EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.11.2022
COM(2022) 667 final
2022/0392(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o pravnem varstvu modelov (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
{SEC(2022) 422 final} - {SWD(2022) 367 final} - {SWD(2022) 368 final} - {SWD(2022) 369 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Pravice do industrijskega modela ščitijo videz izdelka. Industrijski model je tisto, kar naredi izdelek privlačen. Privlačen videz je eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev potrošnikov, da raje izberejo en izdelek pred drugim. Dobro zasnovani izdelki pomenijo znatno konkurenčno prednost za proizvajalce. Da bi v digitalni dobi spodbudili inovacije in oblikovanje novih modelov izdelkov, se povečuje potreba po dostopnem, za prihodnost primernem, učinkovitem in doslednem pravnem varstvu pravic do modelov.
Sistem varstva modelov v Evropi je star več kot 20 let. Zakonodaja držav članic na področju industrijskih modelov je bila delno usklajena z Direktivo 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva). Poleg nacionalnih sistemov varstva modelov je bil z Uredbo Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) vzpostavljen samostojen sistem varstva enotnih pravic z enakim učinkom po vsej EU. Uredba je bila doslej spremenjena le enkrat, in sicer leta 2006, da bi omogočila pristop EU k haaškemu sistemu za mednarodno registracijo.
Poleg tega še vedno obstaja prehodna pravna ureditev za varstvo modelov v zvezi z nadomestnimi deli za popravila. Ker v zvezi s tem ni bilo mogoče doseči dogovora, Direktiva vključuje klavzulo o „zamrznitvi in nadgradnji“, ki državam članicam omogoča, da ohranijo svojo obstoječo zakonodajo o tem, ali naj za nadomestne dele velja varstvo, dokler se na predlog Komisije ne sprejmejo spremembe Direktive. Vendar lahko spremembe zakonodaje uvedejo le, če je njihov namen liberalizacija trga nadomestnih delov.
Predlog, ki ga je Komisija predstavila leta 2004 za uskladitev varstva modelov za vidne nadomestne dele z vključitvijo „klavzule o popravilih“ v Direktivo (kot jo že vsebuje Uredba), kljub veliki podpori Evropskega parlamenta v Svetu ni prejel zadostne podpore. Predlog je bil leta 2014 umaknjen.
Komisija je v skladu s svojo agendo za boljše pravno urejanje, ki predvideva redne preglede politik EU, leta 2014 začela ocenjevanje delovanja sistemov varstva modelov v EU, ki vključuje celovito gospodarsko in pravno oceno, podprto z vrsto študij. Svet Evropske unije je 11. novembra 2020 sprejel sklepe o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v EU. Svet je Komisijo pozval, naj predstavi predloge za revizijo zakonodaje EU o modelih, da bi se posodobili sistemi varstva modelov in povečala privlačnost varstva modelov za posamezne oblikovalce in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).
Komisija je na podlagi končnih rezultatov ocene v sporočilu z dne 25. novembra 2020 z naslovom „Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU“ napovedala, da bo po uspešni reformi zakonodaje EU o blagovnih znamkah pregledala zakonodajo EU o varstvu modelov. Svet je 25. junija 2021 sprejel nadaljnje sklepe o politiki intelektualne lastnine, v katerih je Komisijo pozval, naj da prednost pravočasni in čimprejšnji predložitvi predloga o reviziji in posodobitvi zakonodaje o industrijskih modelih. Poleg tega je Evropski parlament v svojem podpornem mnenju o akcijskem načrtu za intelektualno lastnino poudaril potrebo po reviziji zdaj že 20-letnega sistema varstva modelov.
Glavni skupni cilj te pobude in vzporednega predloga spremembe Uredbe, ki se obravnavata skupaj kot sveženj v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), je spodbujanje odličnosti, inovativnosti in konkurenčnosti modelov v EU. To je treba doseči z zagotavljanjem, da sistem varstva modelov ustreza svojemu namenu v digitalni dobi ter postane bistveno dostopnejši in učinkovitejši za posamezne oblikovalce, MSP in panoge, ki so močno odvisne od modelov, kar zadeva nižje stroške in zapletenost, večjo hitrost, večjo predvidljivost in pravno varnost.
Ta pobuda za prenovitev Direktive temelji na naslednjih ciljih:
–posodobitev in izboljšanje obstoječih določb Direktive s spremembo zastarelih določb, povečanjem pravne varnosti in pojasnitvijo pravic do modelov v smislu področja uporabe in omejitev;
–doseganje večjega približevanja nacionalnih zakonodaj in postopkov o modelih, da se okrepita interoperabilnost in dopolnjevanje s sistemom modelov Skupnosti, in sicer z dodajanjem dodatnih materialnopravnih pravil in uvajanjem glavnih postopkovnih pravil v Direktivo v skladu z določbami iz Uredbe;
–dokončanje enotnega trga nadomestnih delov za popravila z uvedbo klavzule o popravilih v Direktivo, kot je že vsebuje Uredba.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog razveljavlja in nadomešča obstoječo Direktivo 98/71/ES. Ta predlog skupaj z vzporednim predlogom spremembe Uredbe (ES) št. 6/2002 tvori skladen sveženj za izvajanje akcijskega načrta za intelektualno lastnino ter je namenjen posodobitvi in nadaljnji harmonizaciji veljavne zakonodaje EU o varstvu modelov.
Da bi dosegli večjo usklajenost nacionalnih določb o varstvu modelov s pravili, ki urejajo uspešen sistem modelov EU, ta predlog vključuje uvedbo nekaterih določb iz Uredbe (ES) št. 6/2002 v Direktivo, ki bi se v njej odražale in s katerimi bi se povečala stopnja skladnosti med tema instrumentoma. Ta predlog je skladen tudi z Direktivo (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic o blagovnih znamkah. To velja zlasti za določbe o ponarejenem blagu v tranzitu in določbe o postopkih, kot so zahteve v zvezi s prijavo in datumom vložitve ter upravnimi postopkih za razglasitev ničnosti.
•Skladnost z drugimi politikami EU
Ta predlog je skladen z Uredbo (EU) št. 461/2010 (uredba o skupinskih izjemah za motorna vozila) na področju protimonopolne politike in jo dopolnjuje. S predlagano liberalizacijo trga nadomestnih delov se lahko v navedeni protimonopolni ureditvi bolje zaščiti učinkovita konkurenca na celotnem trgu nadomestnih delov za vozila in storitev popravil vozil ter tako v celoti izkoristijo prednosti za podjetja in potrošnike na avtomobilskem poprodajnem trgu. Predlog je tudi skladen s prizadevanji iz pobude za trajnostne izdelke, katere cilj je spodbujanje popravil in krožnega gospodarstva, in ta prizadevanja dopolnjuje.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), v katerem sta Evropski parlament in Svet pooblaščena, da sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ugotovljene težave so povezane z znatnimi razlikami v regulativnem okviru, ki bodisi ne omogočajo enakih konkurenčnih pogojev za podjetja EU ali jih znatno izkrivljajo ter imajo nadaljnje negativne posledice za njihovo konkurenčnost in konkurenčnost EU kot celote (npr. za nadomestne dele). Zato je priporočljivo sprejeti ukrepe, ki lahko izboljšajo ustrezne pogoje za delovanje enotnega trga. Taki ukrepi, katerih namen je z Direktivo povečati sedanjo raven približevanja, se lahko sprejmejo le na ravni EU, nenazadnje zaradi potrebe po zagotovitvi skladnosti s sistemom modelov Skupnosti.
V zvezi s tem je treba upoštevati, da je sistem modelov Skupnosti vključen v evropski sistem modelov, ki temelji na načelu soobstoja in dopolnjevanja med nacionalnim varstvom modelov in varstvom modelov na ravni EU. Medtem ko Uredba določa celovit sistem, v katerem so opredeljena vsa vprašanja materialnega in procesnega prava, je trenutna raven približevanja zakonodaje, ki se odraža v Direktivi, omejena na izbrane določbe materialnega prava. Za zagotovitev učinkovitega in trajnostnega soobstoja in dopolnjevanja med zadevnimi sestavnimi deli je treba v Evropi vzpostaviti splošno usklajen sistem varstva modelov s podobnimi materialnopravnimi pravili in vsaj glavnimi postopkovnimi določbami, ki so združljive. Kar zadeva vprašanje varstva modelov za nadomestne dele, je treba dodati, da je dokončanje notranjega trga nadomestnih delov mogoče doseči le na ravni EU. V več kot 20-letnih izkušnjah s klavzulo o „zamrznitvi in nadgradnji“ v Direktivi se ni pokazala močna težja po uskladitvi med državami članicami na prostovoljni podlagi (kljub uvedbi klavzule o popravilih v nekaj drugih državah članicah) ali s samourejanjem industrije.
Z ukrepanjem na ravni EU bi sistem varstva modelov v Evropi kot celoti postal bistveno dostopnejši in učinkovitejši za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja ter posamezne oblikovalce. Z ukrepanjem bi tudi zapolnili preostale vrzeli na enotnem trgu nadomestnih delov za popravila, kar bi koristilo potrošnikom, ki bi lahko izbirali med konkurenčnimi deli po nižjih cenah.
•Sorazmernost
Pri uvedbi ciljno usmerjene harmonizacije, zlasti v postopkih registracije in razglasitve ničnosti, so v ospredju glavne določbe na postopkovnih področjih, za katera so deležniki ugotovili, da jih je treba najprej uskladiti z ustreznimi določbami Uredbe. V oceni učinka je bila obravnavana tudi možnost popolne harmonizacije vseh določb o modelih (možnost 4.2), vendar se je pokazala za nesorazmerno z dejanskimi potrebami (glej oddelek 6.4 ocene učinka).
Kar zadeva vprašanje varstva za nadomestne dele, se vključitev klavzule o popravilih s prednostno možnostjo 1.2 šteje za najbolj sorazmeren način dokončanja enotnega trga po načelu liberalizacije. Takšno ukrepanje na ravni EU ne povzroči nobenih takojšnjih stroškov. Za liberalizacijo poprodajnega trga so potrebni pravni akti le v tistih državah članicah, v katerih zdaj velja varstvo za nadomestne dele, da se to varstvo odpravi. Zato ima od vseh obravnavanih možnosti najnižje upravne stroške. Poleg tega bodo lahko proizvajalci vozil zaradi desetletnega prehodnega obdobja, v katerem bodo obstoječe pravice do modela še naprej zaščitene, svoje ravnanje na trgu prilagodili z minimalnim tveganjem ali motnjami za naložbe in inovacije. Pri tej možnosti je zagotovljena tudi ustrezna preudarnost, ko gre za vprašanje temeljnih pravic in mednarodnih obveznosti (glej oddelek 8.1 ocene učinka).
•Izbira instrumenta
Namen tega predloga je zagotoviti ciljno usmerjene spremembe Direktive 98/71/ES za odpravo nekaterih pomanjkljivosti. Ker je predlagani instrument prenovitev Direktive, je najprimernejši isti pravni instrument.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Komisija je izvedla splošno oceno veljavne direktive in Uredbe, ki je bila objavljena novembra 2020. Ugotovila je, da je zakonodaja EU o varstvu modelov dosegla cilje in še vedno v veliki meri ustreza svojemu namenu.
