Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vojna v Ukrajini ter njene gospodarske, socialne in okoljske posledice

(2022/C 290/01)

Pravna podlaga	člen 35 poslovnika
	resolucija
Datum sprejetja resolucije na plenarnem zasedanju	24. 3. 2022
Plenarno zasedanje št.	568
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	176/1/1

EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR (EESO)

1.

ostro obsoja enostransko agresijo proti Ukrajini, ki jo je odredil predsednik Ruske federacije, ter vpletenost beloruskega režima; poudarja, da ruske vojaške sile z invazijo v Ukrajini kršijo veljavna mednarodna pravila in sporazume ter ogrožajo evropsko in svetovno varnost; invazija tudi neposredno krši glavni cilj EU, to je „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“;

2.

poziva EU, naj s popolno podporo zagotovi, da bo Mednarodno kazensko sodišče evidentiralo in obravnavalo vse vojne zločine in zločine proti človeštvu;

3.

izraža spoštovanje izjemnemu pogumu ukrajinskega ljudstva, ki brani Ukrajino pred ruskimi napadalci; poziva svobodni svet, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpre prizadevanje Ukrajincev za mir in svobodo;

4.

poziva EU in njene podobno misleče mednarodne partnerje, naj v odzivih na to neupravičeno in neizzvano vojno ostanejo enotni in še naprej izkazujejo polno solidarnost ter najdejo diplomatsko pot za ustavitev sovražnosti; poudarja, da je potrebno diplomatsko ukrepanje za takojšnje premirje in vzpostavitev resničnega mirovnega procesa ob aktivni vlogi institucij EU. Ti akterji bi morali tudi okrepiti pritisk na ruski režim s takojšnjo uvedbo dodatnih sankcij ter uporabiti vsa druga razpoložljiva sredstva, da nemudoma ustavijo vojaške posege Rusije na ozemlju Ukrajine, dosežejo popoln umik ruskih sil in vzpostavijo mir, varnost in stabilnost v vzhodnoevropskem sosedstvu ter podprejo družbe, ki delijo naše vrednote;

5.

meni, da je za EU in mednarodno skupnost izjemno pomembno, da se z vojaškimi sredstvi ne spreminjajo meje in da napadalec nima nobenih koristi. Spoštovati je treba pravno državo, ne pa pravice najmočnejših; v celoti je treba izplačati odškodnino Ukrajini;

6.

podpira in se zavzema za ključna sporočila resolucije Evropskega parlamenta z dne 1. marca o ruski agresiji proti Ukrajini, vključno s predlaganimi ukrepi za takojšnjo podporo Ukrajine in njenih državljanov v njihovem boju za neodvisnost in svobodo;

7.

pozdravlja ukrepe evropskih podjetij, ki so se odločila umakniti z ruskega trga, in spodbuja še druga podjetja, da dajo prednost človečnosti in solidarnosti pred kratkoročnimi gospodarskimi interesi;

8.

ponovno izreka polno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine in drugih držav vzhodnega partnerstva, in sicer Moldavije in Gruzije, ter vseh držav članic EU znotraj njihovih mednarodno priznanih meja;

9.

izraža globoko žalost zaradi žrtev te agresije, otrok, žensk, in moških, zaradi uničenja mest in infrastrukture, neizmernega človeškega trpljenja in okoljske škode; obžaluje, da so bili milijoni ljudi prisiljeni zapustiti domove in si poiskati zatočišče v varnejših delih Ukrajine ali sosednjih državah; vztraja, da morajo napadalci odgovarjati za svoje zločine;

10.

poziva k povečanju ukrepov za okrepitev položaja in suverenosti Ukrajine ter humanitarnih dejanj za pomoč Ukrajincem, in sicer zagotavljanje dostopa do osnovnih dobrin, zlasti vode, hrane, zdravil in električne energije; poziva vlade, naj naredijo vse v svoji moči za zagotovitev preskrbe s hrano in varnost hrane, tako da poskrbijo za dostavo hrane in čiste vode na vojna območja; poziva Rusijo, naj prebivalcem Ukrajine omogoči humanitarni dostop; svari, da številni delavci ne bodo prejemali plač in da ljudje ne bodo imeli dostopa do svojih prihrankov, zato poziva k ustreznim gospodarskim ukrepom, namenjenim preprečevanju gospodarskega zloma;

11.

pozdravlja aktivni pristop vseh vlad EU, zlasti poljske, madžarske, romunske, bolgarske in slovaške, ter moldavske vlade, ki svoje meje ohranjajo odprte ter ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, ne glede na to ali so državljani Ukrajine ali ne, nudijo možnosti za evakuacijo, zatočišče, nujno pomoč, zdravstveno pomoč in azil; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita dodatno financiranje za te države, saj so glavne vstopne točke ukrajinskih beguncev v EU in bodo v prihodnjih mesecih tudi ostale njihove glavne države prebivališča;

