EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2022

COM(2022) 666 final

2022/0391(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2246/2002

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2022) 422 final} - {SWD(2022) 367 final} - {SWD(2022) 368 final} - {SWD(2022) 369 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pravice do industrijskih modelov varujejo videz izdelka. Industrijski model je tisto, kar naredi izdelek privlačen. Privlačen videz je eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev potrošnikov, da dajo prednost enemu izdelku pred drugim. Dobro zasnovani izdelki ustvarjajo pomembno konkurenčno prednost za proizvajalce. Da bi v digitalni dobi spodbudili inovacije in ustvarjanje novih modelov izdelkov, je potreba po dostopnem, za prihodnost primernem, učinkovitem in doslednem pravnem varstvu pravic do modela vse večja.

Sistem varstva industrijskih modelov v Evropi je star več kot dvajset let. Zakoni držav članic v zvezi z industrijskimi modeli so bili delno usklajeni z Direktivo 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva).

Poleg nacionalnih sistemov varstva modelov je Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 (v nadaljnjem besedilu tudi: Uredba) vzpostavila samostojen sistem varstva enotnih pravic, ki imajo enak učinek po vsej EU, v obliki registriranega modela Skupnosti in neregistriranega modela Skupnosti. Uredba je bila spremenjena šele leta 2006, da je omogočila pridružitev EU haaškemu sistemu za mednarodno registracijo.

Poleg tega še vedno obstaja prehodna pravna ureditev v zvezi z varstvom modelov za nadomestne dele za popravila. Ker o tej točki ni bilo mogoče doseči dogovora, Direktiva vključuje „klavzulo o zamrznitvi in nadgradnji“, v skladu s katero lahko države članice ohranijo svoje obstoječe zakone o tem, ali naj nadomestni deli uživajo varstvo, dokler se na predlog Komisije ne sprejmejo spremembe Direktive. Zato so z Uredbo (ES) št. 6/2002 nadomestni deli za popravila izvzeti iz varstva modelov Skupnosti, dokler Svet na podlagi predloga Komisije ne odloči o svoji politiki glede tega vprašanja.

Predlog, ki ga je Komisija predstavila leta 2004 1 , za uskladitev varstva modelov za vidne nadomestne dele z vključitvijo „klavzule o popravilih“ v Direktivo (kot jo že vsebuje Uredba), kljub veliki podpori Evropskega parlamenta 2 v Svetu ni dobil zadostne podpore in je bil leta 2014 umaknjen.

V skladu z agendo Komisije za boljše pravno urejanje 3 , ki predvideva redno pregledovanje politik EU, je Komisija leta 2014 začela ocenjevanje delovanja sistemov varstva modelov v EU, ki vključuje celovito ekonomsko in pravno oceno, podprto z vrsto študij. Svet Evropske unije je 11. novembra 2020 sprejel sklepe o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v EU 4 . Svet je Komisijo pozval, naj predstavi predloge za revizijo zakonodaje EU o modelih za posodobitev sistemov varstva modelov ter povečanje privlačnosti varstva modelov za posamezne oblikovalce in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).

Komisija je na podlagi končnih rezultatov ocene 5 v sporočilu z dne 25. novembra 2020 z naslovom „Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU“ 6 napovedala, da bo po uspešni reformi zakonodaje EU o blagovnih znamkah pregledala zakonodajo EU o varstvu modelov. Svet je 25. junija 2021 sprejel nadaljnje sklepe o politiki intelektualne lastnine 7 , v katerih je Komisijo pozval, naj da prednost pravočasni in čimprejšnji predstavitvi predloga o reviziji in posodobitvi zakonodaje o industrijskih modelih. Poleg tega je Evropski parlament v svojem podpornem mnenju o akcijskem načrtu za intelektualno lastnino poudaril potrebo po reviziji sistema varstva modelov, saj je bil ta vzpostavljen pred 20 leti 8 .

Glavni skupni cilj te pobude in vzporednega predloga prenovitve Direktive, ki se obravnavata skupaj kot sveženj v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov, je spodbujanje odličnosti modelov, inovativnosti in konkurenčnosti v EU. To naj bi dosegli z zagotavljanjem, da bo celoten sistem varstva modelov ustrezal svojemu namenu v digitalni dobi ter postal bistveno dostopnejši in učinkovitejši za posamezne oblikovalce, MSP in panoge, ki so močno odvisne od modelov, v smislu nižjih stroškov in manjše zapletenosti, večje hitrosti, večje predvidljivosti in pravne varnosti.

Ta pobuda za spremembo Uredbe temelji na naslednjih ciljih:

–posodobitev in izboljšanje obstoječih določb s spremembo zastarelih določb, povečanjem pravne varnosti ter pojasnitvijo pravic v smislu področja uporabe in omejitev;

–izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in cenovne ugodnosti varstva registriranega modela Skupnosti s poenostavitvijo in racionalizacijo postopkov ter prilagoditvijo in optimizacijo višine in strukture plačljivih pristojbin.

•Skladnost z obstoječimi zakonodajnimi določbami na tem področju

Ta predlog spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 6/2002. Skupaj z vzporednim predlogom za prenovitev Direktive 98/71/ES tvori skladen sveženj za izvajanje akcijskega načrta za pravice intelektualne lastnine ter za posodobitev in nadaljnjo uskladitev veljavne zakonodaje EU o varstvu modelov.

Ta predlog je skladen tudi z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije. To na primer velja za področje uporabe pravic do modela, ki je tako kot področje uporabe blagovnih znamk EU razširjeno na ponarejeno blago v tranzitu in druge carinske postopke. To velja tudi za nekatere določbe o postopkih, ki so trenutno le del sistema blagovnih znamk EU in za katere se predlaga, da se vključijo v revizijo Uredbe (ES) št. 6/2002, kot so določbe o nadaljevanju postopkov ali preklicu odločb (glej tudi odstavek o uskladitvi s postopki, povezanimi z blagovnimi znamkami EU, v nadaljevanju). Poleg tega se zaradi doslednosti predlaga, naj se na Komisijo prenesejo enaka delegirana in izvedbena pooblastila kot z Uredbo (EU) 2017/1001.

•Skladnost z drugimi politikami EU

Ker je v tem predlogu načrtovana pretvorba prehodne klavzule o popravilih, ki je trenutno navedena v členu 110 Uredbe (ES) št. 6/2002, v trajno določbo, ki bo vključena v predlagani novi člen 20a navedene uredbe, v skladu z vključitvijo klavzule o popravilih v Direktivo, je predlog skladen z Uredbo (EU) št. 461/2010 (uredba o skupinski izjemi za motorna vozila) na področju protimonopolne politike in jo dopolnjuje.

Predlog, da se v Uredbi (ES) št. 6/2002 ohrani klavzula o popravilih, je skladen tudi s prizadevanji v okviru pobude za trajnostne izdelke, katere cilj je spodbujati popravila in krožno gospodarstvo, ter jih dopolnjuje.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 118(1) PDEU, ki na Evropski parlament in Svet prenaša pooblastila za določitev ukrepov za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine po vsej EU, vključno z vzpostavitvijo centralizirane ureditve na ravni EU na področju potrjevanja, usklajevanja in nadzorovanja.

To je sprememba pravne podlage, ki je veljala za Uredbo (ES) št. 6/2002, ki je tako kot prva uredba o znamki Skupnosti (Uredba št. 40/94 o znamki Skupnosti) temeljila na členu 308 Pogodbe ES.

Člen 118 je bil uveden s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in zdaj zagotavlja izrecno pravno podlago za pravice intelektualne lastnine na ravni EU. Zdaj je tudi pravna podlaga za Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Cilje tega predloga je mogoče doseči le z zakonodajnim aktom, ki bo spremenil obstoječe vsebinske in postopkovne določbe, ki urejajo model Skupnosti, in sicer v obliki uredbe. Zato je potrebna uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 6/2002.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Komisija je izvedla splošno oceno veljavne direktive in uredbe, ki je bila objavljena novembra 2020 9 . Ugotovila je, da je zakonodaja EU o varstvu modelov dosegla cilje in da še vedno v veliki meri ustreza svojemu namenu.

Vendar so bile v zvezi z Uredbo (ES) št. 6/2002 v oceni ugotovljene nekatere pomanjkljivosti. Zlasti postopki za registracijo registriranih modelov Skupnosti so delno zastareli ali vključujejo nepotrebno upravno breme, raven in struktura plačljivih pristojbin pa nista optimalni.

Na podlagi ugotovitev ocene je Evropska komisija izvedla oceno učinka in se nato odločila za revizijo zakonodaje. Različne faze pri oceni učinka, od opredelitve težav in njihovih vzrokov do opredelitve ciljev in možnosti politike, so temeljile na ugotovitvah poročila o oceni.

•Posvetovanja z deležniki

Med 18. decembrom 2018 in 30. aprilom 2019 10 je bilo izvedeno prvo obsežno javno posvetovanje, katerega namen je bil (i) zbrati zadostne dokaze in mnenja deležnikov v podporo oceni zakonodaje o modelih EU ter (ii) ugotoviti, v kolikšni meri ta zakonodaja deluje, kot je bilo načrtovano, in ali se lahko zanjo še vedno šteje, da ustreza svojemu namenu. 

Skoraj dve tretjini anketirancev sta menili, da sistem varstva industrijskih modelov v EU (nacionalni sistem modelov v skladu z Direktivo in sistem modelov Skupnosti skupaj) deluje dobro. Hkrati je skoraj polovica anketirancev opozorila na nenamerne posledice ali pomanjkljivosti Uredbe in/ali Direktive.

Komisija je kot dopolnitev obsežnega posvetovanja za oceno med 29. aprilom in 22. julijem 2021 11 izvedla drugo javno posvetovanje, da bi pridobila dodatne dokaze in mnenja deležnikov o izbranih vprašanjih ter morebitnih možnostih in njihovih učinkih, da bi se podprla revizija zakonodaje o modelih.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena učinka revizije Uredbe (ES) št. 6/2002 in Direktive 98/71/ES je temeljila zlasti na dveh zunanjih študijah, ki sta obravnavali ekonomske 12 in pravne 13 vidike delovanja sistemov varstva modelov v EU. Poleg tega je bila, kar zadeva vprašanje varstva nadomestnih delov, ocena učinka podprta z dvema dodatnima študijama o učinku varstva na cene in razpršitev cen 14 ter tržno strukturo nadomestnih delov za motorna vozila v EU 15 .

Dodatne informacije v podporo oceni učinka so bile pridobljene v tesnem sodelovanju z uradom EUIPO ter iz več drugih študij in poročil, ki jih je ta pripravil, ter drugih razpoložljivih študij in zbirk podatkov, ki so jih pripravili nacionalni in mednarodni javni organi, vključno z nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino, akademiki in drugimi deležniki.

Ker je ta predlog predstavljen v svežnju skupaj s predlogom revizije Direktive 98/71/ES, je Komisija izvedla skupno oceno učinka za ta predlog in za vzporedni predlog prenovitve Direktive 98/71/ES 16 . Ta ocena učinka je bila 27. oktobra predložena odboru za regulativni nadzor, ki je 26. novembra 2021 izdal pozitivno mnenje. V končni oceni učinka so upoštevane pripombe iz navedenega mnenja.

