
5.1.9 |
Spodbujati razvoj prihodnjih pomorskih zmogljivosti, tj. funkcionalnega pametnega sistema sistemov za prihodnje pomorske platforme. |
Do leta 2025 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
5.1.10 |
Spodbujati dejanski razvoj zmogljivosti za skupno ukrepanje pomorskih vojaških sil na podlagi skupnega nadzora, ki ga izvajajo pomorske vojaške sile. |
Do leta 2026 |
Države članice, službe Evropske komisije |
|
|
5.2 Okrepitev podvodnih zmogljivosti |
Okrepiti podvodne zmogljivosti EU, vključno s protiminskim delovanjem |
|||
|
5.2.1 |
Razviti koncept operacij EU za protiminsko delovanje, da se podpre postopek odločanja v zvezi z varno plovbo in upravljanjem morskih plovil in brezpilotnih sistemov, vključno z izkoriščanjem priložnosti, ki izhajajo iz razvojnih in raziskovalnih ukrepov Evropskega obrambnega sklada. |
Do leta 2025 |
Države članice, službe Evropske komisije, Evropska obrambna agencija |
|
|
5.2.2 |
Še naprej razvijati ciljno usmerjene projekte PESCO (projekti DIVEPACK, EUNDDC in MAS MCM) ter izkoristiti podporo skupnih raziskav in razvoja v okviru Evropskega obrambnega sklada ter projektov iz predhodnega programa tega sklada, tj. evropskega programa za razvoj obrambne industrije. |
|||
|
5.2.3 |
Izboljšati protipodmorniško bojevanje s povečanjem zmogljivosti za odkrivanje podmornic v smislu tehnologije in postopkov. |
Do leta 2025 |
Države članice, Evropska obrambna agencija |
|
|
5.2.4 |
Spodbujati razvoj tehnologij, povezanih z roji, ki sestojijo iz podvodnih komponent s posadko in brez nje, ter z opazovanjem, odkrivanjem, pridobivanjem in komunikacijami, ki potekajo pod vodo. |
Od leta 2023 |
Službe Evropske komisije, države članice |
|
|
5.2.5 |
Spodbujati tehnološki razvoj in rešitve za prvo fazo koncepta odstranjevanja min na daljavo. |
Do leta 2024 |
Službe Evropske komisije, države članice |
|
|
5.2.6 |
Spodbujati razvoj zmogljivosti za varovanje kritične infrastrukture morskega dna in zmogljivosti za boj proti podvodnim rojem, ki jih sestavljajo raznolika podvodna vozila brez posadke. |
Do leta 2024 |
Službe Evropske komisije, države članice |
|
|
5.2.7 |
Spodbujati dejanski razvoj zmogljivosti težkega večnamenskega drona za čiščenje min. |
Do leta 2025 |
Službe Evropske komisije, države članice |
|
|
5.3 Podpirati evropske mornarice in obalne straže pri razvoju kritičnih tehnologij in industrijskih zmogljivosti |
Opredelitev tehnologij in raziskovalnih dejavnosti v odziv na potrebe po zmogljivostih v skladu s krovnim strateškim raziskovalnim programom Evropske obrambne agencije |
|||
|
5.3.1 |
Spodbujati raziskave za inovativne rešitve na področju proizvodnje, shranjevanja, upravljanja in distribucije električne energije, ki so potrebne za zagotavljanje velike količine energije, ki jo porabijo novi sistemi. |
Do leta 2025 |
Države članice, službe Evropske komisije, Evropska obrambna agencija |
|
|
5.3.2 |
Povečati avtonomno usklajevanje brezpilotnih sistemov s sistemi s človeško posadko, vključno s tehnologijami rojev. |
|||
|
5.3.3 |
Zagotoviti nadzor in zaščito odpornih in zanesljivih podvodnih komunikacijskih mrež s hitrim prenosom podatkov, pri čemer po potrebi sodelujejo industrija in tretje države. |
|||
|
5.3.4 |
Raziskati in integrirati prelomne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, tehnologijami velepodatkov in kvantnimi tehnologijami. |
|||
|
5.3.5 |
Raziskati in razviti skupno pomorsko digitalno arhitekturo in infrastrukturo. |
|||
|
5.3.6 |
Povečati avtomatizacijo plovil z uvedbo odpornih avtomatiziranih platform in sistemov z zmanjšano posadko in sistemi za podporo pri odločanju. |
|||
|
Opredeliti in skupno obravnavati kritične odvisnosti, ki vplivajo na tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe |
||||
|
5.3.7 |