12.

ponovno poziva k sprejetju politike priseljevanja, ki bo zagotavljala, da nobena država ne bo nosila nesorazmernega bremena, temveč se bo to breme enakomerno porazdelilo na države članice;

13.

podpira zavezo EU, da pomaga beguncem iz Ukrajine, kot je zapisala Komisija v sporočilu Evropska solidarnost z begunci in osebami, ki bežijo pred vojno v Ukrajini (1), ter poudarja, da morajo biti sredstva, ki so na voljo prek kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi in pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) (2), prožna in nemudoma na voljo; pozdravlja dejstvo, da je EU že zagnala mehanizem Unije na področju civilne zaščite in vzpostavila logistična vozlišča v sosednjih državah za usmerjanje pomoči v Ukrajino;

14.

pozdravlja razveseljivo solidarnost, ki jo izražajo EU in organizacije civilne družbe sosednjih držav, in njihovo neumorno delovanje od prvega dne ruske agresije ter poudarja, da je treba finančno podporo EU nameniti tako vladam kot organizacijam civilne družbe na terenu;

15.

poziva k polnemu izvajanju direktive o začasni zaščiti (ki jo je Evropski svet na predlog Evropske komisije prvič aktiviral 4. marca 2022) prek solidarnosti in skupne odgovornosti držav članic EU, tako da se zagotovijo vse pravice, ki so predvidene v direktivi in obsegajo dostop do trga dela, stanovanja, zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialne podpore za vse, ki so upravičeni do te zaščite, ter da se ustrezno obravnavajo potrebe ranljivih skupin, zlasti otrok, žensk, starejših in invalidov; spodbuja države gostiteljice, naj pozdravijo oblikovanje in upoštevanje istih humanitarnih koridorjev za vse begunce vojne v Ukrajini ne glede na njihovo narodnost;

16.

se zaveda, da bi lahko države gostiteljice naletele na težave pri hitrem vključevanju beguncev na svoje trge dela; poudarja, da so gospodarstva EU sposobna absorbirati pritok ljudi iz Ukrajine, če se bo preseljevanje ustrezno vodilo; poziva k mehanizmom vključevanja, ki bodo upoštevali vidika spola in starosti; poziva Evropski organ za delo, naj v skladu s svojim mandatom spremlja vključevanje beguncev na trg dela in objavlja redna poročila o tem; v ta namen spominja na potencial socialnega in solidarnostnega gospodarstva v okviru storitev socialne države, da se celo v času krize ohrani in poveča število delovnih mest, ter poziva države članice, naj poiščejo rešitve za boljše vključevanje ukrajinskih beguncev na svoje trge dela; priznava poseben položaj žensk in otrok na konfliktnih območjih in ob prihodu v države gostiteljice, vključno s tveganjem izkoriščanja in nasilja na podlagi spola, zlasti spolnega nasilja in trgovine z ljudmi; ugotavlja, da bo Evropski forum za migracije še naprej spremljal in upošteval položaj ukrajinskih državljanov, ki jim je bila priznana začasna zaščita v Evropski uniji ali so upravičeni, da za tak status zaprosijo;

17.

poziva k okrepljeni podpori ukrajinske civilne družbe tako znotraj kot zunaj Ukrajine; meni, da bi morala EU razmisliti o vključitvi ukrajinske civilne družbe v vse razprave, povezane z Ukrajino; ukrajinska civilna družba bo neposredno vključena v lajšanje posledic vojne in obnovo družbenogospodarskega tkiva države; v zvezi s tem EESO poziva k utrjevanju in krepitvi obstoječih shem financiranja, namenjenih podpori civilne družbe v Ukrajini;

18.

na podlagi nedavnih izjav predsednice Komisije poziva institucije EU in vse države članice, naj v celoti sodelujejo z Ukrajino ter ji odprejo vsa ustrezna sredstva in programe;

19.

poziva institucije EU, naj v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in na podlagi dosedanjega napredka z Ukrajino čim prej začnejo konkreten dialog o procesu pristopanja k Evropski uniji ter ponudijo takojšnjo finančno pomoč za zagotovitev humanitarne podpore Ukrajini; poziva tudi k vzpostavitvi enakega dialoga z drugimi državami, ki so z EU podpisale pridružitveni sporazum, kot sta Gruzija in Moldavija, da se zagotovita stabilnost in enako obravnavanje teh držav. To mora potekati tako, da ne bo škodovalo pristopnemu procesu držav na Zahodnem Balkanu; hkrati poziva k nadaljevanju prizadevanja za vključitev Ukrajine na enotni trg EU po vzoru pridružitvenega sporazuma;

20.