V oceni učinka je Komisija obravnavala dve glavni težavi:

1. motnje v trgovini znotraj EU in ovire za konkurenco v nekaterih državah članicah v zvezi z nadomestnimi deli za popravila;

2. odvračanje podjetij, zlasti MSP, in posameznih oblikovalcev od tega, da bi na ravni EU ali nacionalni ravni zaprosili za varstvo registriranih modelov – zaradi visokih stroškov, bremen in zamud pri pridobivanju varstva ter omejene predvidljivosti v zvezi z njim.

Medtem ko je treba vprašanje nadomestnih delov (prvi problem) in vprašanje različnih (postopkovnih) določb kot del druge težave obravnavati v vzporedni reviziji Direktive, je treba delno zastarele postopke za registracijo modelov Skupnosti in neoptimalne pristojbine za registrirane modele Skupnosti obravnavati pri reviziji Uredbe (ES) št. 6/2002.

Za rešitev težave zapletenih postopkov za registracijo registriranih modelov Skupnosti in uresničitev cilja večje dostopnosti in učinkovitosti varstva je bila upoštevana naslednja edina (enostavna) možnost:

možnost 2: poenostavitev in racionalizacija postopkov v zvezi z registriranimi modeli Skupnosti (tudi z uskladitvijo z reformo blagovnih znamk EU). Ta možnost vključuje zlasti posodobitev zahtev za predstavitev modelov, črtanje zahteve po „enotnosti razreda“ za združene prijave modelov in uskladitev postopkov v zvezi z registriranimi modeli Skupnosti s postopki, povezanimi z blagovnimi znamkami EU.

Naslednja možnost s podmožnostma je bila obravnavana za rešitev težave neoptimalnih pristojbin za registrirane modele Skupnosti in uresničitev cilja zagotovitve cenovno ugodnejšega varstva registriranih modelov Skupnosti:

možnost 3: nižja pristojbina za registracijo registriranega modela Skupnosti in enostavnejše združene prijave. Ta možnost zahteva odpravo zahteve po „enotnosti razreda“ za združene prijave in prilagoditev zneskov plačljivih pristojbin. Za zagotovitev enake obravnave prijaviteljev z manjšim in večjim številom prijav vključuje prilagoditev zneskov plačljivih pristojbin tudi uvedbo pavšalne pristojbine za dodatni model in s tem odpravo skupinskih popustov, ki se dodeljujejo na različnih ravneh in so odvisni od števila modelov v združeni prijavi.

Za izravnavo teh ugodnosti v fazi prijave je zgornji ukrep povezan z zvišanjem pristojbin za poznejše podaljšanje. Ta model omogoča lažji dostop do varstva registriranih modelov Skupnosti, zlasti za MSP (cenejša pridobitev pravice in prvo podaljšanje), hkrati pa zagotavlja, da v registru ostanejo samo tisti registrirani modeli Skupnosti, ki se uporabljajo na trgu, pri čemer se pristojbine za drugo, tretje in četrto podaljšanje postopoma zvišujejo.

Pri obeh podmožnostih 3.1 in 3.2 bi se osnovna pristojbina za pridobitev enega registriranega modela Skupnosti znižala s 350 EUR na 250 EUR. Za vsak dodatni model, ki je del združene prijave, bi pristojbina znašala 125 EUR 17 pri podmožnosti 3.1 in 100 EUR pri podmožnosti 3.2.

Pristojbine za podaljšanje v skladu s podmožnostjo 3.1 so naslednje:

–    prvo podaljšanje – 70 EUR;

–    drugo podaljšanje – 140 EUR;

–    tretje podaljšanje – 280 EUR;

–    četrto podaljšanje – 560 EUR 18 .

Pri tej podmožnosti je vsota pristojbin za prvi dve podaljšanji enaka vsoti po sedanji stopnji pristojbin, tj. skupaj 210 EUR 19 .

Nasprotno pa bi bile pri podmožnosti 3.2 vse pristojbine za podaljšanje višje kot po sedanjem sistemu.

Prilagoditev pristojbin bi bila v vsakem primeru povezana s poenostavitvijo strukture pristojbin z ukinitvijo pristojbine za objavo in prištetjem te pristojbine pristojbini za registracijo. Zaradi uskladitve pravil za registrirane modele Skupnosti s pravili za blagovno znamko EU bi bila ukinjena pristojbina za prenos registriranega modela Skupnosti.

Od znižanja pristojbine bi imeli koristi predvsem uporabniki sistema registriranih modelov Skupnosti. Podjetja bi dobila več za svoj denar in za storitve urada EUIPO ne bi plačevala več, kot je nujno potrebno. To bi MSP in zlasti posameznim oblikovalcem omogočilo, da omejijo svoje stroške in konkurirajo večjim podjetjem pod ugodnejšimi pogoji. To bi koristilo potrošnikom in navsezadnje celotni družbi.

Da bi varstvo registriranih modelov Skupnosti postalo dostopnejše in cenovno ugodnejše za podjetja ter sledilo tehnološkemu napredku, možnost 2 o poenostavitvi in racionalizaciji postopkov skupaj s podmožnostjo 3.1 o pristojbinah (ki v primerjavi s podmožnostjo 3.2 ne pomeni pretiranega in nesorazmernega zvišanja pristojbin za podaljšanje) obeta pozitivne učinke in jasne koristi za podjetja, zlasti za MSP, in posamezne oblikovalce.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ta predlog in vzporedni predlog prenovitve Direktive 98/71/ES sta bila vključena v Prilogo II k delovnemu programu Komisije za leto 2022 20 – zato sta del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

Cilj tega predloga je prilagoditi sistem varstva registriranih modelov Skupnosti v EU digitalni dobi ter ga narediti dostopnejšega in učinkovitejšega za prijavitelje. Kar zadeva digitalizacijo, bi predlagana posodobitev zahtev za predstavitev modelov prijaviteljem omogočila, da svoje modele reproducirajo jasno in natančno z uporabo splošno dostopne tehnologije. To bi zlasti olajšalo prijavo novih digitalnih vrst modelov.

Podroben pregled zahtev za predstavitev (ki bo sledil v okviru zahtevane nove sekundarne zakonodaje, ki jo je treba sprejeti) bi bil zelo koristen tako za podjetja, ki vlagajo prijave, kot tudi za urad EUIPO, saj bi znatno zmanjšal možnost pomanjkljivosti in povečal pravno varnost.

Kar zadeva poenostavitev, bi predlagana odprava zahteve po „enotnosti razreda“ podjetjem omogočila, da vložijo (več) združenih prijav modelov z združitvijo več modelov v eni prijavi, ne da bi bili omejeni na izdelke iste vrste. Poleg tega bi se s predlagano prilagoditvijo in poenostavitvijo sheme pristojbin za registrirane modele Skupnosti zmanjšala upravna bremena (zlasti z odpravo pristojbine za objavo in uvedbo pavšalne pristojbine za vsak dodatni model, za registracijo katerega je prijava vložena v okviru združene prijave) ter olajšala registracija za prijavitelje registriranih modelov Skupnosti in povečala njena preglednost.

Ustrezni prihranki stroškov so določeni in povzeti v preglednici 8.1 ocene učinka.

Pobuda bi izboljšala možnosti oblikovalcev za varstvo njihovih pravic, kar bi pozitivno vplivalo na temeljne pravice, kot sta lastninska pravica in pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Da bi bil sistem varstva modelov v EU bolj uravnotežen, naj bi zagotovila tudi obsežnejši seznam omejitev pravic do modelov, pri čemer bi se upoštevali vidiki pravičnosti in konkurence.

Ta predlog ne bi vplival na proračun Evropske unije, zato mu ni priložena ocena finančnih posledic, predvidena v členu 35 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo uporabila letna poročila in statistične podatke urada EUIPO za spremljanje zlasti razvoja prijav modelov na uradu EUIPO, uporabe varstva modelov s strani MSP (na podlagi prihodnjega statističnega razčlenjevanja) ter sprememb (i) števila združenih prijav, (ii) števila modelov s podaljšanim varstvom in (iii) števila podaljšanj.

Pri dejavnostih spremljanja bi se upoštevala potrebno obdobje izvajanja (vključno s sprejetjem potrebne nove sekundarne zakonodaje na podlagi delegiranih in izvedbenih pooblastil, ki bodo podeljena Komisiji) in zadosten čas, da se udeleženci na trgu prilagodijo novim razmeram.

Za ocenjevanje sprememb bi se upošteval sklop ustreznih kazalnikov iz oddelka 9 ocene učinka. Takšna ocena bi se izvedla pet let po popolni uvedbi vseh zahtevanih sprememb, vključno s sekundarno zakonodajo za dopolnitev in izvajanje določb Uredbe (ES) št. 6/2002.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

— Posodobitev terminologije in določb o upravljanju urada EUIPO

Zaradi doslednosti in po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je uporaba izraza „Skupnost“ zastarela. Zato je terminologija, uporabljena v Uredbi (ES) št. 6/2002, usklajena z Lizbonsko pogodbo in Uredbo (EU) 2017/1001 o blagovni znamki EU. Odslej se bo za registrirane modele Skupnosti uporabljal izraz registrirani modeli EU.

— Določbe o upravljanju urada EUIPO (naslov XI)

Ker so bile glavne določbe o upravljanju urada EUIPO spremenjene z Uredbo (EU) 2017/1001, so ustrezno prilagojene tudi dopolnilne določbe iz Uredbe (ES) št. 6/2002.

— Opredelitev modela in izdelka (člen 3)

Opredelitve pojmov so posodobljene, pojasnjene in razširjene, da (i) bi bil predlog uredbe glede na tehnološki napredek primeren za prihodnost ter (ii) bi se zagotovili večja pravna varnost in preglednost glede predmeta, upravičenega do varstva modelov.

Zlasti v odziv na pojav novih tehnoloških modelov, ki niso vključeni v fizičnih izdelkih, se predlaga posodobitev in razširitev pojma izdelek, da bi bolje zajeli in razlikovali grafično prikazane izdelke, izdelke v fizični obliki ali izdelke, razvidne iz prostorske razporeditve predmetov za oblikovanje notranjega okolja.

— Predmet varstva (člen 18a)

Za večjo pravno varnost v zvezi z „zahtevo po vidnosti“ se predlaga, da se doda posebna določba, po kateri se varstvo modelov podeli le tistim značilnostim videza, ki so vidno prikazane v prijavi registracije.

— Obseg podeljenih pravic, ki izhajajo iz registriranega modela (člen 19)

Da bi se imetnikom pravic do modela omogočilo učinkovitejše spoprijemanje z izzivi, ki jih prinaša večja uporaba tehnologij 3D tiskanja, se predlaga ustrezna prilagoditev obsega pravic do modela.