Vendar so bile v zvezi z Direktivo 98/71/ES v oceni ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, zlasti še vedno močno razdrobljen trg nadomestnih delov zaradi neharmonizacije določb o varstvu modelov za sestavne dele, ki se uporabljajo za popravilo kompleksnih izdelkov. Ugotovljeno je bilo, da to povzroča precejšnjo pravno negotovost in resno izkrivlja konkurenco, hkrati pa povečuje stroške za potrošnike. V oceni so bile ugotovljene tudi nedoslednosti v postopkih registracije modelov in postopkih za razglasitev ničnosti, in sicer tako med zakonodajami držav članic o modelih kakor tudi med njimi in Uredbo. Te negativno vplivajo na interoperabilnost sistemov varstva modelov v EU.
Na podlagi ugotovitev iz ocene je Evropska komisija izvedla oceno učinka in se nato odločila za revizijo zakonodaje. Različne faze ocene učinka, od opredelitve težav in njihovih vzrokov do opredelitve ciljev in možnosti politike, so temeljile na ugotovitvah poročila o oceni.
•Posvetovanja z deležniki
Med 18. decembrom 2018 in 30. aprilom 2019 je bilo izvedeno obsežno prvo javno posvetovanje, da bi se zbrali zadostni dokazi in mnenja deležnikov v podporo oceni zakonodaje EU o modelih in ugotovilo, v kolikšni meri ta zakonodaja deluje, kot je bilo načrtovano, in ali se lahko zanjo še vedno šteje, da ustreza svojemu namenu. Skoraj dve tretjini anketirancev sta menili, da sistem varstva modelov v EU (nacionalni sistem modelov v skladu z Direktivo in sistem modelov Skupnosti) dobro deluje. Hkrati je skoraj polovica anketirancev opozorila na nenamerne posledice ali pomanjkljivosti Direktive in/ali Uredbe.
Komisija je poleg obsežnega posvetovanja za oceno med 29. aprilom in 22. julijem 2021 izvedla drugo javno posvetovanje, da bi pridobila dodatne dokaze in mnenja deležnikov o izbranih vprašanjih ter morebitnih možnostih in njihovih učinkih, da bi se podprl pregled zakonodaje o modelih.
Pomanjkljivosti, ugotovljene med posvetovanji, so bile upoštevane in obravnavane v predlogu.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ocena učinka revizije Direktive 98/71/ES in Uredbe (ES) št. 6/2002 je temeljila na dveh večjih zunanjih študijah, v katerih so bili upoštevani gospodarski in pravni vidiki delovanja sistemov varstva modelov v EU. Poleg tega je bila ocena učinka v zvezi z vprašanjem varstva nadomestnih delov podprta z dvema dodatnima študijama o učinku varstva na cene in razpršenost cen ter na tržno strukturo nadomestnih delov za motorna vozila v EU. Dodatne podporne informacije so bile pridobljene v tesnem sodelovanju z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) ter iz več študij in poročil urada EUIPO ter drugih razpoložljivih študij in zbirk podatkov, ki so jih pripravili nacionalni ali mednarodni javni organi, vključno z nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino, akademiki ali drugimi deležniki.
•Ocena učinka
Ker je ta predlog predstavljen v svežnju skupaj s predlogom revizije Uredbe (ES) št. 6/2002, je Komisija izvedla skupno oceno učinka za ta predlog in vzporedni predlog spremembe Uredbe (ES) št. 6/2002. Ocena učinka je bila 27. oktobra predložena Odboru za regulativni nadzor, ki ji je 26. novembra 2021 podelil pozitivno mnenje. V končni oceni učinka so upoštevane pripombe iz navedenega mnenja.
V oceni učinka je Komisija obravnavala dve glavni težavi:
1. motnje v trgovini znotraj EU in ovire za konkurenco v nekaterih državah članicah v zvezi z nadomestnimi deli za popravila;
2. odvračanje podjetij, zlasti MSP in posameznih oblikovalcev, od tega, da bi na ravni EU ali nacionalni ravni zaprosili za varstvo registriranih modelov – zaradi visokih stroškov, bremen in zamud pri pridobivanju varstva ter omejene predvidljivosti v zvezi s tem.
Nekatere vidike druge težave (zastareli postopki za registracijo registriranih modelov Skupnosti in neoptimalne pristojbine za registrirane modele Skupnosti) je treba obravnavati v vzporedni reviziji Uredbe (ES) št. 6/2002, vendar je treba vprašanje nadomestnih delov (prva težava) in vprašanje različnih (postopkovnih) določb obravnavati pri reviziji Direktive 98/71/ES.
Za rešitev vprašanja nadomestnih delov in izpolnitev cilja odprtja poprodajnega trga nadomestnih delov konkurenci so bile preučene naslednje možnosti:
·Možnost 1.1: Popolna liberalizacija za vse modele, tj. trg nadomestnih delov, ki se morajo ujemati, bi bilo treba odpreti konkurenci po vsej EU ter ga razširiti na obstoječe in nove modele. Ta možnost bi vključevala vključitev „klavzule o popravilih“, kot je določena v členu 110(1) Uredbe (ES) št. 6/2002, v Direktivo in omogočanje enake reprodukcije zaščitenih delov kompleksnih izdelkov za namen popravila. Vstavljena klavzula o popravilih bi imela pravni učinek za naprej in nazaj (tj. uporabljala bi se za modele, za katere je bilo varstvo odobreno pred začetkom njene veljavnosti in po njem).
·Možnost 1.2: Takojšnja popolna liberalizacija za nove modele, ki ji po prehodnem desetletnem obdobju sledi popolna liberalizacija za stare modele. Ta možnost bi vključevala enake spremembe kot prejšnja možnost, le da bi imela klavzula o popravilih, ki naj bi bila vključena v Direktivo, takojšen pravni učinek samo za naprej (tj. uporabljala bi se samo za modele, za katere je bila vložena prijava po začetku veljavnosti klavzule). Modeli, za katere je bilo varstvo odobreno že pred začetkom veljavnosti klavzule, bi morali biti še naprej zaščiteni v prehodnem desetletnem obdobju.
·Možnost 1.3: Popolna liberalizacija za nove modele. Tako kot pri prejšnji možnosti bi imela pri tej možnosti klavzula o popravilih, ki naj bi bila vključena v Direktivo, pravni učinek samo za naprej. Obstoječe pravice do modela, podeljene pred začetkom veljavnosti klavzule, se ne bi spremenile in bi lahko bile zaščitene do 25 let.
Preučene so bile naslednje možnosti za rešitev vprašanja različnih postopkovnih pravil ter povečanje komplementarnosti in interoperabilnosti med sistemi modelov Skupnosti in nacionalnimi sistemi modelov:
·Možnost 4.1: Delno nadaljnje približevanje nacionalnih zakonodaj in njihova skladnost s sistemom registriranih modelov Skupnosti. Ta možnost bi obsegala vključitev določb v Direktivo o izbranih vidikih prava modelov, ki v njej še niso obravnavani in za katere so deležniki ugotovili, da jih je treba najprej uskladiti, zlasti postopke, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (ES) št. 6/2002. Vključitev glavnih postopkovnih pravil v Direktivo bi bilo treba združiti z nadaljnjo uskladitvijo nekaterih izbranih materialnopravnih vidikov (razen vprašanja nadomestnih delov) v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 6/2002.
·Možnost 4.2: Popolno približevanje nacionalnih zakonodaj in postopkov na področju modelov. Ta možnost bi zajemala možnost 4.1, vendar bi vključevala tudi preostale materialnopravne vidike in postopke o modelih, ki so del Uredbe (ES) št. 6/2002, ne pa tudi Direktive.
V zvezi s tem je bilo ocenjeno tudi, kako bi se lahko tako nadaljnje približevanje izvajalo: prostovoljno (podmožnosti 4.1a in 4.2a) ali obvezno, tj. z zakonodajnim ukrepom EU, ki od držav članic zahteva, da uskladijo svojo zakonodajo o modelih (podmožnosti 4.1b in 4.2b).
Na podlagi rezultatov ocene učinka prednostni sklop možnosti vključuje možnost 1.2 in možnost 4.1b.
Možnost 1.2 naj bi po desetletnem prehodnem obdobju potrošnikom na trgih, na katerih trenutno ni klavzule o popravilih, prinesla morebitne prihranke v višini od 340 do 544 milijonov EUR letno zaradi cenovne konkurence (v desetletnem prehodnem obdobju se bodo koristi povečale za 4 do 13 milijonov EUR na leto in v zadnjem letu dosegle 40 do 130 milijonov EUR). V desetletnem prehodnem obdobju bo popolna liberalizacija za nove modele spodbujala konkurenco in vstop na trg nadomestnih delov, ki se zamenjajo v primeru trka, za nove avtomobile. Po desetletnem prehodnem obdobju bodo imeli dobavitelji originalne opreme in neodvisni dobavitelji znatno večjo svobodo delovanja, kar jim bo omogočilo okrepitev in utrditev njihovega tržnega položaja.
Pri možnosti 4.1b bo podjetjem in oblikovalcem lažje pridobiti varstvo modelov v državah članicah ob nižjih stroških, zlasti zaradi vključitve glavnih postopkovnih pravil v Direktivo v skladu z Uredbo. S tem se bo še povečala predvidljivost, zmanjšali stroški upravljanja večnacionalnih portfeljev intelektualne lastnine ter olajšal in pocenil izbris ničnih modelov iz registra. Tako nadaljnje približevanje zakonodaje bo imelo tudi dodatne pozitivne učinke na sodelovanje med uradom EUIPO in nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino znotraj obstoječega okvira iz člena 152 Uredbe (EU) 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ta predlog prenovitve Direktive 98/71/ES in vzporedni predlog spremembe Uredbe (ES) št. 6/2002 sta bila vključena v Prilogo II k delovnemu programu Komisije za leto 2022. Zato sta del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).
Cilj tega predloga je posodobiti sisteme varstva modelov v EU v digitalni dobi ter jih narediti dostopnejše in učinkovitejše za prijavitelje in tiste, ki želijo razveljaviti nične modele. Kar zadeva digitalizacijo, bo predlagana harmonizacija zahtev za predstavitev modelov prijaviteljem omogočila, da svoje modele kjer koli jasno in natančno reproducirajo s splošno razpoložljivo tehnologijo. To bo zlasti olajšalo prijavo novih digitalnih modelov. Kar zadeva poenostavitev, bo predlagana nadaljnja harmonizacija podjetjem omogočila, da kjer koli na nacionalni ravni vložijo več prijav, in sicer z združitvijo več modelov v eni prijavi, ne da bi bila ta omejena na izdelke iste narave. Čeprav bo to nedvomno olajšalo postopke za prijavitelje modelov, koristi ni bilo mogoče količinsko opredeliti, saj bodo v glavnem odvisne od nacionalno določenih pristojbin. Poleg tega naj bi se z opustitvijo preverjanja stanja tehnike po uradni dolžnosti na nacionalni ravni (da se zagotovi enaka raven dostopnosti do varstva kot na ravni EU) znatno skrajšalo trajanje postopkov registracije v tistih državah članicah, kjer se postopek še vedno izvaja. Podjetja bodo tako lahko pridobila varstvo veliko hitreje in z nižjimi stroški. Poleg tega bi morala biti (obvezna) uvedba postopkov za razglasitev ničnosti neposredno v uradih, s katerimi bi se registracija ničnega modela razveljavila, ne da bi bilo treba pred sodišče, nedvomno koristna za konkurente in imetnike pravic, saj je manj zapletena in cenejša.
Cilj tega predloga je tudi dokončanje enotnega trga nadomestnih delov za popravila z uvedbo klavzule o popravilih, s katero bi bili ti deli izvzeti iz varstva modelov. Popolna liberalizacija trga nadomestnih delov naj bi potrošnikom prinesla znatne koristi v smislu večje izbire in nižjih cen.