Z delom pri ključnih strateških dejavnostih ozaveščati in spodbujati enotno razumevanje v državah članicah, na institucijah EU in pri akterjih obrambne industrije o obstoječem pomanjkanju in vrzelih na industrijskih in tehnoloških področjih ter vrzelih v znanju in spretnostih, ki bi lahko ogrozile svobodo delovanja EU. |
|||
|
5.3.8 |
Spodbujati sodelovanje med državami članicami z razvojem projektov, ki se financirajo iz Evropskega obrambnega sklada, in spodbujati skupno javno naročanje na področju pomorskih zmogljivosti, tudi z vzpostavitvijo instrumenta za krepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili. |
|||
|
Uskladiti dejavnosti mornarice in obalne straže s cilji evropskega zelenega dogovora |
||||
|
5.3.9 |
Spodbujati soobstoj projektov na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov na morju in obrambnih dejavnosti z izvajanjem ustreznih rešitev na pomorskih območjih, ki so določena ali se uporabljajo za vojaške dejavnosti ter so dokazano primerna za izvajanje projektov na področju proizvodnje obnovljivih virov energije na morju ali za drugo trajnostno rabo. |
Do leta 2025 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, Evropska obrambna agencija |
|
|
5.3.10 |
Razviti tehnologije obnovljivih virov energije (obnovljivo gorivo, predelava motorjev, elektrifikacija itd.), ki so primerne za vojaško uporabo na področju pomorstva. |
|||
Strateški cilj 6. Izobraževanje in usposabljanje
|
Cilji |
Ukrepi |
Časovni razpored
|
Zadevni akterji |
|
|
6.1 Izvajati izmenjave na področju izobraževanja, usposabljanja ter znanja in spretnosti med sektorji, državami članicami in partnerskimi državami |
6.1.1 |
Opreti se na delo agencij (EFCA, EMSA, Frontex), da se razvijeta zmogljivost in specializirano usposabljanje v okviru tristranskega delovnega dogovora za organizacijo medsektorskega usposabljanja na področju pomorske varnosti, pri katerem se obravnavajo kazenski pregon, vojska, nadzor meje, obalna straža, kibernetska varnost, zaščita kritične pomorske infrastrukture itd. |
Od leta 2023 |
Države članice, agencije EFCA, EMSA in Frontex, evropski forum o funkcijah obalne straže |
|
6.1.2 |
Spodbujati udeležbo žensk pri izobraževanju in usposabljanju na področju pomorske varnosti. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
6.1.3 |
Spodbujati sodelovanje in usposabljanje, tudi v okviru evropskega foruma o funkcijah obalne straže, med državami članicami in centri z akreditacijo zveze NATO, centri odličnosti itd. |
Države članice, ESZD, agencije EFCA, EMSA in Frontex |
||
|
6.1.4 |
Razviti mednarodni semester na področju pomorstva za vojaške akademije v okviru „evropske pobude za izmenjavo mladih častnikov“ (EMILYO – vojaški Erasmus 11 ). |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD (EAVO) |
|
|
6.1.5 |
Izvajati skupne vaje s partnerji zunaj EU za okrepitev interoperabilnosti. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD |
|
|
6.2 Izkoriščanje dela, ki ga opravljajo agencije in forumi |
6.2.1 |
Še naprej priložnostno sodelovati v vaji COASTEX ob upoštevanju načrtovanja držav članic, izboljšati in razširiti vajo COASTEX ter redno izvajati ustrezne dejavnosti v morskih bazenih okoli EU. |
V teku |
Države članice, agencije EFCA, EMSA in Frontex, evropski forum o funkcijah obalne straže |
|
6.2.2 |
Izvajati dejavnosti za krepitev zmogljivosti med izvajanjem večfunkcijskih pomorskih operacij v izbranih morskih bazenih okoli EU na zahtevo držav članic ter na podlagi dela agencij EMSA, EFCA in FRONTEX. |
V teku |
Države članice, agencije EFCA, EMSA in Frontex |
|
|
6.2.3 |
Izmenjati izkušnje, pridobljene pri izvajanju sektorskega okvira kvalifikacij za obalne straže, ter zagotoviti smernice, pomoč in podporo pri izvajanju dobrih praks, tudi na področju kibernetske varnosti. |
Postopno |
Države članice, agencije EFCA, EMSA in Frontex |
|
|
6.3 Okrepitev znanja in spretnosti ter učnih načrtov na področju kibernetske in hibridne varnosti na področju pomorstva |