Poleg tega se po reformi blagovne znamke EU zdi pomembno, da se za učinkovit boj proti vse pogostejšim ponarejevalskim dejavnostim pravnemu okviru za registrirane modele Skupnosti doda ustrezna določba, ki imetnikom pravic omogoča, da preprečijo tranzit ponarejenih izdelkov čez ozemlje EU ali izvajanje kakršnih koli carinskih postopkov brez sprostitve v prosti promet na njihovem ozemlju.

— Omejitev podeljenih pravic (člen 20)

Za zagotovitev boljšega ravnovesja pravnih interesov in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije 21 se predlaga dopolnitev seznama dovoljenih uporab z „referenčno uporabo“ ter „kritiko in parodijo“.

— Klavzula o popravilih (člen 20a)

V skladu z vključitvijo klavzule o popravilih v Direktivo se predlaga, da se prehodna klavzula o popravilih, ki jo trenutno vsebuje člen 110 Uredbe (ES) št. 6/2002, spremeni v stalno določbo.

Zaradi skladnosti s klavzulo o popravilih, vključeno v Direktivo, in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije 22 se predlaga, da se področje uporabe klavzule o popravilih izrecno omeji na sestavne dele, katerih videz je odvisen od videza zadevnega kompleksnega izdelka.

Poleg tega bi bilo treba izrecno navesti, da se klavzula o popravilih lahko uporabi kot obramba pred zahtevki za ugotavljanje kršitev le, če so potrošniki ustrezno obveščeni o poreklu izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka.

— Obvestilo o modelu (člen 26a)

Imetnikom registriranih modelov EU je na voljo obvestilo o modelu, ki jim omogoča, da javnost obvestijo, da je bil model registriran.

— Načelo kumulacije (člen 96(2))

Načelo kumulacije varstva modelov in avtorskih pravic se ohrani, pri čemer se upošteva dejstvo, da je od sprejetja prvotne zakonodaje prišlo do napredka na področju harmonizacije avtorskih pravic.

— Zahteve za predstavitev modela (člena 36 in 36a)

Namen predlagane spremembe člena 36(1)(c) Uredbe (ES) št. 6/2002 je zagotoviti, da predstavitev modela omogoča jasno razlikovanje in objavo vseh podrobnosti predmeta, za katerega se zahteva varstvo, ne glede na uporabljeno sredstvo predstavitve. Zaradi zanemarljivega števila predloženih primerkov se nadalje predlaga, da se odpravi možnost predložitve primerka namesto predstavitve modela.

Cilj predlaganega novega člena 36a je pooblastiti Komisijo, da določi podrobnosti, ki jih mora vsebovati prijava za registrirani model EU, vključno s posodobitvijo standardov za predstavitev modela, da bodo primerni za digitalno dobo (glej tudi zgoraj pod podnaslovom Ustreznost in poenostavitev ureditve).

— Združene prijave (člen 37)

Predlaga se odprava tako imenovane zahteve po „enotnosti razreda“, tako da lahko prijavitelji v eni združeni prijavi združijo več modelov, ne da bi bili pri tem omejeni na izdelke iz istega razreda po locarnski klasifikaciji, in imajo možnost uveljavljanja skupinskega popusta.

— Uskladitev s postopki, povezanimi z blagovnimi znamkami EU

Predlaganih je več sprememb za učinkovitejše postopke, povezane z registriranimi modeli Skupnosti, ob zagotavljanju skladnosti s sistemom blagovnih znamk EU. Takšne spremembe vključujejo (i) odpravo možnosti vložitve prijave registriranega modela Skupnosti prek enega od osrednjih uradov za industrijsko lastnino držav članic ali Urada Beneluksa za intelektualno lastnino, (ii) uvedbo možnosti vložitve zahteve za nadaljevanje postopka ali preklic odločbe urada EUIPO in (iii) razširitev pravil o poklicnem zastopanju na celoten Evropski gospodarski prostor.

2022/0391 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2246/2002

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega odstavka člena 118 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 23 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 24 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Uredbo Sveta (ES) št. 6/2002 25 je bil vzpostavljen sistem varstva modelov, specifičen za Evropsko unijo, ki je zagotavljal varstvo modelov na ravni Unije vzporedno z varstvom modelov, ki je na voljo na nacionalni ravni v državah članicah v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakoni o varstvu modelov, usklajenimi z Direktivo 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta 26 .

(2)Komisija je v skladu s svojo agendo za boljše pravno urejanje 27 in svojo zavezanostjo rednemu pregledovanju politik Unije izvedla obsežno ocenjevanje sistemov varstva modelov v Uniji, ki je vključevalo celovito ekonomsko in pravno oceno, podprto z vrsto študij 28 .

(3)Svet je v svojih sklepih z dne 11. novembra 2020 o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v Uniji 29 pozval Komisijo, naj predloži predloge za revizijo Uredbe (ES) št. 6/2002 in Direktive 98/71/ES. Ta revizija bi morala biti namenjena posodobitvi sistemov varstva industrijskih modelov v Uniji in povečanju privlačnosti varstva modelov za posamezne oblikovalce in podjetja, zlasti mala in srednja (MSP).

(4)Od vzpostavitve sistema modelov Skupnosti so izkušnje pokazale, da so posamezni oblikovalci in podjetja iz Unije in tretjih držav sprejeli sistem, ki je postal uspešno in učinkovito dopolnilo ali alternativa varstvu modelov na nacionalni ravni držav članic.

(5)Vendar so nacionalni sistemi varstva modelov še naprej potrebni za tiste posamezne oblikovalce in podjetja, ki za svoje modele ne želijo varstva na ravni Unije ali ne morejo pridobiti varstva, ki bi veljalo za vso Unijo, na ravni nacionalnega varstva pa se ne srečujejo z nobenimi ovirami. Vsaki osebi, ki želi varstvo modela, bi morala biti prepuščena odločitev, ali želi varstvo modela samo na nacionalni ravni v eni ali več državah članicah ali samo varstvo modela EU ali oboje.

(6)Čeprav je Komisija v oceni zakonodaje Unije o varstvu modelov potrdila, da še vedno večinoma ustreza namenu, je v svojem sporočilu z naslovom „Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU“ 30 z dne 25. novembra 2020 napovedala, da bo po uspešni reformi zakonodaje EU o blagovnih znamkah med drugim revidirala zakonodajo Unije o varstvu modelov, da bi izboljšala dostopnost in cenovno ugodnost varstva modelov v Uniji.

(7)Skupaj z izboljšavami in spremembami sistema modelov EU bi bilo treba dodatno uskladiti tudi nacionalne zakone in prakse na področju modelov ter jih ustrezno prilagoditi sistemu modelov EU, da bi ustvarili čim bolj enake pogoje za registracijo in varstvo modelov po vsej Uniji. To bi bilo treba dopolniti z nadaljnjimi prizadevanji Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO, v nadaljnjem besedilu: Urad), osrednjih uradov za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluksa za intelektualno lastnino za spodbujanje zbliževanja praks in orodij na področju modelov v okviru sodelovanja iz člena 152 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta 31 .

(8)Zaradi uskladitve z Lizbonsko pogodbo je treba posodobiti terminologijo iz Uredbe (ES) št. 6/2002. To pomeni, da je treba izraz „model Skupnosti“ nadomestiti z izrazom „model Evropske unije“ (oziroma „model EU“). Poleg tega je treba terminologijo uskladiti s terminologijo iz Uredbe (EU) 2017/1001. To vključuje zlasti zamenjavo imena „Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)“ z imenom „Urad Evropske unije za intelektualno lastnino“.

(9)Od vzpostavitve sistema modelov Skupnosti je razvoj informacijske tehnologije povzročil pojav novih modelov, ki niso vključeni v fizične izdelke. To zahteva razširitev opredelitve izdelkov, ki so upravičeni do varstva modelov, da bodo jasno zajeti tisti, ki so grafično prikazani, so v fizični obliki ali razvidni iz prostorske razporeditve predmetov, namenjenih zlasti oblikovanju notranjega okolja. V tem okviru bi bilo treba tudi priznati, da lahko premik, prehod ali animacija značilnosti prispeva k videzu modelov, zlasti modelov, ki niso uporabljeni v izdelkih v fizični obliki.

(10)Za zagotovitev pravne varnosti je primerno pojasniti, da se imetniku pravic, v celoti ali deloma, zagotavlja varstvo tistih modelskih značilnosti izdelka, ki so v prijavi registracije modela EU vidno prikazane in dostopne javnosti z objavo ali vpogledom v ustrezen spis. Medtem ko sicer ni potrebno, da so modelske značilnosti določenega izdelka vidne v katerem koli določenem trenutku ali v katerem koli določenem primeru uporabe, da bi se zanje uporabilo varstvo modela, bi morala za varstvo modelov sestavnih delov kompleksnega izdelka, ki morajo ostati vidni med običajno uporabo zadevnega izdelka, veljati izjema.

(11)Uporaba tehnologij 3D tiskanja na različnih področjih industrije narašča, kar imetnikom pravic do modelov prinaša izzive pri učinkovitem preprečevanju nezakonitega kopiranja njihovih zaščitenih modelov. Zato je primerno določiti, da ustvarjanje, prenašanje, kopiranje in dajanje na voljo katerega koli medija ali programske opreme, s katerim se posname model za namen reprodukcije izdelka, ki krši model, pomeni uporabo modela, za katerega je potrebno dovoljenje imetnika pravice.

(12)Za zagotovitev varstva modela in učinkovitejši boj proti ponarejanju ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), zlasti s členom V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, ki zagotavlja prosti tranzit, v zvezi z generičnimi zdravili pa z Deklaracijo o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, bi moral imetnik registriranega modela EU imeti pravico, da tretjim osebam prepreči, da bi pri trgovanju v Unijo vnesle izdelke, ne da bi bili ti izdelki tam sproščeni v prosti promet, če taki izdelki prihajajo iz tretjih držav in brez dovoljenja vključujejo model, ki je enak ali v bistvenem enak registriranemu modelu EU, ali če se pri takih izdelkih uporablja model, ki je enak ali v bistvenem enak registriranemu modelu EU.

(13)Zato bi moralo biti imetnikom registriranih modelov EU dovoljeno, da preprečijo vnos izdelkov, ki so predmet kršitve, in izvajanje kakršnih koli carinskih postopkov zanje, tudi kadar takšni izdelki niso namenjeni dajanju na trg Unije. Carinski organi bi morali pri izvajanju carinskega nadzora uporabljati pooblastila in postopke iz Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , tudi na zahtevo imetnikov pravic. Carinski organi bi morali zlasti izvajati ustrezen nadzor na podlagi meril analize tveganja.

(14)Potrebo po zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic do modela je treba uskladiti s potrebo po odpravi ovir za prosto trgovino z zakonitimi izdelki. Zato bi moral imetnik registriranega modela EU zadevno pravico izgubiti, kadar deklarant ali imetnik izdelkov v postopku pred sodiščem za modele Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sodišče za modele EU), pristojnim za sprejetje meritorne odločitve o morebitni kršitvi modela EU, lahko dokaže, da imetnik registriranega modela EU nima pravice prepovedati dajanja izdelkov na trg v končni namembni državi.