Ustrezni prihranki stroškov so določeni in povzeti v preglednici 8.1 ocene učinka.
•Temeljne pravice
Pobuda naj bi izboljšala možnosti oblikovalcev, da zaščitijo svoje pravice, kar bi pozitivno vplivalo na temeljne pravice, kot sta lastninska pravica in pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Da bi sistem varstva modelov v EU postal bolj uravnotežen, je njen cilj tudi zagotoviti obsežnejši seznam omejitev pravic do modelov in vključitev klavzule o popravilih, pri čemer se upoštevajo vidiki pravičnosti in konkurence.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog ne bo vplival na proračun Evropske unije, zato mu ni priložena ocena finančnih posledic, določena v členu 35 finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012).
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija bo spremljala trg EU nadomestnih delov, da bi ugotovila, ali uvedba vseevropske klavzule o popravilih dejansko prinaša predvidene prihranke. Razmislila bo tudi o začetku posebnih študij in raziskav za spremljanje zlasti razvoja cen in vedenja strank.
Kar zadeva nadaljnje približevanje nacionalnih zakonodaj, bo Komisija pregledala obvestila držav članic o ukrepih za prenos v nacionalno zakonodajo in se odzvala na morebitne zamude ali nedoslednosti. Ko bodo vsa pravila pravilno prenesena, se bo pri oceni upošteval sklop ustreznih kazalnikov iz oddelka 9 ocene učinka.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Obrazložitveni dokumenti niso potrebni, saj določbe Direktive niso zapletene za njihove ciljne prejemnike.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Ker gre za predlog prenovitve Direktive 98/71/ES, se podrobna razlaga v nadaljevanju osredotoča le na nove določbe ali določbe, ki jih je treba spremeniti.
Poglavje 1: Splošne določbe
— Opredelitev modela in izdelka (člen 2)
Predlaga se, da se posodobljeni in podrobnejši opredelitvi pojmov izdelek in model vključita v splošne določbe. Namen te posodobitve, pojasnitve in razširitve sedanjih opredelitev pojmov je, da bo predlog prenovitve direktive glede na tehnološki napredek primeren za prihodnost ter bo zagotovil večjo pravno varnost in preglednost v zvezi z upravičenim predmetom varstva modela.
Poglavje 2: Materialno pravo o modelih
— Varstvo modelov samo z registracijo (člen 3)
Sedanja direktiva državam članicam omogoča, da zagotovijo varstvo modelov tudi v neregistrirani obliki. Predlaga se, da se ta diskrecijska pravica odpravi tako, da se varstvo modelov omeji samo na registrirano varstvo. Na voljo je enotno varstvo v obliki neregistriranega modela EU, tako da ni dejanske potrebe po vzporednem (morebiti različnem) neregistriranem varstvu.
— Začetek varstva (člen 10)
Za odpravo obstoječih nedoslednosti je pojasnjeno, da se varstvo modelov začne šele z registracijo v registru.
— Pravica do registriranega modela (člena 11 in 12)
V skladu s členoma 14 in 17 Uredbe (ES) št. 6/2002 se predlagajo nove določbe o pravici do registriranega modela, vključno z domnevo o lastništvu.
— Razlogi za neregistracijo in obseg materialnopravnega preizkusa (člena 13 in 29)
Da bi v celoti uskladili obseg materialnopravnega preizkusa po vsej EU s tistim, ki se izvaja na ravni EUIPO (člen 47 Uredbe (ES) št. 6/2002), bi bilo treba razloge za neregistracijo izčrpno določiti, s čimer bi zagotovili, da postopek za pridobitev registriranega modela prijaviteljem prinaša minimalne stroške in težave, tako kot pri uradu EUIPO.
— Razlogi za ničnost (člen 14)
Predlaga se preoblikovanje neobveznih določb v obvezne, da se povečata predvidljivost in skladnost s sistemom modelov EU.
— Predmet varstva (člen 15)
Za večjo pravno varnost v zvezi z „zahtevo po vidnosti“ se predlaga posebna določba, ki se doda v Direktivo (poleg uvodne izjave 17), v skladu s katero se varstvo modelov podeli (le) za tiste značilnosti videza, ki so v prijavi registracije vidno prikazane.
Dodatno je pojasnjeno (v novi uvodni izjavi 18), da sicer ni treba, da so modelske značilnosti v določenem trenutku ali v določenih okoliščinah vidne, da bi pridobile zaščito, razen če sestavni deli niso vidni med običajno uporabo kompleksnega izdelka.
— Obseg pravic, podeljenih z registriranim modelom (člen 16)
Da bi se imetnikom pravic do modelov omogočilo učinkovitejše spoprijemanje z izzivi, ki jih prinaša večja uporaba tehnologij 3D-tiskanja, se predlaga ustrezna prilagoditev obsega pravic do modela.
Poleg tega je po reformi zakonodaje EU o blagovnih znamkah (novi člen 10(4) Direktive (EU) 2015/2436) za učinkovit boj proti vse pogostejšim ponarejevalskim dejavnostim pomembno, da se pravnemu okviru za industrijske modele doda ustrezna določba, ki imetnikom pravic omogoča, da preprečijo tranzit ponarejenih izdelkov čez ozemlje EU ali njihovo uvrstitev v drug carinski postopek brez sprostitve v prosti promet na njihovem ozemlju.
— Domneva veljavnosti (člen 17)
Zaradi večje skladnosti z Uredbo (ES) št. 6/2002 (člen 85(1)) se predlaga, da se tudi v Direktivo vključi določba o domnevi veljavnosti.
— Omejitev podeljenih pravic (člen 18)
Za zagotovitev boljšega ravnovesja pravnih interesov in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije se predlaga, da se seznam dovoljenih uporab dopolni z referenčno uporabo ter kritiko in parodijo.
— Klavzula o popravilih (člen 19)
Da bi sčasoma odpravili obstoječo prehodno ureditev in dokončali enotni trg nadomestnih delov za popravila, se predlaga, da se v Direktivo vključi klavzula o popravilih, podobna tisti iz člena 110 Uredbe (ES) št. 6/2002. Ta klavzula je izrecno omejena na dele kompleksnih izdelkov, ki se morajo ujemati (in so odvisni od oblike), da bi se upoštevala sodba Sodišča v zadevi Acacia.
Poleg tega bi bilo treba izrecno navesti, da se klavzula o popravilih lahko uporabi kot obramba pred zahtevki za ugotavljanje kršitev le, če so potrošniki ustrezno obveščeni o poreklu izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka.
Zaradi upoštevanja pravnih interesov imetnikov obstoječih pravic do modela bi imela klavzula o popravilih (neomejen) takojšen pravni učinek samo za naprej, hkrati pa bi zagotavljala varstvo obstoječih pravic v prehodnem desetletnem obdobju.
— Sklicevanje na predhodno uporabo (člen 21)
Pravica do predhodne uporabe je uvedena v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 6/2002. Ta obramba pred kršitvijo pravic bo varovala tiste, ki so pred datumom prednostne pravice do registriranega modela v dobri veri vlagali v model izdelka in imajo zato pravni interes za trženje izdelkov, tudi če njihov videz spada na področje varstva registriranega modela.
— Načelo kumulacije (člen 23)
Načelo kumulacije varstva modelov in avtorskopravnega varstva se ohrani, pri čemer se upošteva dejstva, da je od sprejetja prvotne zakonodaje prišlo do napredka na področju harmonizacije avtorskih pravic.
— Obvestilo o modelu (člen 24)
Imetnikom registriranih modelov je na voljo obvestilo o modelu, ki jim omogoča, da javnost obvestijo o registraciji modela.
Poglavje 3: Postopki
V skladu z Direktivo (EU) 2015/2436 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami se v Direktivo doda sklop glavnih pravil o postopkih.
— Zahteve glede predstavitve (člen 26)
Za zagotovitev, da za predstavitev modelov po vsej EU veljajo enake za prihodnost primerne zahteve glede jasne in natančne predstavitve modelov, se predlaga sklop podrobnih določb, ki se dodajo v Direktivo.
— Združene prijave (člen 27)
Predlaga se, da se zagotovi možnost združitve več modelov v eni prijavi, kot je trenutno določeno tudi v členu 37 Uredbe (ES) št. 6/2002, ne da bi se zahtevalo, da se združeni modeli nanašajo na izdelke istega razreda po locarnski klasifikaciji, kot je predlagano tudi v ustrezni spremembi Uredbe.
— Odlog objave (člen 30)
V skladu s členom 50 Uredbe (ES) št. 6/2002 se predlaga, da se predvidi možnost, da se zahteva odlog objave prijave modela za obdobje 30 mesecev od datuma vložitve prijave.
— Upravni postopek za razglasitev ničnosti (člen 31)
Kot je bilo uvedeno za postopke za razglasitev ničnosti blagovne znamke v skladu s členom 45 Direktive (EU) 2015/2436, bi morale države članice določiti upravni postopek za izpodbijanje veljavnosti registracije modela, ki ga obravnavajo njihovi uradi za intelektualno lastnino. V nekaterih državah članicah se lahko veljavnost registriranega modela izpodbija le v sodnih postopkih. Ti sistemi so bolj zapleteni in dražji.
🡻 98/71/EC (prilagojeno)
2022/0392 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o pravnem varstvu modelov (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi ⌦ o delovanju ⌫ Evropske skupnosti ⌦ unije ⌫, zlasti člena 100a ⌦ 114(1) ⌫ Pogodbe,
ob upoštevanju predloga ⌦ Evropske ⌫ komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja ⌦ Evropskega ⌫ ekonomsko-socialnega odbora,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
⇩ novo
(1)Potrebnih je več sprememb Direktive 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)
ker med cilje Skupnosti, kot so zapisani v Pogodbi, spada tudi polaganje temeljev vse tesnejše zveze med narodi Evrope, spodbujanje tesnejših odnosov med državami članicami Skupnosti in zagotavljanje gospodarskega in socialnega razvoja držav Skupnosti s skupnim delovanjem za odstranitev ovir, ki razdvajajo Evropo; ker tako Pogodba predvideva ustanovitev notranjega trga, ki ga opredeljuje odstranitev ovir prostemu pretoku blaga, pa tudi vzpostavitev sistema, ki zagotavlja, da konkurenca na notranjem trgu ni izkrivljena; ker bi se s približevanjem zakonodaje držav članic o pravnem varstvu modelov pospešilo doseganje teh ciljev;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)
ker razlike v pravnem varstvu modelov med zakonodajami držav članic neposredno vplivajo na ustanavljanje in delovanje notranjega trga glede blaga, ki vključuje modele; ker lahko takšne razlike izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 3 (prilagojeno)
ker je za nemoteno delovanje notranjega trga potemtakem pomembno približati zakone držav članic o varstvu modelov;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 4 (prilagojeno)
ker je pri tem pomembno upoštevati rešitve in prednosti, ki jih bo sistem modelov Skupnosti prinesel podjetjem, ki želijo pridobiti pravice iz modela;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)
ker popolno približevanje zakonodaje držav članic o modelih ni potrebno in bo zadoščalo, če se približevanje omeji na tiste nacionalne zakonske določbe, ki najbolj neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga; ker naj se določbe o sankcijah, pravnih sredstvih in izvajanju prepustijo nacionalni zakonodaji; ker ciljev tega omejenega približevanja države članice ne morejo ustrezno doseči, če ukrepajo same;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)
ker naj imajo države članice skladno s tem proste roke pri določanju postopkovnih določb v zvezi z registracijo, podaljšanjem in ugotavljanjem ničnosti pravic iz modela in določb, ki zadevajo učinke takšne ničnosti;
⇩ novo
(2)Z Direktivo 98/71/ES so bile harmonizirane ključne določbe materialnega prava držav članic o modelih, za katere se je ob sprejetju štelo, da najbolj neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, saj so ovirale prost pretok blaga in svobodo opravljanja storitev v Uniji.