je globoko zaskrbljen, ker ruska vlada na vso moč širi propagando in dezinformacije, da bi upravičila in prikrila svojo agresijo proti Ukrajini; v zvezi s tem opozarja, da je treba izboljšati odpornost EU na kibernetske napade in oblikovati globalno strategijo za boj proti dezinformacijam; EU mora na tem področju prevzeti vodilno vlogo;

21.

poudarja, da je treba podpreti neodvisno rusko in belorusko civilno družbo in novinarje ter ohraniti odprte komunikacijske kanale z njimi; ostro obsoja val represije v Rusiji, aretacije miroljubnih protestnikov, utišanje medijev in zatiranje glasu civilne družbe;

22.

poziva k skupnim ukrepom solidarnosti, tako da se bojkotirajo proizvodi in storitve iz Rusije; poudarja, da je treba prekiniti sodelovanje z ruskimi podjetji in organizacijami, ki podpirajo Putinovo politiko; obsoja izogibanje temu bojkotu z namenom okoriščanja;

23.

se zaveda, da bodo imeli vojna in vsi z njo povezani ukrepi, torej sankcije, socialno-ekonomske posledice za države članice in sosednje države, a EU jih mora biti sposobna obravnavati; poudarja, da kriza izpostavlja potrebo po krepitvi notranjega trga in njegovega delovanja; opozarja, da je treba izravnati izgube, ki nastajajo zaradi vpliva sankcij na evropska podjetja, ter opraviti temeljito analizo učinka sankcij, da bomo pripravljeni na blaženje njihovih gospodarskih in socialnih posledic;

24.

poudarja, da bodo posledice za številne industrijske panoge hude; opozarja, da delež uvoza v EU, ki ga imata Rusija in Ukrajina, ni velik le v sektorju energije, temveč tudi v sektorju kovin, kot so nikelj, baker in železo, ter ključnih surovin, kot so neon, paladij, titan in platina, ki so nujni v številnih strateških industrijskih panogah, na primer v obrambni industriji in proizvodnji mikročipov;

25.

poudarja, da je treba pospešiti razvoj evropske strateške in tehnološke avtonomije, in poziva voditelje EU, naj potrdijo svojo enotnost in odločenost, da naredijo Evropsko unijo bolj neodvisno in suvereno silo z izboljšanjem naših obrabnih zmogljivosti in omejitvijo naše odvisnosti na področju energije, kritičnih surovin in hrane;

26.

opozarja, da je pomembno zmanjšati energetsko odvisnost EU od tretjih strani, zlasti Rusije; poziva k uresničljivemu načrtu za diverzifikacijo virov energije v mešanici virov energije držav članic in pozdravlja tozadevne predloge v Izjavi iz Versaillesa (3); zaveda se, da je mogoče varnost in trajnostnost oskrbe z energijo dolgoročno v polnem obsegu zagotoviti le s povečanjem oskrbe z nizko- ali brezogljičnimi viri energije, pri čemer je treba uporabljati več lokalnih in obnovljivih virov energije; zavzema se za pospešitev naložb v raziskave, da se razvijejo nove čiste tehnologije ter s tem zagotovi odporna in trajnostna prihodnost energetskega sistema EU;

27.

poudarja, da je potrebna diferenciacija fiskalnih strategij v državah članicah, da se ohrani vzdržnost dolga, še posebej v državah članicah z visokim javnim dolgom. Države članice z nizkimi ali srednjimi stopnjami zadolženosti bi morale dati prednost rasti javnih naložb, poudarja torej dajanje prednosti rasti javnih naložb, da se izboljša odpornost gospodarstva EU;

28.

je zaskrbljen zaradi izrednih razmer v precejšnjem delu prometnega sektorja in poziva Komisijo, naj pri pripravi začasnega okvira za krizno pomoč, omenjenega v sporočilu REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (4), ustrezno pozornost nameni krizi prometnega sektorja, ki jo povzročajo izjemno visoki stroški goriva in električne energije; poziva k pazljivosti pri sproščanju regulativnih postopkov, da ne bi prišlo do oslabitve socialnih in okoljskih standardov;

29.

poudarja, da bo imel konflikt neizogibno hude posledice za agroživilski sektor EU, ki bo potreboval dodatno podporo; v zvezi s tem opozarja, da mora EU okrepiti svojo zavezo o uresničitvi trajnostnih prehranskih sistemov ter zagotoviti cenovno dostopnost kakovostne hrane za vse; EU mora zlasti izboljšati prehransko varnost, tako da zmanjša odvisnost od ključnih uvoženih kmetijskih proizvodov in vložkov; za potrošnike v vseh državah članicah EU se bodo znatno zvišale cene hrane in energije, kar bi lahko povzročilo povečanje stopenj revščine v EU;

30.