(15)Za izključne pravice, podeljene z registriranim modelom EU, bi morale veljati ustrezne omejitve. Poleg zasebne in nekomercialne uporabe ter dejanj, ki se izvajajo v poskusne namene, bi morala dovoljena uporaba vključevati reproduciranje za namene citiranja ali poučevanja, referenčno uporabo v okviru primerjalnega oglaševanja ter uporabo za namene komentarja, kritike ali parodije, če so ta dejanja v skladu s poštenimi trgovinskimi praksami in neupravičeno ne posegajo v običajno uporabo modela. Uporaba registriranega modela EU s strani tretjih oseb za namene umetniškega izražanja bi se morala šteti za pravično, če je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih ali trgovinskih zadevah. Poleg tega bi se morala pravila o modelu EU uporabljati tako, da bi se zagotovilo dosledno spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, zlasti svobode izražanja.

(16)Direktiva (EU) [xxx] usklajuje zakone držav članic v zvezi z uporabo zaščitenih modelov z namenom omogočanja popravila kompleksnega izdelka, tako da se mu povrne prvotni videz, kadar se model uporablja v izdelku, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza je odvisen zaščiteni model, ali je vanj vključen. V skladu s tem bi bilo treba sedanjo prehodno klavzulo o popravilih iz Uredbe (ES) št. 6/2002 spremeniti v stalno določbo. Ker je predvideni učinek zadevne določbe, da pravice do registriranih in neregistriranih modelov Skupnosti postanejo neizvršljive, kadar se model sestavnega dela kompleksnega izdelka uporabi za popravilo kompleksnega izdelka, da se mu povrne prvotni videz, bi bilo treba klavzulo o popravilih uvrstiti med razpoložljive možnosti obrambe pred kršitvijo pravic iz modela EU v skladu z Uredbo (ES) št. 6/2002. Poleg tega je treba zaradi skladnosti s klavzulo o popravilih, vključeno v Direktivo (EU) [XXX], in zaradi zagotovitve, da je obseg varstva modelov omejen samo zato, da se imetnikom pravic do modelov prepreči, da bi dejansko dobili monopole nad izdelki, izrecno omejiti uporabo klavzule o popravilih iz Uredbe (ES) št. 6/2002 na sestavne dele kompleksnega izdelka, od katerega videza je odvisen zaščiteni model. Poleg tega bi moralo biti za zagotovitev, da potrošniki niso zavedeni, temveč se lahko informirano odločajo med konkurenčnimi izdelki, ki se lahko uporabijo za popravilo, v zakonu izrecno določeno, da se na klavzulo o popravilih ne more sklicevati proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela, ki potrošnikov ni ustrezno obvestil o poreklu izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka.

(17)Da bi zlasti MSP in posamezni oblikovalci laže tržili izdelke, zaščitene z modeli, ter da bi se povečala ozaveščenost o sistemih registracije modelov, ki obstajajo na ravni Unije in na nacionalni ravni, bi moralo biti imetnikom pravic do modelov in drugim z njihovim soglasjem na voljo splošno sprejeto obvestilo, sestavljeno iz simbola (D), ki bi ga lahko uporabljali.

(18)Zaradi neznatnega števila prijav modelov EU, vloženih pri osrednjih uradih za industrijsko lastnino držav članic in Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino, ter zaradi uskladitve sistema za prijave modelov EU s sistemom iz Uredbe (EU) 2017/1001 bi moralo biti odslej mogoče vložiti prijavo modela EU samo pri Uradu.

(19)Tehnološki napredek in izkušnje, pridobljene pri uporabi sedanjega sistema registracije modelov EU, kažejo, da je treba izboljšati nekatere vidike postopka. Zato bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe za posodobitev, poenostavitev in pospešitev postopkov, kjer je to ustrezno, ter za izboljšanje pravne varnosti in predvidljivosti, kjer je to potrebno.

(20)V ta namen je ključnega pomena zagotoviti ustrezna sredstva, ki bodo omogočala jasno in natančno predstavitev vseh modelov, ki jo bo mogoče prilagajati tehničnemu napredku pri vizualizaciji modelov in potrebam industrije Unije. Za zagotovitev, da se za prijave modelov v eni ali več državah članicah in za prijave za registrirane modele EU lahko uporablja enaka grafična predstavitev, bi bilo treba od Urada, osrednjih uradov za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluksa za intelektualno lastnino zahtevati, naj medsebojno sodelujejo pri oblikovanju skupnih standardov za formalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati predstavitev.

(21)Za večjo učinkovitost je primerno tudi olajšati vložitev združenih prijav za registrirane modele EU, tako da se prijaviteljem omogoči združitev modelov v eni prijavi, ne da bi za to veljal pogoj, da vsi izdelki, v katere naj bi bili modeli vključeni ali v katerih naj bi se uporabljali, spadajo v isti razred po locarnski klasifikaciji 33 . Vendar bi bilo treba določiti najvišjo mejo, da bi se preprečile morebitne zlorabe združenih prijav.

(22)Zaradi učinkovitosti in racionalizacije postopkov bi morala biti sredstva obveščanja in sporočanja samo elektronska.

(23)Da bi bil dostop do varstva registriranih modelov EU cenovno ugodnejši in preglednejši, zlasti za mala in srednja podjetja ter posamezne oblikovalce, ki v primerjavi z večjimi podjetji običajno prijavijo manj modelov, je primerno prilagoditi strukturo in znesek pristojbin za prijavo registriranih modelov EU.

(24)Zaradi bistvenega pomena zneskov pristojbin, ki se plačujejo Uradu za delovanje sistema varstva modelov EU in njegovo dopolnjevanje z nacionalnimi sistemi varstva ter za uskladitev zakonodajnega pristopa z Uredbo (EU) 2017/1001 je primerno določiti takšne zneske pristojbin neposredno v Uredbi (ES) št. 6/2002 v obliki priloge. Zneski pristojbin bi morali biti določeni na ravni, ki zagotavlja, da prihodek, ki ga prinašajo, načeloma zadošča za uravnotežen proračun Urada, in da sistem modelov EU in nacionalni sistemi modelov soobstajajo in se dopolnjujejo ob upoštevanju velikosti trga, ki ga pokriva model EU, in potreb MSP.

(25)Uredba (ES) št. 6/2002 Komisiji podeljuje pooblastila za sprejetje pravil o izvajanju navedene uredbe. Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 6/2002, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(26)Da bi lahko Urad na podlagi preglednih, temeljitih, poštenih in pravičnih postopkov učinkovito, uspešno in hitro preizkusil ter registriral prijave modelov EU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo podrobnosti o postopku za spremembo prijave.

(27)Da bi se model EU na podlagi preglednih, temeljitih, poštenih in pravičnih postopkov lahko uspešno in učinkovito razglasil za ničnega, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo postopka za razglasitev ničnosti registriranega modela EU.

(28)Da bi lahko odbori za pritožbe na podlagi preglednega, temeljitega, poštenega in pravičnega postopka uspešno, učinkovito in celovito pregledali odločbe Urada, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi z določitvijo podrobnosti pritožbenih postopkov, kadar postopki v zvezi z modeli EU zahtevajo odstopanja od določb delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2017/1001.

(29)Za zagotovitev nemotenega, uspešnega in učinkovitega delovanja sistema modelov EU bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo zahtev glede podrobnosti o ustnem postopku ter podrobne ureditve za pridobivanje dokazov, podrobne ureditve za uradno obveščanje, komunikacijskih sredstev in obrazcev, ki jih uporabljajo stranke v postopku, pravil, ki urejajo izračun in trajanje rokov, postopkov za preklic odločbe ali izbris vpisa v registru modelov EU, podrobne ureditve za nadaljevanje postopka ter podrobnosti o zastopanju pred Uradom.

(30)Za zagotovitev učinkovite in uspešne organizacije odborov za pritožbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo podrobnosti o organizaciji odborov za pritožbe, kadar postopki v zvezi z modeli EU zahtevajo odstopanje od delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 168 Uredbe (EU) 2017/1001.

(31)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 34 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(32)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 6/2002 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, v zvezi z določitvijo podrobnosti o prijavah, zahtevah, potrdilih, zahtevkih, pravilnikih, uradnih obvestilih in drugih dokumentih, povezanih z ustreznimi postopkovnimi zahtevami, določenimi z Uredbo (ES) št. 6/2002, ter kar zadeva najvišje stopnje stroškov, ki so potrebni za postopek in so dejansko nastali, podrobnosti o objavah v Biltenu modelov Evropske unije in Uradnem listu Urada, podrobne ureditve za izmenjavo informacij med Uradom in nacionalnimi organi, podrobne ureditve glede prevodov dokaznih listin v pisnem postopku ter natančnih vrst odločb, ki jih sprejme en sam član oddelkov za ničnost. Takšna pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

(33)Zaradi napredne uskladitve avtorskega prava v Uniji je primerno prilagoditi načelo kumulacije varstva v skladu z Uredbo (ES) št. 6/2002 in avtorskim pravom tako, da se dovoli, da so modeli, zaščiteni s pravicami do modelov EU, zaščiteni kot avtorska dela, če so izpolnjene zahteve avtorskega prava Unije.

(34)Uredbo (ES) št. 6/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, Uredbo (ES) št. 2246/2002 pa bi bilo treba razveljaviti.

(35)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi avtonomnosti sistema modelov EU, ki je neodvisen od nacionalnih sistemov, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 36 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal ... –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 6/2002 se spremeni:

(1)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Evropske unije“;

(2)v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Model, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, je v nadaljnjem besedilu ,model Evropske unije‘ (v nadaljnjem besedilu: model EU).“;

(3)v vseh členih se besedilo „model Skupnosti“ nadomesti z besedilom „model EU“, pri čemer se izvedejo vse potrebne slovnične spremembe;

(4)v celotni Uredbi se izrazi „sodišče za modele Skupnosti“, „sodišče za model Skupnosti“ in „sodišče Skupnosti za modele“ nadomestijo z izrazom „sodišče za modele EU“, pri čemer se izvedejo vse potrebne slovnične spremembe;

(5)v členu 1(3), členu 7(1), členu 11(1), členu 22(1), členu 27(1), členu 96(1), členu 98(1), členu 98(5), členu 106a(1), členu 106a(2), členu 106d(1), členu 106d(2) in členu 110a(1) se izraz „Skupnost“ nadomesti z izrazom „Unija“, pri čemer se izvedejo vse potrebne slovnične spremembe;

(6)člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Urad), ustanovljen z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta*, izvaja naloge, ki so mu zaupane s to uredbo.

* Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).“;

(7)vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Poslovna in procesna sposobnost

Za namene izvajanja te uredbe se gospodarske družbe ali podjetja in drugi pravni subjekti štejejo kot pravne osebe, če so po zakonu, ki ureja njihovo delovanje, sposobni v lastnem imenu imeti pravice in obveznosti vseh vrst, sklepati pogodbe ali izvajati druga pravna dejanja ter sposobni biti stranka v postopku.“;

(8)člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1),model‘ pomeni videz celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture, materialov samega izdelka in/ali njegove dekoracije, vključno s premikom, prehodom ali katero koli drugo vrsto animacije teh značilnosti;

(2),izdelek‘ pomeni vsak industrijski ali obrtni predmet razen računalniških programov, ne glede na to, ali gre za izdelek v fizični ali digitalni obliki, ki zajema:

(a)embalažo, komplete artiklov, opremo, prostorsko razporeditev predmetov, namenjenih zlasti oblikovanju notranjega okolja, in dele, namenjene sestavljanju v kompleksen izdelek;

(b)grafična dela ali simbole, logotipe, reliefne vzorce, tipografske znake in grafične uporabniške vmesnike;

(3),kompleksni izdelek‘ pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi.“;

(9)v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Model je zaščiten z modelom EU, če je nov in ima individualno naravo.“;

(10)v členu 7(2) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„2. Razkritje se ne upošteva za namen uporabe členov 5 in 6, če je razkriti model, ki je enak modelu, za katerega se zahteva varstvo po registriranem modelu EU, ali ki se po celotnem vtisu ne razlikuje od njega, dostopen javnosti:“;

(11)člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Začetek in trajanje varstva registriranega modela EU

1. Varstvo modela, ki izpolnjuje zahteve iz oddelka 1, z registriranim modelom EU začne veljati z registracijo pri Uradu.

2. Registrirani model EU se registrira za obdobje petih let, izračunano od datuma vložitve prijave registracije. Imetnik pravice lahko trajanje varstva podaljša za eno ali več petletnih obdobij do največ 25 let od datuma vložitve prijave registracije.“;

(12)člen 13 se črta;

(13)člena 15 in 16 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 15

Zahtevki v zvezi z upravičenostjo do modela EU

1. Če neregistrirani model EU razkrije ali zahteva oseba, ki po členu 14 do tega ni upravičena, ali če je taka oseba za ta model vložila prijavo ali je bil registriran v njenem imenu, lahko oseba, ki je do tega upravičena v skladu z zadevno določbo, pri pristojnem sodišču ali organu zadevne države članice brez poseganja v katero koli drugo pravno sredstvo, ki ji je na voljo, zahteva, naj se jo prizna kot zakonitega imetnika modela EU.

2. Če je oseba skupno upravičena do modela EU, lahko ta oseba v skladu z odstavkom 1 zahteva, naj se jo prizna kot skupnega imetnika.

3. Sodni postopki iz odstavkov 1 in 2 zastarajo tri leta po datumu objave registriranega modela EU oziroma datumu razkritja neregistriranega modela EU. Ta določba se ne uporablja, če oseba, ki ni upravičena do modela EU, ni ravnala v dobri veri v času, ko je vložila prijavo za tak model, ga razkrila ali pridobila.

4. Oseba, ki je upravičena do modela EU po členu 14, lahko v skladu z odstavkom 1 tega člena pri Uradu vloži zahtevo za spremembo lastništva skupaj s končno odločbo pristojnega sodišča ali organa zadevne države članice.

5. V primeru registriranega modela EU se v register modelov EU iz člena 72 (v nadaljnjem besedilu: register) vpiše naslednje:

(a)navedba, da je bil pri pristojnem sodišču ali organu zadevne države članice začet postopek iz odstavka 1;

(b)datum in podrobnosti pravnomočne odločbe pristojnega sodišča ali organa zadevne države članice ali kakršnega koli drugega zaključka postopka;

(c)vsaka sprememba lastništva registriranega modela EU, ki izhaja iz končne odločbe pristojnega sodišča ali organa zadevne države članice.

Člen 16

Učinki sodbe o upravičenosti do registriranega modela EU

1. Če pride do popolne spremembe lastništva registriranega modela EU kot posledice sodnega postopka po členu 15(1), licence in druge pravice prenehajo ob vpisu novega imetnika registriranega modela EU v register.

2. Če je pred začetkom sodnega postopka po členu 15(1) imetnik registriranega modela EU ali pridobitelj licence za registrirani model EU uporabljal model znotraj Unije oziroma se je na to resno in dejansko pripravljal, lahko nadaljuje s takšno uporabo pod pogojem, da v treh mesecih od datuma vpisa novega imetnika v register zahteva neizključno licenco od novega imetnika, čigar ime je vpisano v register. Licenca se podeljuje za razumno obdobje in pod razumnimi pogoji.

3. Odstavek 2 se ne uporablja, če imetnik registriranega modela EU ali pridobitelj licence ni ravnal v dobri veri v času, ko je začel uporabljati model ali se je na to pripravljal.“;

(14)v členu 18 se doda naslednji stavek:

„Ta pravica vključuje pravico do vpisa spremembe imena oblikovalca ali skupine v register.“;

(15)za naslovom oddelka 4 se vstavi naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Predmet varstva

Varstvo se dodeli za tiste značilnosti videza registriranega modela EU, ki so vidno prikazane v prijavi registracije.“;

(16)členi 19 do 21 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 19

Pravice iz modela EU

1. Registrirani model EU imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja.

2. Na podlagi odstavka 1 je lahko prepovedano zlasti naslednje:

(a)izdelava, ponujanje, dajanje na trg ali uporaba izdelka, v katerega je model vključen ali v katerem se uporablja;

(b)uvoz ali izvoz izdelka iz točke (a);

(c)skladiščenje izdelka iz točke (a) za namene iz točk (a) in (b);

(d)ustvarjanje, prenašanje, kopiranje in souporaba ali distribuiranje drugim katerega koli medija ali programske opreme, s katerim se posname model, da se omogoči izdelava izdelka iz točke (a).

3. Z odstopanjem od člena 10(1) ima imetnik registriranega modela EU pravico, da vsem tretjim osebam prepreči, da bi pri trgovanju iz tretjih držav v Unijo vnesle izdelke, ki niso sproščeni v prosti promet v Uniji, če je model enako vključen v te izdelke ali se v njih uporablja ali če modela v bistvenih vidikih ni mogoče razlikovati od takih izdelkov in za to ni bilo izdano dovoljenje.

Pravica iz prvega pododstavka preneha, če deklarant ali imetnik izdelkov med postopkom ugotavljanja morebitne kršitve modela EU, začetem v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*, predloži dokaze, da imetnik registriranega modela EU nima pravice prepovedati dajanja izdelkov na trg v končni namembni državi.

4. Imetnik neregistriranega modela EU ima pravico preprečiti dejanja iz odstavkov 1 in 2 le, če je sporna uporaba posledica kopiranja zadevnega modela.

Za zgoraj navedeno sporno uporabo se ne šteje, da je posledica kopiranja neregistriranega modela EU, če je rezultat neodvisnega ustvarjanja oblikovalca, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ne pozna modela, ki ga je javnosti dal na voljo imetnik.

5. Odstavek 4 se uporablja tudi za registrirani model EU, za katerega je objava odložena, dokler ustrezni vpisi v register in spis niso dostopni javnosti v skladu s členom 50(4).

Člen 20

Omejitev pravic iz modela EU

1. Pravice iz modela EU se ne izvršujejo glede:

(a)dejanj, ki se izvedejo zasebno in v nekomercialne namene;

(b)dejanj, ki se izvedejo v poskusne namene;

(c)dejanj reproduciranja za namen citiranja ali poučevanja;

(d)dejanj, ki se izvedejo z namenom identifikacije izdelka ali sklicevanja na izdelek, kot so dejanja imetnika pravic do modela;

(e)dejanj, ki se izvedejo z namenom komentarja, kritike ali parodije;

(f)opreme ladij in zrakoplovov registriranih v tretji državi, ki začasno vstopijo na ozemlje Unije;

(g)uvoza nadomestnih delov in pripomočkov z namenom popravila ladij in zrakoplovov iz točke (f) v Unijo;

(h)izvajanja popravil ladji ali zrakoplovov iz točke (f).

2. Odstavek 1, točke (c), (d) in (e), se uporablja le, če so dejanja združljiva s poštenimi trgovinskimi praksami in ne posegajo neupravičeno v normalno uporabo modela, v primeru iz točke (c) pa, če je navedeno poreklo izdelka, v katerega je model vključen ali v katerem se uporablja.

Člen 20a

Klavzula o popravilih

1. Varstvo se ne podeli za model EU, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza je odvisen model sestavnega dela in ki se uporablja v smislu člena 19(1) izključno za popravilo zadevnega kompleksnega izdelka, da se mu povrne prvotni videz.

2. Proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela kompleksnega izdelka se ne more sklicevati na odstavek 1, če ni z jasno in vidno navedbo na izdelku ali v drugi ustrezni obliki ustrezno obvestil potrošnikov o poreklu izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka, da bi se ti lahko informirano odločali med konkurenčnimi izdelki, ki se lahko uporabijo za popravilo.

Člen 21

Izčrpanje pravic

Pravice iz modela EU se ne razširijo na dejanja v zvezi z izdelkom, v katerega je vključen ali v katerem se uporablja model, ki spada v obseg varstva modela EU, če je izdelek na trg v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) dal imetnik modela EU ali druga oseba z njegovim soglasjem.“;

* Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15);

(17)v členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Model EU se lahko razglasi za ničnega tudi po njegovem poteku ali odpovedi, če prijavitelj izkaže pravni interes za pridobitev odločitve o vsebini.“;

(18)člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Razlogi za ničnost

1. Model EU se lahko razglasi za ničnega le v naslednjih primerih:

(a)če model ne ustreza opredelitvi iz člena 3, točka (1);

(b)če ne izpolnjuje zahtev členov 4 do 9;

(c)če imetnik pravice na podlagi odločbe pristojnega sodišča ali organa ni upravičen do modela EU po členu 14;

(d)če je model Skupnosti v koliziji s predhodnim modelom, ki je dostopen javnosti in je od datuma, ki je pred datumom vložitve prijave oziroma datumom prednostne pravice do modela EU, če se zahteva prednostna pravica, zaščiten:

(i) z registriranim modelom EU ali prijavo takega modela, pod pogojem, da bo ta registriran;

(ii) z registrirano pravico do modela države članice ali prijavo take pravice, pod pogojem, da bo ta registrirana, ali

(iii) s pravico do modela, registrirano v skladu z Ženevskim aktom Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999 (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt), ki velja v Uniji, ali s prijavo take pravice, pod pogojem, da bo ta registrirana;

(e)če se v poznejšem modelu uporabi razlikovalni znak, pravo Unije ali pravo države članice, ki ureja ta znak, pa daje imetniku pravice do znaka pravico, da prepove tako uporabo;

(f)če model predstavlja nedovoljeno uporabo dela, zaščitenega z avtorskim pravom države članice;

(g)če model pomeni nepravilno uporabo kateregakoli predmeta, navedenega v členu 6ter Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija), oziroma znamenj, emblemov in grbov, ki se razlikujejo od tistih iz navedenega člena in za katere obstaja poseben javni interes v državi članici.