(3)Varstvo modelov v nacionalnem pravu držav članic soobstaja z varstvom, ki je na voljo na ravni Unije na podlagi modelov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: modeli EU), ki so enotnega značaja in veljajo po celotni Uniji, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 6/2002. Hkratni obstoj sistemov varstva modelov na nacionalni ravni in na ravni Unije ter ravnotežje med njimi sta ključnega pomena za pristop Unije do varstva intelektualne lastnine.
(4)Da bi redno pregledovala politike Unije, je Komisija v skladu s svojo agendo za boljše pravno urejanje opravila temeljito oceno sistemov varstva modelov v Uniji, ki je vključevala celovito gospodarsko in pravno oceno na podlagi vrste študij.
(5)Svet je v svojih sklepih z dne 11. novembra 2020 o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v Uniji Komisijo pozval, naj predloži predloge za revizijo Uredbe (ES) št. 6/2002 in Direktive 98/71/ES. Revizija je bila zahtevana zaradi potrebe po posodobitvi sistemov industrijskih modelov in povečanju privlačnosti varstva modelov za posamezne oblikovalce in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja. Z revizijo naj bi se zlasti obravnavale in preučile spremembe, s katerimi bi se podprl in okrepil dopolnjujoči se odnos med sistemi varstva modelov na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni, ter vključila nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje razlik v sistemu varstva modelov v Uniji.
(6)Komisija je na podlagi končnih rezultatov ocene v svojem sporočilu z dne 25. novembra 2020 „Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU“ napovedala, da bo po uspešni reformi zakonodaje Unije o blagovnih znamkah revidirala zakonodajo Unije o varstvu modelov.
(7)Evropski parlament je v svojem poročilu z dne 10. novembra 2021 o akcijskem načrtu za intelektualno lastnino pozdravil pripravljenost Komisije, da posodobi zakonodajo Unije o varstvu modelov, pozval Komisijo, naj dodatno harmonizira postopke prijave in razglasitve ničnosti v državah članicah, ter predlagal razmislek o uskladitvi Direktive 98/71/ES in Uredbe (ES) št. 6/2002 z namenom zagotovitve večje pravne varnosti.
(8)Med posvetovanji in ocenjevanjem se je pokazalo, da ne glede na predhodno harmonizacijo nacionalnih zakonodaj še vedno obstajajo področja, kjer bi lahko dodatna harmonizacija pozitivno vplivala na konkurenčnost in rast.
(9)Da bi zagotovili dobro delujoč notranji trg in po potrebi olajšali pridobivanje, upravljanje in varstvo pravic do modelov v Uniji, kar bi koristilo rasti in konkurenčnosti podjetij v Uniji, zlasti malih in srednjih podjetij, hkrati pa ustrezno upoštevali interese potrošnikov, je treba približevanje zakonodaje, doseženo z Direktivo 98/71/ES, razširiti na druge vidike materialnega prava o modelih, ki ureja modele, zaščitene z registracijo v skladu z Uredbo (ES) št. 6/2002.
(10)Poleg tega je treba približati postopkovna pravila, da se olajša pridobivanje, upravljanje in varstvo pravic do modelov v Uniji. Zato bi bilo treba uskladiti nekatera glavna postopkovna pravila na področju registracije modelov v državah članicah in v sistemu modelov EU. Kar zadeva postopke nacionalnega prava, zadostuje že, da se določijo splošna načela, države članice pa nato same določijo podrobnejša pravila.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)
(11)Ta direktiva za modele ne izključuje uporabe nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti ⌦ Unije ⌫ glede varstva, ki ga ne zagotavlja registracija ali objava videza izdelka ⌦ modela ⌫, na primer zakonodaje, ki se nanaša na pravice iz do neregistriranega modela, blagovne znamke, patente in uporabne modele, nelojalno konkurenco ali civilno odgovornost.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 8
⇨ novo
(12)ker je, dokler avtorsko pravo ni usklajeno, pPomembno je uveljaviti načelo kumulacije varstva po specifičnem pravu varstva registriranega modela in po avtorskem pravu, medtem ko imajo države članice proste roke pri določanju obsega varstva avtorske pravice in pogojev, po katerih se takšno varstvo zagotavlja; ⇨ pri čemer bi morali biti modeli, zaščiteni s pravicami do modela, upravičeni tudi do zaščite kot avtorska dela, če so izpolnjene zahteve avtorskega prava Unije. ⇦
🡻 98/71/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)
⇨ novo
(13)Doseganje ciljev notranjega trga zahteva, da so pogoji za pridobivanje ⌦ pravice do ⌫ registriranega modela identični v vseh državah članicah.
(14)Zato je potrebno podati enotno opredelitev pojma ⌦ enotni opredelitvi pojmov ⌫ videza izdelka ⌦ model ⌫ ⇨ in izdelek, ki sta jasni, pregledni in tehnološko posodobljeni, tudi ob upoštevanju pojava novih modelov, ki niso v obliki fizičnih izdelkov. Čeprav seznam zadevnih izdelkov ni izčrpen, je treba razlikovati med izdelki v fizični obliki, grafično prikazanimi izdelki in izdelki, ki so razvidni iz prostorske razporeditve predmetov, namenjenih zlasti oblikovanju notranjega okolja. V zvezi s tem bi bilo treba priznati, da lahko premik, prehod ali katera koli druga vrsta animacije značilnosti prispeva k videzu modelov, zlasti tistih, ki niso uporabljeni v izdelkih v fizični obliki. ⇦
(15)in ⌦ Poleg tega obstaja potreba po enotni opredelitvi ⌫ pogojev ⌦ zahtev glede ⌫ novosti in individualne narave, ki jih morajo izpolnjevati pravice iz ⌦ do ⌫ registriranega modela.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)
(16)ker je za Za omogočanje prostega pretoka blaga bistvenega pomena ⌦ je treba ⌫ načelno zagotoviti, da pravice iz ⌦ do ⌫ registriranega modela imetniku pravice zagotavljajo enako stopnjo varstva v vseh državah članicah.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)
(17)Registracijoa imetniku pravic zagotavlja varstvo tistih ⌦ modelskih ⌫ značilnosti videza izdelka, v celoti ali deloma, ki so v prijavi jasno razkriti ⌦ prikazane ⌫ in dostopni e javnosti z objavo ali vpogledom v ustrezni spis.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)
⇨ novo
(18)⇨ Ni sicer treba, da so modelske značilnosti vidne v nekem določenem trenutku ali v določenih okoliščinah, da bi zanje veljalo varstvo modelov, vendar kot izjema k temu načelu ⇦ ker naj varstvo ne ⌦ bi smelo ⌫ zajemati tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo ⇨ kompleksnega ⇦ izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takšnih delov, ki niso vidne, kadar je del vključen ⌦ vgrajen ⌫, ali ki same zase ne izpolnjujejo pogojev⌦ zahtev ⌫ glede novosti in individualne narave. ⌦ Zato se te ⌫ ⌦ modelske ⌫ značilnosti videza ⇨ sestavnih delov kompleksnega ⇦ izdelka, ki so iz naštetih razlogov izvzete iz varstva, ne smejo upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge lastnosti modela modelske značilnosti izpolnjujejo pogoje ⌦ zahteve ⌫ za varstvo.
⇩ novo
(19)Čeprav navedbe o izdelku ne vplivajo na obseg varstva modela kot tak, se lahko poleg predstavljanja modela uporabijo tudi za določitev narave izdelka, v katerega je model vključen ali v katerem naj bi se uporabljal. Poleg tega se z navedbami o izdelkih izboljša možnost iskanja po modelih v registru modelov, ki ga vodi urad za industrijsko lastnino. Zato bi bilo treba pred registracijo zagotoviti natančne navedbe o izdelkih, ki bi olajšale iskanje ter povečale preglednost in dostopnost registra, brez nepotrebnega bremena za prijavitelje.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 13 (prilagojeno)
⇨ novo
(20)Ocena o tem, ali ima videz izdelka ⌦ model ⌫ individualno naravo, ⌦ bi morala temeljiti ⌫ temelji na tem, ali se celotni vtis ⌦ , ki ga model naredi ⌫ na seznanjenega uporabnika , ki vidi videz izdelka, jasno razlikuje od vtisa, ki ga na njem pustijo nanj naredi ⇨ kateri koli drug model, ki je del ⇦ ⌦ zbirke ⌫ obstoječih videz izdelkov ⌦ modelov ⌫, ob upoštevanju narave izdelka, za katerega v katerem se videz izdelka ⌦ model ⌫ uporablja ali v katerega je vgrajen ⌦ vključen ⌫, še zlasti pa industrijskiega sektorja, v katerega spada, in stopnjo svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka ⌦ modela ⌫.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 14 (prilagojeno)
⇨ novo
(21)Tehnoloških inovacij se ne ⌦ bi ⌫ smelo ovirati s podeljevanjem ⌦ varstva ⌫ modelov za ⇨ modele, ki imajo izključno tehnične ⇦ značilnosti ⇨ ali razporeditev takih značilnosti ⇦, ki so določene zgolj s tehnično funkcijo. ker je Razumljivo je, da to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka ⌦ model ⌫ estetsko vrednost. ⇨ Pravica do registriranega modela se lahko razglasi za nično, če pri izbiri značilnosti videza niso bili upoštevani nobeni drugi dejavniki, zlasti tisti, ki so povezani z vizualnim vidikom, razen potrebe, da ta izdelek izpolnjuje tehnično funkcijo. ⇦
(22)Medsebojnega delovanja izdelkov različnih izdelav ⌦ Interoperabilnosti izdelkov različnih znamk ⌫ se prav tako ne sme ovirati z razširitvijo varstva na obliko ⌦ model ⌫ mehanskih veznih elementov. ker se značilnosti videza izdelka, ki so iz naštetih razlogov izvzete iz varstva, ne sme upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge značilnosti videza izdelka izpolnjujejo zahteve za varstvo;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 15
(23)Mehanski vezni elementi modularnih sistemov lahko kljub temu predstavljajo pomemben element inovativnih lastnosti modularnih sistemov in pomenijo pomemben element za trženje, zaradi česar morajo biti upravičeni do varstva.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 16 (prilagojeno)
(24)Model se ne registrira za videz izdelka, ⌦ Pravica do modela ne obstaja, kadar ⌫ ki nasprotuje je model v nasprotju z javnemuim reduom ali sprejetimi moralnimi načelomi. ker Ta direktiva ne usklajuje nacionalnih pojmovanj javnega reda ali sprejetih moralnih načel.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 17
(25)Za nemoteno delovanje notranjega trga je bistveno poenotiti trajanje varstva pravic iz do registriranega modela.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 18 (prilagojeno)
(26)Določbe te direktive ne vplivajo na uporabo predpisov o konkurenci iz členov ⌦ 101 ⌫ 85 in ⌦ 102 ⌫ 86 Pogodbe ⌦ o delovanju Evropske unije ⌫.