poudarja, da sta Ukrajina in Rusija pomembni izvoznici številnih kmetijskih proizvodov, kot so žito in oljnice; ugotavlja, da je prekinitev izvoza iz teh držav že povzročila izjemno svetovno podražitev kmetijskih proizvodov in da posledice še posebej čutijo najrevnejše države sveta in najbolj bodo trpeli prav najrevnejši ljudje;

31.

opozarja, da posledice vojne ne bi smele škodovati podnebnim ukrepom in trajnostnosti, kot je predvideno v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je v prvi vrsti agenda za mir, varnost in zmanjšanje revščine; poudarja, da je potreben napredek pri izvajanju Agende 2030 in pravičnega prehoda prek evropskega zelenega dogovora, pri tem pa se smejo odstopanja dopustiti le izjemoma in za omejeno časovno obdobje;

32.

meni, da so prebivalci Ukrajine in EU zelo zaskrbljeni zaradi okoljskih posledic, ki jih povzroča konflikt in so posledica bombardiranja, uhajanja nafte oziroma plina, nesreč v kemičnih tovarnah ali jedrskih elektrarnah; poudarja, da mora EU pomagati pri preprečevanju in odpravi okoljske škode, ki jo povzroča vojna, ter sankcionirati kazniva dejanja zoper okolje, saj bodo gotovo imela dolgotrajne posledice;

33.

poudarja potrebo po solidarnosti in nadaljnjem razvoju skupnega evropskega odziva, da se porazdeli breme gospodarskih posledic, in predlaga oblikovanje prožnega evropskega instrumenta; ugotavlja, da bo v državah, ki najbolj čutijo posledice, morda potrebna revizija nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, še posebej glede na zaskrbljujočo nevarnost sočasnih inflacij; priznava, da bodo vse države članice EU in njihovi državljani čutili neposredne posledice invazije v Ukrajini in da bodo škoda in vplivi za Ukrajince neizmerni, zato sta nujni solidarnost znotraj EU in dolgoročna solidarnost EU z Ukrajino;

34.

pozdravlja zavezo v Izjavi iz Versaillesa (5), da se poveča uporaba evropskega mirovnega instrumenta; poudarja, da bi morala EU preiti na močnejše politično vključevanje, kar bi lahko podprlo skupno zunanjo politiko, in poziva države članice, naj nemudoma začnejo vzpostavljati resnično skupen in učinkovit obrambni sistem, ki bi znatno izboljšal sposobnost Evrope, da se brani;

35.

se zaveda, da zaradi zavzetja jedrskih elektrarn vlada zaskrbljenost glede jedrske varnosti med lokalnim prebivalstvom in prebivalstvom celotne Evrope, zato poziva k polnemu sodelovanju z vsemi vpletenimi akterji ter Mednarodno agencijo za atomsko energijo pri spremljanju dogajanja in preprečevanju morebitnega uhajanja radioaktivnega sevanja;

36.

opozarja, da morajo biti politični voditelji jasni pri komuniciranju z državljani EU in pojasniti stroške vojne; poudarja, da ima mir svojo ceno, ki jo moramo plačati vsi in mora biti porazdeljena med države članice;

37.

poziva EU in države članice, naj pripravijo ustrezen načrt pomoči in okrevanja za Ukrajino, da se podpreta ukrajinsko gospodarstvo in obnova njene uničene infrastrukture; poudarja, da mora Ruska federacija odgovarjati za uničenje ukrajinske infrastrukture, vključno s civilnimi in stanovanjskimi stavbami, ter za znatne gospodarske izgube, zato bo morala povrniti škodo, ki jo je povzročila s svojimi agresivnimi dejanji;

38.

se zavezuje, da bo pozorno spremljal dogajanje, tako da bo spodbujal izmenjavo informacij o podpori evropskih organizacij civilne družbe na terenu ter pristen dialog z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe, vključno z organizacijami delodajalcev in sindikati prek njihovih mehanizmov za stalen dialog; se zavezuje, da bo spremljal položaj beguncev na terenu in v sosednjih državah ter Ukrajincem nudil polno podporo.

---

(1)  COM(2022) 107 final – Evropska solidarnost z begunci in osebami, ki bežijo pred vojno v Ukrajini.

(2)  COM(2022) 109 final – Kohezijski ukrep za begunce v Evropi (CARE).

(3)  Izjava iz Versaillesa, sprejeta na neuradnem srečanju voditeljev in voditeljic držav ali vlad 10. in 11. marca 2022, https://www.consilium.europa.eu/media/54783/20220311-versailles-declaration-sl.pdf.

(4)  COM(2022) 108 final – REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo.

(5)  Izjava iz Versaillesa, sprejeta na neuradnem srečanju voditeljev in voditeljic držav ali vlad 10. in 11. marca 2022, https://www.consilium.europa.eu/media/54783/20220311-versailles-declaration-sl.pdf.