2. Razloge za ničnost iz odstavka 1, točki (a) in (b), lahko uveljavljajo naslednji subjekti:

(a)katera koli fizična ali pravna oseba;

(b)katera koli skupina ali organ, ustanovljen z namenom zastopanja interesov proizvajalcev, izdelovalcev, ponudnikov storitev, trgovcev ali potrošnikov, če ima ta skupina ali organ pravno sposobnost biti stranka v postopku v skladu z zanj veljavnim pravom.

3. Razlog za ničnost iz odstavka 1, točka (c), lahko uveljavlja le oseba, upravičena do modela EU po členu 14.

4. Razloge za ničnost iz odstavka 1, točke (d), (e) in (f), lahko uveljavljajo le naslednji subjekti:

(a)prijavitelj ali imetnik prejšnje pravice;

(b)osebe, ki so po zakonodaji Unije ali pravu zadevne države članice upravičene uveljavljati zadevne pravice;

(c)pridobitelj licence, ki ga je pooblastil imetnik blagovne znamke ali imetnik pravice do modela.

5. Razlog za ničnost iz odstavka (1), točka (g), lahko uveljavlja le oseba ali subjekt, ki ga nepravilna uporaba zadeva.

6. Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 4 in 5 določijo, da lahko razloge iz odstavka 1, točki (d) in (g), uveljavlja tudi ustrezen organ zadevne države članice na lastno pobudo.

7. Modela EU se ne sme razglasiti za ničnega, če je prijavitelj ali imetnik ene od pravic iz odstavka 1, točke (d) do (g), izrecno privolil v registracijo modela EU pred vložitvijo zahteve za razglasitev ničnosti ali nasprotne tožbe.

8. Če je prijavitelj ali imetnik ene od pravic iz odstavka 1, točke (d) do (g), vložil zahtevo za razglasitev ničnosti modela EU ali vložil nasprotno tožbo v postopku za ugotavljanje kršitev, ne more vložiti nove zahteve za razglasitev ničnosti ali vložiti nove nasprotne tožbe na podlagi katere druge od teh pravic iz navedenih točk, ki bi jo lahko uveljavljal v podporo svoji prvi zahtevi ali nasprotni tožbi.“;

(19)v členu 26 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Šteje se, da model EU, ki je razglašen za ničnega, od začetka ni imel učinkov, opredeljenih v tej uredbi.“;

(20)za členom 26 se vstavi naslednji naslov:

„Oddelek 6

Obvestilo o registraciji“

(21)za naslovom oddelka 6 se vstavi naslednji člen 26a:

„Člen 26a

Znak za registrirani model

Imetnik registriranega modela EU lahko obvesti javnost, da je model registriran, tako da na izdelku, v katerega je model vključen ali v katerem se uporablja, prikaže črko D v krogu. Takemu obvestilu o modelu je lahko priložena registracijska številka modela ali hiperpovezava na vpis modela v register.“;

(22)člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Prenos registriranega modela EU

1. Prenos registriranega modela EU se opravi v pisni obliki, podpišejo pa ga pogodbene stranke, razen če je posledica sodbe.

Prenos registriranega modela EU, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega pododstavka, je neveljaven.

2. Na zahtevo ene od strank se prenos registriranega modela EU vpiše v register in objavi.

3. Zahteva za registracijo prenosa v registru vsebuje informacije, ki opredeljujejo registrirani model EU, novega imetnika in po potrebi zastopnika novega imetnika. Vsebuje tudi dokumente, ki ustrezno dokazujejo prenos v skladu z odstavkom 1.

4. Če pogoji za registracijo prenosa, kot so določeni v odstavku 1 ali v izvedbenih aktih iz člena 28a, niso izpolnjeni, Urad prijavitelja uradno obvesti o pomanjkljivostih. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v roku, ki ga določi Urad, ta zavrne zahtevo za registracijo prenosa.

5. Za dva ali več registriranih modelov EU se lahko predloži ena sama zahteva za registracijo prenosa, če sta za vse te registrirane modele EU registrirani imetnik in pravni naslednik ista.

6. Dokler se prenos ne vpiše v register, se pravni naslednik ne sme sklicevati na pravice, ki izhajajo iz registracije registriranega modela EU.

7. Če je treba upoštevati časovne roke Urada, lahko pravni naslednik poda ustrezne izjave Uradu, potem ko Urad prejme zahtevo za registracijo prenosa.

8. Vsi dokumenti, ki zahtevajo obvestilo imetnika registriranega modela EU v skladu s členom 66, se naslovijo na osebo, ki je v registru registrirana kot imetnik.“;

(23)vstavi se naslednji člen 28a:

„Člen 28a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi s prenosom

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a)podrobnosti, ki jih mora vsebovati zahteva za registracijo prenosa iz člena 28(3);

(b)vrsto dokumentov, potrebnih za prenos iz člena 28(3), ob upoštevanju dogovorov, ki sta jih sprejela registrirani imetnik in pravni naslednik.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(24)členi 31 do 34 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 31

Postopek v primeru insolventnosti

1. Model EU je lahko vključen le v postopek v primeru insolventnosti, ki se začne v državi članici, na ozemlju katere je središče dolžnikovih glavnih interesov.

2. Za zavarovalnice, kot so opredeljene v členu 13, točka (1), Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, in kreditne institucije, kot so opredeljene v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta**, je središče glavnih interesov iz odstavka 1 država članica, v kateri je zavarovalnica ali institucija pridobila dovoljenje.

3. V primeru skupnega lastništva modela EU se odstavek 1 uporablja za delež skupnega imetnika.

4. Če je model EU vključen v postopek v primeru insolventnosti, se na zahtevo pristojnega nacionalnega organa to vpiše v register in objavi.

Člen 32

Podelitev licence

1. Model EU se lahko licencira za celotno Unijo ali njen del. Licenca je lahko izključna ali neizključna.

2. Imetnik lahko uveljavlja pravice iz modela EU proti pridobitelju licence, ki ravna v nasprotju s katero koli določbo v licenčni pogodbi v zvezi s:

(a)trajanjem licence;

(b)obliko, v kateri se lahko uporablja model;

(c)obsegom izdelkov, za katere je podeljena licenca;

(d)kakovostjo izdelkov, ki jih je pridobitelj licence proizvedel na podlagi licence.

3. Če v licenčni pogodbi ni navedeno drugače, lahko pridobitelj licence začne postopek za ugotavljanje kršitev modela EU le, če se njegov imetnik s tem strinja. Vendar pa lahko imetnik izključne licence začne tak postopek, če imetnik modela EU po formalnem obvestilu sam ne začne postopka za ugotavljanje kršitev v ustreznem obdobju.

4. Pridobitelj licence ima zaradi pridobitve nadomestila za škodo, ki jo je utrpel, pravico poseči v postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga sproži imetnik modela EU.

Člen 32a

Postopek vpisa licenc in drugih pravic v register

1. Člen 28(2) in (3), pravila, sprejeta na podlagi člena 28a, ter člen 28(6) se smiselno uporabljajo za registracijo stvarne pravice ali prenosa stvarne pravice iz člena 29, izvršbo iz člena 30, udeležbo v postopku v primeru insolventnosti iz člena 31 ter za registracijo licence ali prenosa licence iz člena 32. Vendar se zahteva v zvezi z dokaznimi listinami iz člena 28(3) ne uporablja, kadar zahtevo vloži imetnik modela EU.

2. Prijava registracije pravic iz odstavka 1 se, kadar je to ustrezno, ne šteje za vloženo, dokler ni plačana zahtevana pristojbina.

3. Prijava registracije licence lahko vsebuje zahtevo za vpis licence v register v eni ali več naslednjih kategorijah:

(a)izključna licenca;

(b)podlicenca, če licenco podeli pridobitelj licence, katerega licenca je vpisana v register;

(c)licenca, omejena na določen obseg izdelkov;

(d)licenca, omejena na del Unije;

(e)začasna licenca.

V primeru zahteve za vpis licence kot licence iz prvega pododstavka, točka (c), (d) ali (e), se v prijavi registracije navede določen obseg izdelkov, del Unije ali obdobje, za katere se podeli licenca.

4. Če pogoji za registracijo licenc in drugih pravic iz te uredbe niso izpolnjeni, Urad obvesti prijavitelja o tej pomanjkljivosti. Če ta pomanjkljivost ni odpravljena v roku, ki ga določi Urad, ta prijavo registracije zavrne.

Člen 33

Učinki za tretje osebe

1. Pravna dejanja iz členov 28, 29 in 32 v zvezi z modelom EU imajo učinke za tretje osebe v vseh državah članicah šele po vpisu v register. Kljub vsemu pa ima tako dejanje pred vpisom učinek za tretje osebe, ki so pridobile pravice na registriranem modelu EU po dnevu takega dejanja, so pa za dejanje vedele na dan pridobitve pravic.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za osebo, ki pridobi registrirani model EU ali pravico, ki zadeva registriran model EU, s prenosom celotnega podjetja ali s katerim koli drugim univerzalnim nasledstvom.

3. Učinki pravnih dejanj iz člena 30 za tretje osebe ureja pravo države članice, določene v skladu s členom 27.

4. Učinki stečaja za tretje osebe ali podobnega postopka ureja pravo države članice, v kateri je tak postopek prvič začet v smislu nacionalnega prava ali konvencij, ki se uporabljajo na tem področju.

Člen 33a

Postopek za izbris ali spremembo registracij licenc in drugih pravic

1. Registracija, izvedena po členu 32a(1), se izbriše ali spremeni na zahtevo ene od zadevnih strank.

2. V zahtevi se navedejo registracijska številka registriranega modela EU ali, v primeru združene registracije, številke posameznih modelov in podrobnosti o pravici, za katero se zahteva izbris ali sprememba registracije.

3. Zahtevi se priložijo dokazila o tem, da registrirana pravica ne obstaja več ali da imetnik licence ali druge pravice soglaša z izbrisom ali spremembo registracije.

4. Če zahteve za izbris ali spremembo registracije niso izpolnjene, Urad o pomanjkljivostih obvesti vložnika zahteve. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v roku, ki ga določi Urad, ta zavrne zahtevo za izbris ali spremembo registracije.

Člen 34

Prijava za registrirani model EU kot predmet premoženja

Členi 27 do 33a se uporabljajo za prijave za registrirane modele EU. Če je za učinkovanje enega od navedenih določb potreben vpis v register, se ta formalnost izvede ob vpisu registriranega modela EU v register.“;

* Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

** Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(25)člen 35 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 35

Vložitev prijave

1. Prijava za registrirani model EU se vloži na Uradu.

2. Urad prijavitelju nemudoma izda potrdilo o prejemu, ki vsebuje vsaj številko spisa, predstavitev, opis ali drugačno identifikacijo modela, naravo in številko dokumentov ter datum njihovega prejema. V primeru združene prijave sta v potrdilu o prejemu, ki ga izda Urad, navedena prvi model in število modelov, za katere je bila vložena prijava.“;

(26)člen 36 se spremeni:

(a)odstavki 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Prijava za registrirani model EU vsebuje:

(a)zahtevo za registracijo;

(b)podatke o identiteti prijavitelja;

(c)predstavitev modela, primerna za reprodukcijo, ki omogoča jasno razlikovanje vseh podrobnosti predmeta, za katerega se zahteva varstvo, in objavo.