🡻 98/71/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)
ker je hitro sprejetje te direktive postalo nujnost za številne industrijske sektorje; ker se na tej stopnji ne da uvesti polnega približevanja zakonov držav članic o uporabi varovanih modelov z namenom omogočanja popravila kompleksnega izdelka, tako da se ohrani njegov izvirni videz, kjer je izdelek, ki vključuje videz izdelka ali na katerem je videz izdelka uporabljen, sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza je odvisen varovani videz; ker naj odsotnost polnega približevanja zakonodaj držav članic o uporabi varovanih modelov za takšno popravilo kompleksnega izdelka ne ovira približevanja drugih nacionalnih določb prava modelov, ki najbolj neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga; ker naj zato države članice medtem ohranijo vse določbe v skladu s Pogodbo, ki se nanašajo na uporabo videza izdelka sestavnega dela, ki se uporablja za popravilo kompleksnega izdelka z namenom obnove njegovega izvirnega videza, če pa uvedejo kakšne nove določbe v zvezi s takšno uporabo, naj bo njihov namen le liberalizacija trga s takšnimi deli; ker se od držav članic, ki na dan začetka veljavnosti te direktive ne zagotavljajo varstva videza sestavnih delov, ne zahteva uvedba registracije modelov za takšne dele; ker naj tri leta po datumu izvedbe te direktive Komisija predloži analizo posledic določb te direktive za industrijo Skupnosti, za potrošnike, za konkurenco in za delovanje notranjega trga; ker naj se v zvezi s sestavnimi deli kompleksnih izdelkov v analizi upošteva zlasti usklajevanje na podlagi obstoječih možnosti, vključno s sistemom nadomestil in omejenim trajanjem izključnosti; ker naj Komisija najpozneje v roku enega leta po predložitvi analize po posvetovanju z najbolj prizadetimi strankami predlaga Evropskemu parlamentu in Svetu kakršnekoli spremembe k tej direktivi, potrebne za dopolnitev notranjega trga v zvezi s sestavnimi deli kompleksnih izdelkov, in vse druge spremembe, ki jih smatra za potrebne;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 20 (prilagojeno)
ker naj se prehodna določba v členu 14, ki zadeva videz izdelka sestavnega dela, uporabljenega za popravilo kompleksnega izdelka z namenom obnove njegovega izvirnega videza, nikakor ne razume kot ovira prostemu pretoku izdelka, ki je takšen sestavni del;
🡻 98/71/ES uvodna izjava 21 (prilagojeno)
⇨ novo
(27)ker morajo biti izčrpno našteti Mmaterialniopravne razlogie za ⇨ neregistracijo ⇦ zavrnitev registracije v tistih državah članicah, ki predvidevajo materialni preizkus prijav pred registracijo, in materialniopravne razlogie za ničnost pravic iz do registriranega modela ⌦ v vseh državah članicah ⌫ ⌦ bi bilo treba ⌫ izčrpno našteti.
⇩ novo
(28)Glede na vse večjo uporabo tehnologij 3D-tiskanja v različnih panogah in posledične izzive za imetnike pravic do modelov pri učinkovitem preprečevanju nezakonitega in enostavnega kopiranja njihovih zaščitenih modelov je primerno določiti, da ustvarjanje, prenos, kopiranje in dajanje na voljo katerega koli medija ali programske opreme, s katerim se posname model za namene reprodukcije izdelka, ki krši zaščiten model, pomeni uporabo modela, za katero je potrebno dovoljenje imetnika pravice.
(29)Za okrepitev varstva modelov in učinkovitejši boj proti ponarejanju ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), zlasti s členom V o prostem tranzitu iz Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, v zvezi z generičnimi zdravili pa z Deklaracijo o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, bi moral biti imetnik pravice do registriranega modela upravičen, da tretjim osebam prepreči vnos izdelkov iz tretjih držav v državo članico, v kateri je model registriran, ne da bi bili tam sproščeni v prosti promet, če je model brez dovoljenja enako vključen v te izdelke ali se v njih uporablja ali pa se model po svojih bistvenih vidikih videza ne more razlikovati od takih izdelkov.
(30)V ta namen bi bilo treba dovoliti, da imetniki registriranega modela preprečijo vnos izdelkov, ki kršijo pravice, in izvajanje kakršnih koli carinskih postopkov za take izdelke, vključno zlasti s tranzitom, pretovarjanjem, skladiščenjem, prostimi conami, začasno hrambo, aktivnim oplemenitenjem ali začasnim uvozom, tudi kadar taki izdelki niso namenjeni dajanju na trg v zadevni državi članici. Carinski organi bi morali pri izvajanju carinskega nadzora uporabljati pooblastila in postopke iz Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, tudi na zahtevo imetnikov pravic. Zlasti bi morali izvajati ustrezen nadzor na podlagi meril analize tveganja.
(31)Da bi uskladili potrebo po zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic do modela s potrebo po odpravi ovir za prosto trgovino z zakonitimi izdelki, bi moral imetnik pravice do modela zadevno pravico izgubiti, kadar deklarant ali imetnik izdelkov v naknadnem postopku pred sodnim ali drugim organom, pristojnim za sprejetje meritorne odločitve o morebitni kršitvi pravice do registriranega modela, lahko dokaže, da imetnik pravice do registriranega modela ni upravičen prepovedati dajanja izdelkov na trg v končni namembni državi.
(32)Za izključne pravice, podeljene s pravico do registriranega modela, bi moral veljati ustrezen sklop omejitev. Poleg zasebne in nekomercialne uporabe ter dejanj v poskusne namene bi moral tak seznam dovoljene uporabe vključevati reproduciranje za namene citiranja ali poučevanja, referenčno uporabo v okviru primerjalnega oglaševanja in uporabo za komentar ali parodijo, če so ta dejanja v skladu s poštenimi trgovinskimi praksami in neupravičeno ne posegajo v običajno uporabo modela. Kadar tretje osebe model uporabljajo za namene umetniškega izražanja, bi se morala taka uporaba šteti za pravično, če je obenem v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah. Poleg tega bi se morala ta direktiva uporabljati tako, da bi zagotovili dosledno spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, zlasti svobode izražanja.
(33)Namen varstva modelov je podeliti izključne pravice do videza izdelka, ne pa monopol nad izdelkom kot takim. Varstvo modelov, za katere ni nobene druge praktične rešitve, bi pravzaprav vodilo v monopol nad izdelki. Tako varstvo bi se približalo zlorabi sistema varstva modelov. Če se tretjim stranem omogočita izdelava in distribucija nadomestnih delov, se ohrani konkurenca. Če bi se varstvo modelov razširilo na nadomestne dele, bi te tretje strani kršile navedene pravice, konkurenca bi bila izključena, imetniku pravice do modela pa bi bil dejansko podeljen monopol nad izdelkom.
(34)Razlike med zakoni držav članic o uporabi zaščitenih modelov za omogočanje popravila kompleksnega izdelka, tako da se povrne njegov prvotni videz, kjer je izdelek, ki vključuje model ali v katerem je model uporabljen, oblikovno odvisen sestavni del kompleksnega izdelka, neposredno vplivajo na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Take razlike izkrivljajo konkurenco in trgovino na notranjem trgu ter ustvarjajo pravno negotovost.
(35)Zato je treba za nemoteno delovanje notranjega trga in za zagotovitev lojalne konkurence na njem približati zakonodajo držav članic o varstvu modelov, kar zadeva uporabo zaščitenih modelov za popravilo kompleksnega izdelka, da se povrne njegov prvotni videz, z vključitvijo klavzule o popravilih, podobne tisti iz Uredbe (ES) št. 6/2002, ki velja za modele EU na ravni Unije, vendar bi se izrecno uporabljala le za oblikovno odvisne sestavne dele kompleksnih izdelkov. Ker je predvideni učinek take klavzule o popravilih narediti pravice do modela neizvršljive, kadar se model sestavnega dela kompleksnega izdelka uporablja za popravilo kompleksnega izdelka, da se povrne njegov prvotni videz, bi morala biti klavzula o popravilih uvrščena med razpoložljive možnosti obrambe pred kršitvijo pravice do modela na podlagi te direktive. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev, da se potrošnikov ne zavaja, temveč se lahko informirano odločajo med konkurenčnimi izdelki, ki se lahko uporabijo za popravilo, v zakonodaji tudi izrecno navesti, da se na klavzulo o popravilih ne more sklicevati proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela, ki potrošnikov ni ustrezno obvestil o izvoru izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka.
(36)Da bi preprečili, da bi različni pogoji v državah članicah v zvezi s predhodno uporabo povzročili razlike v pravni moči istega modela v različnih državah članicah, je primerno zagotoviti, da bi bila vsaka tretja oseba, ki lahko dokaže, da je pred datumom vložitve prijave modela ali pred datumom prednostne pravice, če se ta uveljavlja, v državi članici v dobri veri začela uporabljati ali se je resno in učinkovito pripravljala uporabiti model, vključen v obseg varstva pravice do registriranega modela, ki ni bil kopiran od njega, upravičena do omejene uporabe navedenega modela.
(37)Zaradi boljšega in lažjega dostopa do varstva modelov ter povečanja pravne varnosti in predvidljivosti bi moral biti postopek za registracijo modelov v državah članicah učinkovit in pregleden, zanj pa bi morala veljati pravila, podobna tistim, ki se uporabljajo za modele EU.
(38)V ta namen je treba določiti skupna pravila glede zahtev in tehničnih sredstev za jasno in natančno predstavitev modelov v kateri koli obliki vizualne reprodukcije v fazi vložitve prijave, ob upoštevanju tehničnega napredka pri vizualizaciji modelov in potreb industrije Unije v zvezi z novimi (digitalnimi) modeli. Poleg tega bi morale države članice z zbliževanjem praks vzpostaviti harmonizrane standarde.
(39)Zaradi večje učinkovitosti je tudi primerno, da se prijaviteljem modelov omogoči, da združijo več modelov v eni združeni prijavi, pri čemer za to ne bi veljal pogoj, da morajo vsi izdelki, v katere naj bi bili modeli vključeni ali v katerih naj bi se uporabljali, spadati v isti razred po mednarodni klasifikaciji za industrijske modele.
(40)Običajna objava, ki sledi registraciji modela, lahko v nekaterih primerih uniči ali ogrozi komercialno uspešnost modela. Možnost odloga objave v takih primerih ponuja rešitev. Zaradi skladnosti in večje pravne varnosti, ki bi podjetjem omogočili zmanjšanje stroškov upravljanja portfeljev modelov, bi morala za odlog objave v Uniji veljati ista pravila.
(41)Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja in enako raven dostopa do varstva modelov po vsej Uniji, tako da bi se čim bolj omejila registracijska in druga postopkovna bremena za prijavitelje, bi morali vsi osrednji uradi za industrijsko lastnino v državah članicah omejiti materialnopravni preizkus po uradni dolžnosti na neobstoj razlogov za neregistracijo, ki so izčrpno našteti v tej direktivi, tako kot to na ravni Unije počne Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).
(42)Da bi se ponudila učinkovita sredstva za razglasitev ničnosti pravic do modela, bi morale države članice določiti upravni postopek za razglasitev ničnosti, ki je ustrezno usklajen s tistim, ki se uporablja za registrirane modele EU na ravni Unije.
(43)Zaželeno je, da bi osrednji uradi držav članic za industrijsko lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino sodelovali med seboj ter z uradom EIPO na vseh področjih registracije in upravljanja modelov, da bi spodbudili približevanje praks in orodij, na primer z oblikovanjem in posodabljanjem skupnih ali povezanih podatkovnih zbirk in portalov za namene vpogleda in iskanja. Države članice bi morale nadalje zagotoviti, da njihovi osrednji uradi za industrijsko lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino sodelujejo med seboj in z uradom EUIPO na vseh drugih področjih svojih dejavnosti, ki so pomembna za varstvo modelov v Uniji.