6.3.1 |
Izkoristiti znanje in usposabljanje, ki ju zagotavlja center odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj v Helsinkih, vključno z delom tega centra na področju pomorske varnosti, ter izkoristiti tudi znanje in usposabljanje iz priročnika tega centra o hibridnih pomorskih grožnjah 12 . |
V teku |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, center odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj |
|
6.3.2 |
Okrepiti znanja in spretnosti na področju kibernetske, hibridne in vesoljske varnosti, tako da se podprejo ciljno usmerjeni tečaji usposabljanja o kibernetskih in digitalnih znanjih in spretnostih na področju pomorstva. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
6.3.3 |
Okrepiti znanja in spretnosti na področju kibernetske in hibridne varnosti s ciljno usmerjenimi učnimi načrti, ki jih bodo razvili pristojne institucije in/ali organi držav članic ob upoštevanju dejstva, da so države članice in Evropska komisija agenciji EMSA dodelile pripravo tečaja o pomorski kibernetski varnosti za leto 2023. |
Od leta 2023 |
Države članice, službe Evropske komisije, agencija EMSA |
|
|
6.4 Krepitev zmogljivosti |
6.4.1 |
Izvajati ciljno usmerjene programe usposabljanja, v katerih lahko sodelujejo parterji izven EU, za spopadanje z obstoječimi in nastajajočimi grožnjami pomorski varnosti. |
V teku |
Države članice, službe Evropske komisije, ESZD, agenciji EMSA in FRONTEX, evropski forum o funkcijah obalne straže |
|
Spodbujati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v partnerskih državah, da bi se spodbudilo zanimanje žensk za ustrezne sektorje, vključno s funkcijami obalne straže, pri čemer bi sodelovale tudi ustrezne agencije EU. |
||||
|
6.4.2 |
Dodatno razviti mednarodni semester na področju pomorstva za vojaške akademije, vključno s programom izmenjave mladih častnikov. |
Od leta 2023 |
Države članice, ESZD |
|
|
6.4.3 |
Izvajati civilno-vojaške vaje na podlagi scenarijev, ki vključujejo deljeno pristojnost ali skupno uporabo zmogljivosti. |
Od leta 2023 |
||
GLOSAR OKRAJŠAV
A
ASEAN: Združenje držav jugovzhodne Azije
B
C
CARD: usklajen letni pregled na področju obrambe
CIS: kritična infrastruktura
CISE: skupno okolje za izmenjavo informacij
COM: službe Evropske komisije
Copernicus: evropski program za opazovanje Zemlje
CRIMARIO: kritične pomorske poti v indijsko-pacifiški regiji
SVOP: skupna varnostna in obrambna politika
D
DTO: digitalni dvojček oceana
E
EBCGA/Frontex: Evropska agencija za mejno in obalno stražo
ECGFA: akademija za funkcije evropske obalne straže
ECGFF: evropski forum o funkcijah obalne straže
EDA: Evropska obrambna agencija
EDIRPA: vzpostavitev instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih
ESZD: Evropska služba za zunanje delovanje
EFCA: Evropska agencija za nadzor ribištva
EGNOS: skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev
EMPACT: Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala
EMSA: Evropska agencija za pomorsko varnost
ENISA: Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost
EU: Evropska unija
EUBAM Libya: misija EU za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja
EUMSS: strategija Evropske unije za pomorsko varnost
EUNAVFOR: pomorske sile pod vodstvom Evropske unije
EUROPOL: Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj
EUROSUR: Evropski sistem varovanja meja
G
GALILEO: evropski satelitski navigacijski sistem
H
HCoE: evropski center odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj, Helsinki
HELCOM: Helsinška komisija – Komisija za varstvo morskega okolja Baltika
I
IMO: Mednarodna pomorska organizacija
INTERPOL: Mednarodna organizacija kriminalistične policije
IORA: Združenje indijskooceanskega obroča
Kodeks ISPS: Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč
Ribolov IUU: nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov
K
M
MAOC (N): Pomorski analitični in operacijski center za narkotike
MARSUR: obrambni projekt na področju pomorskega nadzora
MASE: program za spodbujanje regionalne pomorske varnosti
MAS MCM: pomorski (pol-)avtonomni sistemi za protiminsko delovanje
MDA: pomorsko situacijsko zavedanje
MedCGFF: sredozemski forum o funkcijah obalne straže
MS: države članice
MSCO: tečaj za operativno osebje v pomorstvu
N
NATO: Organizacija Severnoatlantske pogodbe
Direktiva NIS: Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in
informacijskih sistemov v Uniji
O
OSPAR: komisija OSPAR
OSRA: krovni strateški raziskovalni program
P
Projekt PASSMAR: podporni program za strategijo za pomorsko varnost in zaščito v osrednji Afriki
PESCO: stalno strukturno sodelovanje
R
RFMOs: regionalne organizacije za upravljanje ribištva
RPAS: sistem daljinsko pilotiranega zrakoplova
R&I: raziskave in inovacije
S
SAR: iskanje in reševanje
SATCEN: Satelitski center Evropske unije
SHADE: medsebojno obveščanje o razmerah in odprava konfliktov
SOLAS: Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju
Projekt SWAIMS: podpora za integrirano pomorsko varnost v Zahodni Afriki
U
UN: Združeni narodi
UNCLOS: Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu
UNFSA: Sporazum Združenih narodov o staležih rib
UNODC: Urad Združenih narodov za droge in kriminal
W
WeCAPS: krepitev varnosti in zaščite pristanišč v zahodni in osrednji Afriki
Strategija EU za pomorsko varnost se bo izvajala s tem akcijskim načrtom in v okviru celostnega pristopa. V strategiji bodo uporabljeni vsi razpoložljivi civilne in vojaške politike, orodja in instrumenti EU, uskladile pa se bodo tudi politike in dejavnosti vseh zadevnih akterjev na evropski, regionalni in nacionalni ravni, kar bo okrepilo sinergije in dopolnjevanje med njimi. S strategijo se bo spodbujalo tudi bolj usklajeno ukrepanje EU v zunanjih konfliktih in krizah, da bi se povečala varnost EU in njenih državljanov.
Zadevni akterji, navedeni v akcijskem načrtu, bodo prispevali v skladu s svojimi pristojnostmi, odgovornostmi in mandati. Agencije EU v tem akcijskem načrtu so tiste, ki so v okviru različnih ukrepov akcijskega načrta opredeljene kot akterji, pri čemer nobena vloga, ki jim je dodeljena, ne posega v postopke in odločitve njihovih upravnih odborov v zvezi s prispevki agencij k tem ukrepom. Komisija ali države članice lahko k sodelovanju pri izvajanju akcijskega načrta povabijo tudi druge ustrezne agencije EU. Agencije bodo sodelovale pri mednarodnem delu prek ustreznih služb EU (v nadaljnjem besedilu: matični GD).
https://marine.copernicus.eu/
Člen 71 ministrske deklaracije Unije za Sredozemlje o trajnostnem modrem gospodarstvu: „Ministri in ministrice pozdravljajo dejavno vlogo sredozemskega foruma o funkcijah obalne straže pri krepitvi regionalnega sodelovanja in spodbujanju razumevanja v zvezi s pomorskimi vprašanji skupnega interesa, ki so pomembna za vse, povezana s funkcijami obalne straže ter presegajo meje in sektorje, tako civilne kot vojaške, ter forum pozivajo, naj razvije dejavnosti usposabljanja in dodatno olajša izmenjavo informacij, strokovnega znanja, tehnične pomoči, usposabljanja ter dobrih praks za obravnavanje nezakonitih dejavnosti na morju.“
Uredba (EU) 2019/1896.
Operativna faza in časovni razpored vsakega ukrepa, navedenega v tem akcijskem načrtu, sta odvisna od odobritve izvajanja naloge s strani odbora agencije EMSA.
Uredba (ES) št. 725/2004.
Direktiva 2005/65/ES.
Uredba (EU) 2019/452.
http://www.emilyo.eu/ ; Evropska pobuda za izmenjavo mladih vojaških častnikov ni povezana s programom Erasmus+.
Na priročniku centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj temeljijo ustrezna usposabljanja za sodelujoče države, upravljavce EU in zveze NATO ter oblikovalce politik.