2. V prijavi se poleg tega navedejo tudi izdelki, v katere naj bi bil model vključen ali v katerih naj bi se uporabljal.

3. Poleg tega lahko prijava vsebuje:

(a)opis z razlago predstavitve;

(b)zahtevo za odlog objave registracije v skladu s členom 50;

(c)podatke o identiteti zastopnika, če ga je prijavitelj imenoval;

(d)klasifikacijo izdelkov, v katere naj bi bil model vključen ali v katerih naj bi se uporabljal, glede na razred in podrazred Locarnskega aranžmaja o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele (v nadaljnjem besedilu: locarnska klasifikacija), kakor je bil spremenjen in velja na datum vložitve prijave modela;

(e)navedbo oblikovalca ali skupine oblikovalcev ali izjavo v odgovornosti prijavitelja, da se je oblikovalec ali skupina oblikovalcev odpovedala pravici do navedbe.

4. Prijava je pogojena s plačilom pristojbine za prijavo. Če je vložena zahteva za odlog iz odstavka 3, točka (b), se plača dodatna pristojbina za odlog objave.“;

(b)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Poleg zahtev iz odstavkov 1 do 4 mora prijava za registrirani model EU izpolnjevati tudi formalne zahteve iz te uredbe in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu z njo. Če se navedene zahteve nanašajo na predstavitev modela in način predstavitve iz odstavka 1, točka (c), izvršni direktor določi način številčenja različnih pogledov v primeru predstavitve s statičnimi pogledi, formate in velikost elektronske datoteke ter vse druge ustrezne tehnične specifikacije. Če navedene zahteve določajo identifikacijo predmeta, za katerega se ne zahteva varstvo, z določenimi vrstami vizualnih omejitev obsega ali vložitev določenih posebnih vrst pogledov, lahko izvršni direktor določi dodatne vrste vizualnih omejitev obsega in posebne vrste pogledov.“;

(27)vstavi se naslednji člen 36a:

„Člen 36a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi s prijavo

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati prijava za registrirani model EU. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(28)člen 37 se spremeni:

(a)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. V eni združeni prijavi za registrirane modele EU je lahko združenih največ 50 modelov. Urad oštevilči vsak model iz združene prijave v skladu s sistemom, ki ga določi izvršni direktor.

2. Poleg pristojbin iz člena 36(4) se za združeno prijavo plača pristojbina za prijavo za vsak dodatni model, vključen v združeno prijavo, in če prijava vsebuje zahtevo za odlog objave, pristojbino za odlog objave za vsak model, vključen v združeno prijavo, za katerega se zahteva odlog.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Združena prijava izpolnjuje pogoje predstavitve, navedene v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 37a.“;

(c)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Vsak od modelov iz združene prijave ali registracija na podlagi take prijave se lahko obravnava ločeno od drugih. Tak model se lahko ločeno od drugih uveljavlja, licencira, je predmet stvarne pravice, izvršbe ali postopka v primeru insolventnosti, se odpove, podaljša ali prenese, je predmet odloga objave ali se razglasi za ničnega.“;

(29)vstavi se naslednji člen 37a:

„Člen 37a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi z združenimi prijavami

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati združena prijava. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(30)člena 38 in 39 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 38

Datum vložitve

Datum vložitve prijave za registrirani model EU je datum, na katerega je prijavitelj na Uradu predložil dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 36(1), pod pogojem, da se v enem mesecu po predložitvi navedenih dokumentov plačajo pristojbine za prijavo iz členov 36(4) in 37(2).

Člen 39

Enakovrednost prijave modela Unije in nacionalne prijave

Prijava za registrirani model EU, za katero je bil določen datum vložitve, je v vseh državah članicah enakovredna redni nacionalni vložitvi in tudi, če je primerno, prednostni pravici, ki se zahteva za prijavo modela EU.“;

(31)členi 40, 41 in 42 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 40

Klasifikacija in navedbe izdelkov

1. Izdelki, v katere naj bi bil model EU vključen ali v katerih naj bi se uporabljal, so razvrščeni v skladu z locarnsko klasifikacijo, kot je bila spremenjena in velja na datum vložitve prijave modela.

2. Navedba izdelka jasno in natančno opredeljuje naravo izdelkov in omogoča uvrstitev vsakega izdelka v samo en razred in podrazred locarnske klasifikacije, po možnosti z uporabo usklajene podatkovne zbirke navedb izdelkov, ki jo je dal na voljo Urad. Navedba izdelka je skladna s predstavitvijo modela.

3. Izdelki se razdelijo na skupine glede na razrede locarnske klasifikacije, pri čemer je pred vsako skupino navedena številka razreda, v katerega sodi zadevna skupina izdelkov, in pri čemer so skupine prikazane po vrstnem redu razredov in podrazredov iz klasifikacije.

4. Če prijavitelj uporablja navedbe izdelkov, ki jih ni v podatkovni zbirki iz odstavka 2 ali ki niso v skladu s predstavitvijo modela, lahko Urad predlaga navedbe izdelkov iz zadevne podatkovne zbirke. Urad lahko nadaljuje s preverjanjem na podlagi predlaganih navedb izdelkov, če prijavitelj ne odgovori v roku, ki ga določi Urad.

Člen 41

Prednostna pravica

1. Oseba, ki je pravilno vložila prijavo pravice do modela ali uporabnega modela v kateri koli državi podpisnici ali za katero koli državo podpisnico Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ali njeni pravni nasledniki za namen vložitve prijave za registrirani model EU za isti model ali uporabni model uživa prednostno pravico šest mesecev od datuma vložitve prve prijave.

2. Vsaka vložitev, ki po nacionalnem pravu države, v kateri je bila opravljena, ali po dvostranskih ali večstranskih sporazumih zadostuje za določitev datuma vložitve prijave, ne glede na izid prijave, se prizna kot prijava, ki zagotavlja prednostno pravico.

3. Poznejša prijava modela, ki je bil predmet predhodne prve prijave, ki se vloži v isti državi ali v zvezi z isto državo, se šteje kot prva prijava za določanje prednostne pravice, pod pogojem, da se na dan vložitve poznejše prijave predhodna prijava umakne, opusti ali zavrne, ne da bi postala dostopna javnosti in ne da bi na njeni podlagi nastale kakršne koli pravice, in da ni bila podlaga za zahtevo po priznanju prednostne pravice. Predhodna prijava po tem ne sme biti več podlaga za zahtevo po priznanju prednostne pravice.    

4. Če je bila prijava prvič vložena v državi, ki ni podpisnica Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, se odstavki 1 do 3 uporabljajo le, če ta država v skladu z objavljenimi ugotovitvami na podlagi prve vložitve na Uradu in v skladu s pogoji, enakimi kot v tej uredbi, priznava prednostno pravico z enakovrednim učinkom. Izvršni direktor po potrebi od Komisije zahteva, naj preuči, ali je treba preveriti, ali država iz prvega stavka priznava takšno vzajemnost pri obravnavi. Če Komisija ugotovi, da se vzajemnost pri obravnavi priznava, o tem objavi sporočilo v Uradnem listu Evropske unije.

5. Prednostna pravica iz odstavka 4 se uporablja od datuma objave sporočila o priznavanju vzajemnosti pri obravnavi v Uradnem listu Evropske unije, razen če ni v sporočilu naveden zgodnejši datum začetka uporabe. Veljati preneha z datumom objave sporočila Komisije, da vzajemnost ni več priznana, v Uradnem listu Evropske unije, razen, če ni v sporočilu naveden zgodnejši datum, od katerega se uporablja.

6. Sporočili iz odstavkov 4 in 5 se objavita tudi v Uradnem listu Urada.

Člen 42

Zahteva za priznanje prednostne pravice

1. Prijavitelj registriranega modela EU, ki želi uveljaviti prednostno pravico na podlagi predhodne prijave, vloži izjavo o prednostni pravici bodisi skupaj s prijavo ali v dveh mesecih od datuma vložitve. Takšna izjava o prednostni pravici vključuje datum in državo predhodne prijave. Številka spisa predhodne prijave in dokumentacija v podporo zahtevi za priznanje prednostne pravice se vložita v treh mesecih od datuma vložitve izjave o prednostni pravici.

2. Izvršni direktor lahko določi, da sme prijavitelj med dokumentacijo v podporo zahtevi za priznanje prednostne pravice predložiti manj dokazil kot v dokumentaciji, ki se zahteva v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 42a, če lahko Urad te informacije pridobi iz drugih virov.“;

(32)vstavi se naslednji člen 42a:

„Člen 42a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi z zahtevo za priznanje prednostne pravice

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo dokumentacijo, ki jo je treba predložiti ob zahtevi za priznanje prednostne pravice na podlagi predhodne prijave v skladu s členom 42(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(33)člen 43 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 43

Učinek prednostne pravice

Učinek prednostne pravice je, da se za datum prednostne pravice šteje datum vložitve prijave za registrirani model EU za namen členov 5, 6, 7 in 22, člena 25(1), točke (d), (e) in (f), ter člena 50(1).“;

(34)člen 44 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 44

Razstavna prednostna pravica

1. Če je prijavitelj registriranega modela EU razkril izdelke, v katere je model vključen ali v katerih se uporablja, na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah iz leta 1928, ki je bila nazadnje revidirana 30. novembra 1972, lahko, če vloži prijavo v šestih mesecih od datuma prvega razkritja takih izdelkov, zahteva prednostno pravico od tega datuma.

2. Prijavitelj, ki želi zahtevati prednostno pravico v skladu z odstavkom 1, vloži izjavo o prednostni pravici bodisi skupaj s prijavo ali v dveh mesecih od datuma vložitve. Prijavitelj v treh mesecih od vložitve izjave o prednostni pravici predloži dokazila, da so bili izdelki, v katere je model vključen ali v katerih se uporablja, razkriti v smislu odstavka 1.

3. Razstavna prednostna pravica, priznana v državi članici ali tretji državi, ne podaljša trajanja prednostne pravice, določenega v členu 41.“;

(35)vstavi se naslednji člen 44a:

„Člen 44a

Podelitev izvedbenih pooblastil

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo vrsto in podrobnosti v zvezi z dokazili, ki jih je treba predložiti ob zahtevi za priznanje razstavne prednostne pravice v skladu s členom 44(2). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(36)naslov naslova V se nadomesti z naslednjim:

„NASLOV V

POSTOPEK REGISTRACIJE TER PODALJŠANJE IN SPREMEMBA REGISTRACIJE“

(37)člen 45 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Urad preveri, ali prijava za registrirani model EU izpolnjuje zahteve za določitev datuma vložitve prijave, določene v členu 38.“;

(b)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Urad preveri:

(a)ali prijava za registrirani model EU izpolnjuje pogoje in zahteve iz člena 36(5) in, v primeru združene prijave, člena 37(3);

(b)kadar je to ustrezno, ali je bila dodatna pristojbina za odlog objave v skladu s členom 36(4) plačana v predpisanem roku;

(c)kadar je to ustrezno, ali so bile dodatne pristojbine za združeno prijavo v skladu s členom 37(2) plačane v predpisanem roku.