(44)Ker ciljev te direktive, in sicer spodbujati in vzpostaviti dobro delujoč notranji trg ter olajšati registracijo, upravljanje in varstvo pravic do modelov v Uniji, kar bi koristilo rasti in konkurenčnosti, kjer je primerno, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njenega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.
(45)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal ...
(46)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi z Direktivo 98/71/ES vsebinsko spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz navedene predhodne direktive.
(47)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov iz Priloge I za prenos Direktive v nacionalno pravo –
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE 1
⌦ SPLOŠNE DOLOČBE ⌫
Člen 12
Področje uporabe
1.Ta direktiva se uporablja za:
(a)⌦ pravice do ⌫ modeleov, registrirane pri osrednjih uradih za industrijsko lastnino držav članic;
(b)⌦ pravice do ⌫ modeleov, registrirane pri Uradu Beneluksa za modele ⌦ intelektualno lastnino ⌫;
(c)⌦ pravice do ⌫ modeleov, registrirane po mednarodnih sporazumih, ki učinkujejo ⌦ veljajo ⌫ v državi članici;
(d)prijave za ⌦ pravic do ⌫ modeleov pod iz točko (a), (b) in (c).
2.Za namene te direktive registracija modela zajema tudi objavo, ki sledi vložitvi prijave modela pri uradu za industrijsko lastnino v državi članici, kjer pravica na do modelua začne obstajati s takšno objavo.
Člen 21
Opredelitveev pojmov
Za namene te direktive ⌦ V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov ⌫:
⇩ novo
(1) „urad“ pomeni osrednji urad za intelektualno lastnino, ki ga je ena ali več držav članic pooblastila za registracijo modelov;
(2) „register“ pomeni register modelov, ki ga vodi urad;
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
⇨ novo
(3a) "videz"⌦ model ⌫ pomeni izgled ⌦ videz ⌫ celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture, in/ali materialov samega izdelka in/ali njegovihe ornamentov ⌦ dekoracije ⌫ ⇨ , vključno s premikom, prehodom ali katero koli drugo vrsto animacije teh značilnosti ⇦;
(4b) „izdelek“ pomeni vsak industrijski ali obrtni predmet, ⌦ razen računalniških programov ⌫, ⇨ ne glede na to, ali gre za izdelek v fizični ali digitalni obliki ⇦, ki med drugim zajema:
(a) dele, ki so namenjeni za sestavo kompleksnega izdelka, embalažo, ⇨ komplete artiklov, ⇦ opremo, ⇨ prostorsko razporeditev predmetov, namenjenih zlasti oblikovanju notranjega okolja, ⇦ ⌦ in dele, namenjene sestavljanju v kompleksen izdelek; ⌫
(b)grafičnea ⇨ dela ali ⇦ simbole ⇨ , logotipe, reliefne vzorce, ⇦ in tipografske znake ⇨ in grafične uporabniške vmesnike ⇦ , z izjemo računalniških programov;
(5c) „kompleksni izdelek“ pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi.
POGLAVJE 2
⌦ MATERIALNO PRAVO O MODELIH ⌫
Člen 3
Pogoji za varstvo
1.Države članice varujejo modele ⌦ samo ⌫ z registracijo ⌦ modelov ⌫ in njihovim imetnikom zagotovijo izključne pravice v skladu z določbami te direktive.
2.Videz izdelka ⌦ Model ⌫ je varovan zaščiten z modelom ⌦ s pravico do modela ⌫, če je nov in ima individualno naravo.
3.Za videz izdelka ⌦ model ⌫, uporabljen ali vgrajen ⌦ vključen ⌫ v izdelek, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, se šteje, da je nov in ima individualno naravo le v naslednjih primerih:
(a)če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden; in
(b)če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje ⌦ zahteve ⌫ glede novosti in individualne narave.
4.„Normalna uporaba“ v pomenu odstavka 3, točka (a), pomeni uporabo pri končnem uporabniku, kar izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravljanje.
Člen 4
Novost
Videz izdelka⌦ Model ⌫ se šteje za novega, če javnosti pred datumom vložitve prijave registracije ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva, še ni bil dostopen enak videz izdelka ⌦ model ⌫. Videzi⌦ Modeli ⌫ se štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.
Člen 5
Individualna narava
1.Šteje se, da ima videz izdelka ⌦ model ⌫ individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka ⌦ model ⌫, dostopnegaen javnosti pred datumom vložitve prijave registracije ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.
2.Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka ⌦ modela ⌫
Člen 6
Razkritje
1.Za namen uporabe odstavkov 4 in 5 se šteje, da je bil videz izdelka ⌦ model ⌫ dostopen javnosti v Skupnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit, razen če ti dogodki ne bi mogli postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti ⌦ Uniji ⌫, pred datumom vložitve prijave registracije ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva. Videz izdelka ⌦ Model ⌫ pa se ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.
2.Razkritje se ne upošteva za namen uporabe členov 4 in 5, če je ⇨ razkriti model, ki je enak ⇦ videz izdelka ⌦ modelu ⌫, za katerega se zahteva varstvo z ⌦ na podlagi pravice do ⌫ registriranimega modeloma države članice, ⇨ ali se po celotnem vtisu ne razlikuje od tega modela, ⇦ postal dostopen javnosti:
(a)s strani oblikovalca ⌦ kar je omogočil oblikovalec ⌫ modela, njegovega pravnegai naslednika ali tretjea osebea kot posledica podanih informacij ali dejanj oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika; in
(b)v obdobju 12 mesecev pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.
3.Odstavek 2 se uporablja tudi, če je bil videz izdelka ⌦ model ⌫ dostopen javnosti kot posledica zlorabe v odnosu do oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika.
Člen 7
Videzi izdelka⌦ Modeli ⌫, ki jih določa tehnična funkcija, in videzi izdelka⌦ modeli ⌫ tehničnih veznih elementov
1.Model se ne registrira ⌦ Pravica do modela ne obstaja ⌫ za značilnosti izgleda videza izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija.
2.Model se ne registrira ⌦ Pravica do modela ne obstaja ⌫ za značilnosti izgleda videza izdelka, ki morajo biti reproducirane v natančno isti obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, na katerega se videz nanaša ⇨ v katerega je model vključen ali v katerem se uporablja ⇦, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.
3.Ne glede na odstavek 2 je lahko pod pogoji iz členov 4 in 5 kot model registriran videz izdelka ⌦ pravica do modela obstaja za model ⌫, ki je namenjen za omogočanje večkratne sestave ali povezave medsebojno zamenljivih delov modularnega sistema.
Člen 8
Modeli, ki nasprotujejo ⌦ so v nasprotju z ⌫ javnemuim reduom ali moralio
⌦ Pravica do ⌫ Mmodela se ne registrira ⌦ ne obstaja ⌫ za videz izdelka ⌦ model ⌫, ki nasprotuje ⌦ je v nasprotju z ⌫ javnemuim reduom ali sprejetimi moralnimi načelomi.
Člen 9
Obseg varstva
1.Obseg varstva ⌦ , ki ga zagotavlja pravica do ⌫ modela, vključuje vsakršen videz izdelka ⌦ model ⌫, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.
2.Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka ⌦ modela ⌫.
Člen 10
⌦ Začetek in ⌫ tTrajanje varstva
Po registraciji ⌦ 1. Varstvo, ki ga zagotavlja pravica do registriranega modela za ⌫ videza izdelka⌦ model ⌫, ki ustreza pogojem ⌦ zahtevam ⌫ iz člena 3(2), je ta varovan z modelom ⌦ se začne z registracijo pri uradu. ⌫
⌦ 2. Registrirani model se registrira ⌫ za eno ali več petletniho obdobije od datuma vložitve prijave ⌦ registracije ⌫. Imetnik modela lahko trajanje varstva podaljša za eno ali več petletnih obdobij do največ 25 let od datuma vložitve prijave ⌦ registracije ⌫.
⇩ novo
Člen 11
Pravica do registriranega modela
1.Pravico do registriranega modela ima oblikovalec ali njegov pravni naslednik.
2.Če je več oseb skupaj razvilo model, imajo skupaj pravico do registriranega modela.
3.Če pa model razvije zaposleni pri izvrševanju svojih dolžnostih ali po navodilih delodajalca, ima pravico do registriranega modela delodajalec, razen če se ne dogovorita drugače ali pa nacionalna zakonodaja določa drugače.
Člen 12
Domneva v korist registriranega imetnika modela
Oseba, v imenu katere je registrirana pravica do modela, ali pred registracijo oseba, v imenu katere je vložena prijava, se šteje za osebo, upravičeno nastopati v vseh postopkih pred uradom, na območju pristojnosti katerega se uveljavlja varstvo, kakor tudi v vseh ostalih postopkih.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 1311
Ničnost ali zavrnitev registracije ⌦ Razlogi za neregistracijo ⌫
1.
Registracija modela se zavrne ali se pravica iz že registriranega modela razglasi za nično⌦ , kadar ⌫ :
(a)če videz izdelka ⌦ model ⌫ ni videz izdelka ⌦ model ⌫ v pomenu člena 2, točka (3),1(a); ali
(b)če ⌦ model ⌫ ne izpolnjuje zahtev členaov3 do 8.; ali
Člen 14
⌦ Razlogi za ničnost ⌫
⌦ 1.
Če je bil model registriran, se pravica do modela razglasi za nično v naslednjih primerih: ⌫
⌦ (a)
model ni model v pomenu člena 2, točka (a); ⌫
⌦ (b)
model ne izpolnjuje zahtev iz členov 3 do 8; ⌫
(c)⇨ na podlagi odločbe pristojnega sodišča ali organa ⇦ če prijavitelj ali imetnik ⌦ pravice do ⌫ modela do njega ⌦ nje ⌫ ni upravičen po zakonu zadevne države članice; ali
(d)če je videz izdelka ⌦ model ⌫ je v koliziji s predhodnim videzom izdelka ⌦ modelom ⌫, ki je bil dostopen javnosti po datumu vložitve prijave ali po datumu prednostne pravice, če se ta zahteva, in ki ga je od datuma ki predhodi navedeni ⌦ , ki je pred ⌫ datumom ⌦ vložitve prijave ali datumom prednostne pravice modela, če se ta zahteva ⌫, varuje ⌦ zaščiten ⌫:
(i) z registriranim modelom Skupnosti ⌦ EU ⌫ ali prijavao za registriranegai modela Skupnosti ⌦ EU ⌫ ⇨ pod pogojem, da bo registriran; ⇦
(ii) ali ⌦ s pravico do ⌫ ⇨ registriranega ⇦ modela zadevne države članice ali s prijavao takšnega modela ⌦ pravice ⌫. ⇨ , pod pogojem, da bo registrirana; ⇦
⇩ novo
(iii) s pravico do modela, registrirano po mednarodnih sporazumih, ki veljajo v zadevni državi članici, ali s prijavo take pravice, pod pogojem, da bo registrirana;
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
2.
Vsaka država članica lahko predvidi, da se registracija modela zavrne ali se pravica iz že registriranega modela razglasi za nično:
(ea)če je v poznejšem videzu izdelka ⌦ modelu ⌫ je uporabljen razlikovalni znak, zakonodaja Skupnosti ⌦ Unije ⌫ ali zadevne države članice, ki ureja ta znak, pa imetniku pravice iz do znaka daje pravico, da prepove takšno uporabo; ali
(fb)če videz izdelka ⌦ model ⌫ pomeni nedovoljeno uporabo dela, ki je avtorskopravno varovano v zadevni državi članici; ali
(gc)če videz izdelka ⌦ model ⌫ pomeni nepravilno uporabo katerega koli predmeta, navedenega v členu 6ter6b Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, ali oznak, emblemov in grbov, ki niso našteti v členu 6ter6b te ⌦ navedene ⌫ konvencije in za katere obstaja poseben javni interes v zadevni državi članici.
⇩ novo
2.
Na razloge za ničnost iz odstavka (1), točki (a) in (b), se lahko sklicuje:
(a)
katera koli fizična ali pravna oseba,
(b)
katera koli skupina ali organ, ustanovljen za zastopanje interesov proizvajalcev, izdelovalcev, izvajalcev storitev, trgovcev ali potrošnikov, če ima ta skupina ali organ pravno sposobnost biti stranka v postopku v skladu z zanj veljavnim pravom.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
3.
Razlog ⌦ za ničnost ⌫ iz odstavka 1 , točka (c), lahko uveljavlja le oseba, upravičena do ⌦ pravice do ⌫ modela po zakonu zadevne države članice.
4.
Razloge ⌦ za ničnost ⌫ iz odstavka 1, točke (d), in odstavka 2(a) (e)in (f)(b), lahko uveljavljajo le ⌦ naslednje osebe: ⌫
(a)
prijavitelj ali imetnik pravice v koliziji;.
⇩ novo
(b)
osebe, ki so po zakonodaji Unije ali pravu zadevne države članice upravičene do uveljavljanja zadevnih pravic;
(c)
pridobitelj licence, ki ga pooblasti imetnik blagovne znamke ali imetnik pravice do modela.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
5.
Razlog ⌦ za ničnost ⌫ iz odstavka 1, točka (g),2(c) lahko uveljavlja le oseba ali subjekt, ki ga ⌦ nepravilna ⌫ uporaba zadeva.
6.
Odstavka 4 in 5 ne vplivata na prosto odločitev držav članic, da predvidijo, da lahko razloge iz odstavka 1(d) in (c) uveljavlja tudi ustrezen organ zadevne države članice na lastno pobudo.
7.
Če je bila registracija modela zavrnjena ali je bila pravica iz modela razglašena za nično v skladu z odstavkom (1)(b) ali odstavkom 2, se lahko videz izdelka registrira oziroma model ohrani v spremenjeni obliki, če v tej obliki ustreza pogojem varstva in obdrži istovetnost. Registracija ali ohranitev v spremenjeni obliki lahko vključuje registracijo, ki jo spremlja delna odpoved imetnika modela, ali vpis v register modelov sodne odločbe, ki razglaša delno ničnost pravice iz modela.
8.
Vsaka država članica lahko predvidi, da se z odstopanjem od odstavkov 1 do 7 razlogi za zavrnitev registracije ali ničnost, ki veljajo v tej državi pred datumom začetka veljavnosti predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo, uporabljajo za prijave modelov, ki so bile vložene pred tem datumom in za registracije, ki iz njih sledijo.
⇩ novo
6.
Pravice do modela se ne sme razglasiti za nično, kadar prijavitelj ali imetnik pravice iz odstavka 1, točke (d) do (g), izrecno soglaša z registracijo modela pred vložitvijo zahteve za razglasitev ničnosti ali nasprotne tožbe.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
79.
⌦ Pravica do ⌫ Mmodela se lahko razglasi za ničnegao tudi po prenehanju ali odpovedi.
⇩ novo
Člen 15
Predmet varstva
Varstvo se zagotovi za tiste značilnosti videza registriranega modela, ki so jasno prikazane v prijavi registracije.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
Člen 1612
Pravice iz modela
1.
Registracija modela imetniku podeljuje izključno pravico do uporabe videza izdelka ⌦ modela ⌫ in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja ⌦ imetnika ⌫.
2.
⌦ Na podlagi odstavka 1 je lahko prepovedano ⌫Omenjena uporaba zajema zlasti ⌦ naslednje: ⌫
(a) izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka ⌦ model ⌫ vgrajen ⌦ vključen ⌫ ali na katerega je pritrjen ⌦ v katerem je uporabljen ⌫;,
⌦ (b) uvažanje ali izvažanje izdelka iz točke (a); ⌫
(c) ali skladiščenje takšnega izdelka ⌦ iz točke (a) ⌫ v te namene. ⌦ iz točk (a) in (b); ⌫
⇩ novo
(d) ustvarjanje, prenos, kopiranje in souporaba ali distribucija katerega koli medija ali programske opreme, s katerim se posname model, da se omogoči izdelava izdelka iz točke (a).
🡻 98/71/ES
2.
Kadar se po zakonu države članice dejanj iz odstavka 1 ne more preprečiti pred datumom, na katerega začnejo veljati predpisi, potrebni za uskladitev s to direktivo, se pravic iz modela ne sme uveljavljati za preprečitev nadaljevanja takšnih dejanj s strani katerekoli osebe, ki je s takimi dejanji začela pred tem datumom.
⇩ novo
3. Z odstopanjem od člena 9(1) lahko imetnik pravice do registriranega modela vsem tretjim osebam prepreči, da bi pri trgovanju iz tretjih držav v državo članico, v kateri je model registriran, vnesle izdelke, ki niso sproščeni v prosti promet v tej državi članici, kadar je model identično vključen v te izdelke ali se v njih uporablja ali če se model po svojih bistvenih vidikih ne more razlikovati od takih izdelkov in dovoljenje ni bilo izdano.
Imetnik pravice do registriranega modela izgubi pravico iz prvega pododstavka, če deklarant ali imetnik izdelkov med postopkom ugotavljanja morebitne kršitve pravice do registriranega modela, sproženem v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013, predloži dokazila o tem, da imetnik pravice do registriranega modela ne sme prepovedati dajanja izdelkov na trg v končni namembni državi.
Člen 17
Domneva veljavnosti
1.
V postopku za ugotavljanje kršitev se v korist imetnika pravice do registriranega modela domneva, da so izpolnjene zahteve za pravno veljavnost pravice do registriranega modela iz členov 3 do 8.
2.
Domnevo veljavnosti iz odstavka 1 je mogoče ovreči s kakršnimi koli postopkovnimi sredstvi, ki so na voljo v jurisdikciji zadevne države članice, vključno z nasprotnimi tožbami.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
Člen 1813
Omejitev pravic iz modela
1.
Pravice, ki jih z registracijo podeljuje model, se ne izvršujejo glede:
(a) dejanj, ki se izvedejo zasebno in za negospodarske namene;
(b) dejanj, ki se izvedejo v ⌦ poskusne ⌫ namene poizkusov;
(c) dejanj reproduciranja za namene citiranja ali učenja,; pod pogojem, da so takšna dejanja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in ne škodijo neupravičeno normalni uporabi modela ter da se omeni vir.
⇩ novo
(d) dejanj, ki se izvajajo z namenom identifikacije izdelka ali sklicevanja nanj kot na izdelek imetnika pravice do modela;
(e) dejanj, izvedenih za namene komentarja, kritike ali parodije;
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
2.
Poleg tega se pravice, ki jih ob registraciji podeljuje model, ne izvršujejo glede:
(fa) opreme ladij in letal ⌦ zrakoplovov ⌫, registriranih v drugi državi, kadar začasno vstopijo na ozemlje zadevne države članice;
(gb) uvoza rezervnih⌦ nadomestnih ⌫ delov in pripomočkov v zadevno državo članico z namenom popravila takšne ladje ali letala ⌦ zrakoplova ⌫;
(hc) izvajanja popravil na takšni ladji ali letalu ⌦ zrakoplovu ⌫.
⇩ novo
2.
Odstavek 1, točke (c), (d) in (e), se uporabljajo le, kadar so dejanja združljiva s poštenimi trgovinskimi praksami in ne posegajo neupravičeno v normalno uporabo modela, v primeru točke (c) pa kadar je naveden vir izdelka, v katerega je model vključen ali v katerem je uporabljen.
Člen 19
Klavzula o popravilih
1.
Varstvo se ne podeli za registrirani model, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od videza katerega je odvisen model sestavnega dela, in ki se uporablja v smislu člena 16(1) izključno za namen popravila navedenega kompleksnega izdelka, da se povrne njegov prvotni videz.
2.
Na odstavek 1 se ne more sklicevati proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela kompleksnega izdelka, ki potrošnikov z jasno in vidno označbo na izdelku ali v drugi ustrezni obliki ni ustrezno obvestil o poreklu izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka, da bi se lahko informirano odločili med konkurenčnimi izdelki, ki se lahko uporabijo za popravilo.
3.
Kadar ob sprejetju te direktive nacionalna zakonodaja države članice zagotavlja varstvo za modele v smislu odstavka 1, država članica z odstopanjem od odstavka 1 do... [Urad za publikacije: vstaviti datum – deset let od datuma začetka veljavnosti te direktive] še naprej zagotavlja tako varstvo za modele, za katere je bila vložena registracija pred začetkom veljavnosti te direktive.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
Člen 14
Prehodna določba
Dokler spremembe te direktive ne bodo sprejete na predlog Komisije v skladu z določbo člena 18, države članice ohranijo svoje obstoječe določbe v zvezi z uporabo videza sestavnega dela, uporabljenega za popravilo kompleksnega izdelka za obnovo njegovega prvotnega videza, in jih spremenijo le z namenom liberalizacije trga s takšnimi deli.
Člen 2015
Izčrpanje pravic
Pravice, ki jih ob registraciji podeljuje model, se ne razširijo na dejanja v zvezi z izdelkom, v katerega je vgrajen oziroma nanj pritrjen videz izdelka ⌦ katerega je vključen oziroma v katerem je uporabljen model ⌫, ki spada v obseg varstva ⌦ pravice do ⌫ modela, če je bil izdelek dan na trg v Skupnosti ⌦ Uniji ⌫ s strani dal imetnika pravice iz ⌦ do ⌫ modela ali ⌦ druga oseba ⌫ z njegovim soglasjem.
⇩ novo
Člen 21
Pravice do predhodne uporabe v zvezi s pravico do registriranega modela
1.
Pravica do predhodne uporabe obstaja za vsako tretjo osebo, ki lahko dokaže, da je pred datumom vložitve prijave ali pred datumom prednostne pravice, če se ta zahteva, v dobri veri v zadevni državi članici začela uporabljati model, vključen v obseg varstva pravice do registriranega modela, ki ni bil kopija tega modela, oziroma se je na to resno in dejansko pripravljala.
2.
Pravica do predhodne uporabe tretji osebi omogoča, da uporablja model za namene, za katere je bil uporabljen oziroma za katere so potekale resne in dejanske priprave pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice v zvezi s pravico do registriranega modela.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 2216
Odnos do⌦ Povezava z ⌫ drugihmi oblikami varstva
Določbe te uredbe ne vplivajo na določbe zakonodaje Skupnosti ⌦ Unije ⌫ ali zakonodaje zadevne države članice v zvezi z neregistriranimi pravicami iz ⌦ do ⌫ modela, blagovnimi znamkami ali drugimi razlikovalnimi znaki, patenti in uporabnimi modeli, tipografskimi simboli, civilno odgovornostjo ali nelojalno konkurenco.
Člen 2317
Odnos do ⌦ Povezava z ⌫ avtorskeimi praviceami
Videz izdelka ⌦ Model ⌫, ki ga varuje ⌦ pravica do ⌫ modela, registrirana v ali za državo članico v skladu s to direktivo, je upravičen tudi do ⌦ avtorskopravnega ⌫ varstva po zakonih o avtorski pravici te države od datuma, na katerega je bil videz izdelka ⌦ model ⌫ ustvarjen ali določen v katerikoli obliki⇨ , če so izpolnjene zahteve avtorskega prava Unije ⇦. Obseg takšnega varstva in pogoje, pod katerimi se zagotavlja, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka država članica.
⇩ novo
Člen 24
Znak za registrirani model
Imetnik pravice do registriranega modela lahko obvesti javnost, da je model registriran, tako da na izdelku, v katerega je model vključen ali v katerem je uporabljen, prikaže črko D v krogu. Takemu obvestilu o modelu se lahko priloži registrska številka modela ali hiperpovezava na vpis modela v register.
POGLAVJE 3
POSTOPKI
Člen 25
Zahteve v zvezi s prijavo
1.Prijava za registrirani model vsebuje vsaj vse naslednje:
(a)zahtevo za registracijo;
(b)informacije o identiteti prijavitelja;
(c)predstavitev modela, primerno za reprodukcijo, ki omogoča jasno razlikovanje in objavo vseh podrobnosti predmeta, za katerega se zahteva varstvo;
(d)navedbo izdelkov, v katere naj bi bil model vključen ali v katerih naj bi bil uporabljen.
2.Za prijavo registracije modela se plača pristojbina, ki jo določi zadevna država članica.
3.Navedba izdelkov iz odstavka 1, točka (d), ne vpliva na obseg varstva modela. To velja tudi za opis, v katerem je pojasnjena predstavitev modela, če tak opis pripravi država članica.
Člen 26
Predstavitev modela
1. Predstavitev modela iz člena 25(1) je jasna, natančna, dosledna in take kakovosti, da omogoča jasno razlikovanje in objavo vseh podrobnosti predmeta, za katerega se zahteva varstvo.
2. Sestavljena je iz kakršne koli oblike vizualne reprodukcije modela, bodisi črno-bele ali barvne. Reprodukcija je lahko statična, dinamična ali animirana in se izvede na kakršen koli ustrezen način s splošno razpoložljivo tehnologijo, vključno z risbami, fotografijami, videoposnetki ali računalniškim slikanjem/modeliranjem.
3. Reprodukcija prikazuje vse vidike modela, za katerega se zahteva varstvo, v enem ali več pogledih. Poleg tega se lahko prikažejo druge vrste pogledov, da se podrobneje opredelijo posebne značilnosti modela, zlasti:
(a)povečani pogledi, ki prikazujejo del izdelka ločeno v večjem merilu;
(b)prerezi, pri katerih je prikazan izrezani del izdelka;
(c)eksplozijski pogledi, pri katerih so razstavljeni deli izdelka prikazani ločeno v enem pogledu; ali
(d)delni pogledi, pri katerih so deli izdelka prikazani ločeno v različnih pogledih.
4. Če predstavitev vsebuje različne reprodukcije modela ali vključuje več pogledov, so ti skladni med seboj, predmet registracije pa se določi z vsemi vizualnimi značilnostmi teh pogledov ali reprodukcij skupaj.
5. Model je predstavljen sam, pri čemer so izključeni vsi drugi predmeti. Na njem ne sme biti navedeno nobeno pojasnjevalno besedilo, izrazi ali simboli.
6. Predmet, za katerega se ne zahteva zaščita, se označi z vizualno omejitvijo obsega, po možnosti v obliki pikčastih ali črtkanih črt. Če to ni mogoče iz tehničnih razlogov ali zaradi vrste zadevnega modela, se lahko uporabijo druge vizualne omejitve obsega, kot so senčenje, razmejitvene črte ali zamegljevanje. Vse take vizualne omejitve obsega se uporabljajo dosledno.
7. Če je predstavitvi priložen opis modela, niti ta opis niti katere koli besedne omejitve obsega, vključene v predstavitev, ne omejujejo ali širijo obsega varstva modela, kot je ponazorjen v predstavitvi.
8. Osrednji uradi držav članic za industrijsko lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino sodelujejo med seboj in z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, da bi določili skupne standarde, ki se bodo uporabljali za zahteve in načine predstavitve modelov, zlasti glede vrst in števila pogledov, ki se bodo uporabljali, vrst sprejemljivih vizualnih omejitev obsega ter tehničnih specifikacij sredstev, ki se uporabljajo za reprodukcijo, shranjevanje in vložitev prijav modelov, kot so formati in velikost ustreznih elektronskih datotek.
Člen 27
Združene prijave
V eni združeni prijavi za registrirane modele je lahko združenih več modelov. Za to možnost ne velja pogoj, da vsi izdelki, v katere naj bi bili modeli vključeni ali v katerih naj bi bili uporabljeni, spadajo v isti razred po Mednarodni klasifikaciji industrijskih modelov.
Člen 28
Datum vložitve prijave
1.
Datum vložitve prijave modela je datum, na katerega prijavitelj uradu predloži dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 25(1), točke (a) do (c).
2.
Države članice lahko poleg tega določijo, da se za dodelitev datuma vložitve prijave zahteva plačilo pristojbine iz člena 25(2).
Člen 29
Obseg materialnopravnega preizkusa
Uradi omejijo preizkus, ali je prijava modela upravičena do registracije, na odsotnost materialnopravnih razlogov za neregistracijo iz člena 13.
Člen 30
Odlog objave
1. Prijavitelj registriranega modela lahko ob vložitvi prijave zahteva, da se objava registriranega modela odloži za obdobje 30 mesecev od datuma vložitve prijave ali od datuma prednostne pravice, če se zahteva prednostna pravica.
2. Ob registraciji modela ni niti predstavitev modela niti noben dokument v zvezi s prijavo dostopen javnosti, ob upoštevanju določb nacionalnega prava, ki ščitijo pravne interese tretjih oseb.
3. Objavi se navedba odloga objave registriranega modela.
4. Ob izteku obdobja odloga oziroma na zahtevo imetnika pravic že pred tem urad omogoči dostop javnosti do vseh vpisov v registru in spisa v zvezi s prijavo ter objavi registrirani model.
Člen 31
Postopek za razglasitev ničnosti
1. Brez poseganja v pravico strank do pritožbe na sodišču, države članice pred svojimi uradi zagotovijo učinkovit in hiter upravni postopek za razglasitev ničnosti pravice do registriranega modela.
2. Upravni postopek za razglasitev ničnosti določa, da se pravica do modela ugotovi za nično vsaj na podlagi naslednjih razlogov:
(a) model ne bi smel biti registriran, ker ni v skladu z opredelitvijo iz člena 2, točka (3), ali z zahtevami iz členov 3 do 8;
(b) model ne bi smel biti registriran, ker obstaja predhoden model v smislu člena 14(1), točka (d).
3. V upravnem postopku se določi, da imajo pravico vložiti zahtevo za razglasitev ničnosti vsaj naslednje osebe:
(a) v primeru odstavka 2, točka (a), osebe, skupine ali organi iz člena 14(2);
(b) v primeru odstavka 2, točka (b), oseba iz člena 14(3).
Člen 32
Podaljšanje
1. Registracija modela se podaljša na zahtevo imetnika pravice do modela ali katere koli osebe, ki je po zakonu ali po pogodbi pooblaščena za to, pod pogojem, da so bile plačane pristojbine za podaljšanje. Države članice lahko določijo, da se potrdilo o plačilu pristojbin za podaljšanje šteje za tako zahtevo.
2. Urad obvesti imetnika pravice do registriranega modela o izteku registracije vsaj šest mesecev pred navedenim iztekom. Urad ni odgovoren za neobveščanje o tem in to tudi ne vpliva na iztek registracije.
3. Zahteva za podaljšanje se predloži in pristojbine za podaljšanje se plačajo vsaj šest mesecev pred iztekom registracije. V nasprotnem primeru se zahteva lahko predloži v nadaljnjem šestmesečnem obdobju neposredno po izteku registracije ali njenem naknadnem podaljšanju. Pristojbine za podaljšanje in dodatna pristojbina se plačajo v tem nadaljnjem obdobju.
4. Kadar gre za združeno registracijo in plačane pristojbine za podaljšanje ne zadostujejo za kritje vseh modelov, za katere se zahteva podaljšanje, se registracija podaljša, če je jasno, katere modele naj bi kril plačani znesek.
5. Podaljšanje začne veljati od datuma, ki sledi datumu, na katerega se izteče obstoječa registracija. Podaljšanje se vpiše v register.
Člen 33
Komunikacija z uradom
Stranke v postopku ali, kadar je ustrezno, njihovi zastopniki, navedejo uradni naslov za vso uradno komunikacijo z uradom. Države članice imajo pravico zahtevati, da se tak uradni naslov nahaja v Evropskem gospodarskem prostoru.
POGLAVJE 4
UPRAVNO SODELOVANJE
Člen 34
Sodelovanje na področju registracije, upravljanja in razglasitve ničnosti modelov
Uradi imajo možnost, da učinkovito sodelujejo med seboj in z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, da se spodbudi približevanje praks in orodij v zvezi s preizkusom, registracijo in razglasitvijo ničnosti modelov.
Člen 35
Sodelovanje na drugih področjih
Uradi imajo možnost, da učinkovito sodelujejo med seboj in z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino na vseh področjih svojega delovanja, ki zadevajo varstvo modelov v Uniji, razen tistih iz člena 34.
🡻 98/71/ES (prilagojeno)
⇨ novo
POGLAVJE 5
⌦ KONČNE DOLOČBE ⌫
Člen 18
Revizija
Tri leta po datumu izvedbe te direktive, določenem v členu 19, Komisija predloži analizo posledic te direktive za industrijo Skupnosti, zlasti v najbolj prizadetih industrijskih sektorjih, predvsem pri proizvajalcih kompleksnih izdelkov in sestavnih delov, za uporabnike, za konkurenco in za delovanje notranjega trga. Komisija najpozneje po enem letu predlaga Evropskemu parlamentu in Svetu kakršnekoli spremembe te direktive, potrebne za dopolnitev notranjega trga v zvezi s sestavnimi deli kompleksnih izdelkov, in vse druge spremembe, ki jih ima za potrebne v luči posvetovanj z najbolj prizadetimi strankami.
Člen 3619
Izvajanje ⌦ Prenos ⌫
1.
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s ⇨ členoma2 in 3 in členi 6, 10 do 19, 21, 23 do 33 najpozneje do …[Urad za publikacije: vstaviti datum = 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. ⇦ to direktivo, najpozneje do 28. oktobra 2001. ⌦ Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov. ⌫
Države članice se v sprejetih ⌦ ukrepih ⌫ določbah sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.⌦ Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklici na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklici na to direktivo. ⌫ Način sklicevanja ⌦ in obliko izjave ⌫ določijo države članice.
2.
Države članice posredujejo Komisiji ⌦ sporočijo ⌫ besedila ⌦ temeljnih ⌫predpisov nacionalne zakonodaje⌦ ega prava ⌫, sprejeteih na področju, ki ga ureja ⌦ pokriva ⌫ ta direktiva.
Člen 37
⌦ Razveljavitev ⌫
⌦ Direktiva 98/71/ES se razveljavi z učinkom od … [Urad za publikacije: vstaviti datum = dan po datumu iz prvega pododstavka člena 36(1)], brez poseganja v obveznosti držav članic glede roka za prenos Direktive v nacionalno pravo, določenega v Prilogi I. ⌫
⌦ Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje kot sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II. ⌫
Člen 3820
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropsk⌦ e unije ⌫ ih skupnosti.
⌦ Člena 4 in 5, členi 7 do 9, člena 20 in 22 se uporabljajo od... [Urad za publikacije: vstaviti datum = dan po datumu iz prvega pododstavka člena (38)(1)]. ⌫
Člen 3921
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednica
Predsednik