3. Če prijava za registrirani model EU ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, Urad prijavitelja pozove, naj v dveh mesecih od obvestila o tej zahtevi odpravi pomanjkljivosti ali plača pristojbine.

4. Če se prijavitelj ne odzove na poziv glede izpolnitve zahtev iz odstavka 1, se prijava ne obravnava kot prijava za registrirani model EU. Če se prijavitelj odzove na poziv glede izpolnitve navedenih zahtev, Urad kot datum vložitve prijave šteje datum, ko so odpravljene pomanjkljivosti ali je plačana pristojbina.

5. Če se prijavitelj ne odzove na poziv glede izpolnitve zahtev iz odstavka 2, točki (a) in (b), Urad prijavo zavrne.

6. Če se prijavitelj ne odzove na poziv glede izpolnitve zahtev iz odstavka 2, točka (c), se prijava ne obravnava kot prijava za registrirani model EU za dodatne modele, razen če je jasno, katere modele naj bi plačani znesek kril. Če ni drugih meril za ugotavljanje, kateri modeli naj bi bili kriti, Urad obravnava modele po zaporedju, v katerem so predstavljeni, v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 37a. Prijava se ne obravnava kot prijava za registrirani model EU za modele, za katere dodatne pristojbine za prijavo niso bile plačane ali niso bile plačane v celoti.

7. Če niso izpolnjene zahteve v zvezi z zahtevo po priznanju prednostne pravice, ima to za posledico izgubo prednostne pravice za prijavo.“;

(38)člen 46 se črta;

(39)člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47

Razlogi za neregistracijo

1. Če Urad pri preverjanju v skladu s členom 45 opazi, da model, za katerega se zahteva varstvo, ne ustreza opredelitvi iz člena 3, točka (1), ali da je model v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli, obvesti prijavitelja, da modela ni mogoče registrirati, pri čemer navede razlog za neregistracijo.

2. Urad v obvestilu iz odstavka 1 določi rok, v katerem lahko prijavitelj predloži pripombe, umakne prijavo ali nasprotna stališča ali predloži spremenjeno predstavitev modela, ki se od prvotno predložene predstavitve razlikuje le v nepomembnih podrobnostih.

3. Če prijavitelj ne odpravi razlogov za neregistracijo, Urad zavrne prijavo. Če se ti razlogi nanašajo samo na nekatere od modelov iz združene prijave, Urad zavrne prijavo samo v delu, ki se nanaša na zadevne modele.“;

(40)vstavi se naslednji člen 47a:

„Člen 47a

Umik in sprememba

1. Prijavitelj lahko kadar koli umakne prijavo modela EU ali, v primeru združene prijave, umakne nekatere od modelov iz prijave.

2. Prijavitelj lahko kadar koli spremeni nepomembne podrobnosti predstavitve modela EU, za katerega je vložena prijava.“;

(41)vstavi se naslednji člen 47b:

„Člen 47b

Prenos pooblastila v zvezi s spremembo prijave

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109(2) za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnosti postopka za spremembo prijave iz člena 47a(2).“;

(42)člen 48 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 48

Registracija

1. Če so izpolnjene zahteve za prijavo za registrirani model EU in če prijava ni bila zavrnjena v skladu s členom 47, Urad vpiše model iz prijave in podatke iz člena 72(2) v register.

2. Če prijava vsebuje zahtevo za odlog objave v skladu s členom 50, se v register vpišeta tudi ta zahteva in datum izteka obdobja odloga.

3. Registracija ima datum vložitve prijave iz člena 38.

4. Pristojbine, ki se plačajo v skladu s členoma 36(4) in 37(2), se ne povrnejo niti če se prijavljeni model ne registrira.“;

(43)člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49

Objava

Ob registraciji Urad objavi registrirani model EU v Biltenu modelov EU iz člena 73(1), točka (a).“;

(44)vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi z objavo

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati objava iz člena 49. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(45)člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50

Odlog objave

1. Prijavitelj registriranega modela EU lahko ob vložitvi prijave zahteva, da se objava registriranega modela EU odloži za obdobje 30 mesecev od datuma vložitve prijave, ali v primeru, da se zahteva prednostna pravica, od datuma prednostne pravice.

2. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 48, se na zahtevo iz odstavka 1 registrirani model EU registrira, vendar nista niti predstavitev modela niti kateri koli spis v zvezi s prijavo po členu 74(2) dostopna javnosti.

3. Urad v Biltenu modelov EU objavi navedbo zahteve iz odstavka 1. Navedbo spremljajo podatki o imetniku pravice do registriranega modela, ime zastopnika, če obstaja, datum vložitve in registracije ter številka spisa prijave. Ne objavijo se niti predstavitev modela niti podatki o njegovem videzu.

4. Ob izteku obdobja odloga oziroma na zahtevo imetnika pravic že pred tem Urad omogoči dostop javnosti do vseh vpisov v register in spis v zvezi s prijavo ter objavi registrirani model EU v Biltenu modelov EU.

5. Imetnik pravice lahko prepreči objavo registriranega modela EU iz odstavka 4 tako, da v skladu s členom 51 najpozneje tri mesece pred iztekom obdobja odloga vloži zahtevo za odpoved modelu EU. Vse zahteve za vpis odpovedi v register, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 51 in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 51a, ali so predložene po roku iz prvega stavka, se zavrnejo.

6. V primeru registracije na podlagi združene prijave imetnik skupaj z zahtevo za zgodnejšo objavo iz odstavka 4 ali zahtevo za odpoved iz odstavka 5 jasno navede, kateri modeli iz prijave naj se objavijo prej ali odpovejo in za katere modele naj se nadaljuje odlog objave.

7. Če imetnik ne izpolni zahteve iz odstavka 6, Urad od njega zahteva, naj odpravi pomanjkljivost v določenem roku, ki se ne sme v nobenem primeru izteči po 30-mesečnem obdobju odloga.

8. Če pomanjkljivost iz odstavka 7 ni odpravljena v določenem roku, se šteje, da zahteva za predčasno objavo ni bila vložena, ali pa se zahteva za odpoved zavrne.

9. Začetek sodnega postopka na podlagi registriranega modela EU v obdobju odloga objave je pogojen s tem, da so bile informacije, ki jih vsebujeta register in spis v zvezi s prijavo, posredovane osebi, proti kateri je začet sodni postopek.“;

(46)vstavi se naslednji člen 50a:

„Člen 50a

Objava po obdobju odloga

Urad ob izteku obdobja odloga iz člena 50 oziroma v primeru zahteve za zgodnejšo objavo takoj, ko je to tehnično mogoče:

(a)objavi registrirani model EU v Biltenu modelov EU z navedbami iz pravil, sprejetih v skladu s členom 49a, skupaj z navedbo, da je prijava vsebovala zahtevo za odlog objave v skladu s členom 50;

(b)da na vpogled javnosti vse spise v zvezi z modelom;

(c)da na vpogled javnosti vse vpise v register, vključno z morebitnimi vpisi, ki v skladu s členom 74(5) niso na vpogled.“;

(47)vstavi se naslednji člen 50b:

„Člen 50b

Potrdila o registraciji

Po objavi registriranega modela EU Urad izda potrdilo o registraciji. Proti plačilu pristojbine Urad zagotovi overjene ali neoverjene kopije potrdila, če se te kopije izdajo drugače kot v elektronski obliki.“;

(48)vstavita se naslednja člena 50c in 50d:

„Člen 50c

Podelitev izvedbenih pooblastil

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati potrdilo o registraciji iz člena 50b, in obliko takega potrdila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).

Člen 50d

Podaljšanje

1. Registracija modela EU se podaljša na zahtevo imetnika pravice ali katere koli osebe, ki jo imetnik pravice izrecno pooblasti, pod pogojem, da so plačane pristojbine za podaljšanje.

2. Urad obvesti imetnika registriranega modela EU in vse osebe z registrirano pravico do modela EU o poteku registracije najmanj šest mesecev pred datumom takšnega poteka. Če se ti podatki ne zagotovijo, Urad ni odgovoren, hkrati pa to ne vpliva na potek registracije.

3. Zahteva za podaljšanje se predloži v šestih mesecih pred potekom registracije. Pristojbina za podaljšanje se plača v tem obdobju. Če se to ne zgodi, se zahteva lahko vloži in pristojbina plača v nadaljnjih šestih mesecih po izteku registracije, vendar je treba v tem podaljšanem roku plačati dodatno pristojbino za pozno plačilo pristojbine za podaljšanje ali pozno predložitev zahteve za podaljšanje.

4. Zahteva za podaljšanje iz odstavka 1 vključuje:

(a)ime osebe, ki zahteva podaljšanje;

(b)registracijsko številko modela EU, za katero se zahteva podaljšanje;

(c)v primeru registracije na podlagi združene prijave, navedbo modelov, za katere se zahteva podaljšanje.

Če so pristojbine za podaljšanje plačane, se za plačilo šteje, da pomeni zahtevo za podaljšanje, če so pri tem navedene vse potrebne informacije, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti namen plačila.

5. Če so v primeru registracije na podlagi združene prijave plačane pristojbine nezadostne za kritje vseh modelov, za katere se zahteva podaljšanje, se registracija podaljša, če je jasno, katere modele naj bi plačani znesek kril. Če ni drugih meril za ugotavljanje, kateri modeli naj bi bili kriti, Urad obravnava modele po zaporedju, v katerem so predstavljeni v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 37a.

6. Podaljšanje začne veljati od dne, ki sledi datumu, na katerega se izteče obstoječa registracija. Podaljšanje se vpiše v register.

7. Če je zahteva za podaljšanje vložena v rokih iz odstavka 3, drugi pogoji za podaljšanje iz tega člena pa niso izpolnjeni, Urad obvesti prijavitelja o ugotovljenih pomanjkljivostih.

8. Če zahteva za podaljšanje ni vložena ali je vložena po izteku roka iz odstavka 3 ali če pristojbine niso plačane ali so plačane šele po izteku zadevnega roka ali če v tem roku niso odpravljene pomanjkljivosti iz odstavka 7, Urad odloči, da je registracija potekla in o tem ustrezno obvesti imetnika modela EU. Ko odločitev postane dokončna, Urad model izbriše iz registra. Izbris začne učinkovati dan po izteku obstoječe registracije. Če so pristojbine za podaljšanje plačane, registracija pa se ne podaljša, se te pristojbine povrnejo.

9. Za dva ali več modelov se lahko vloži ena sama zahteva za podaljšanje, če je imetnik ali zastopnik za vse modele, zajete v zahtevi, isti. Zahtevana pristojbina za podaljšanje se plača za vsak model, katerega registracija naj se podaljša.“;

(49)vstavi se naslednji člen 50e:

„Člen 50e

Sprememba

1. Predstavitev registriranega modela EU se v registru v obdobju registracije ali njenega podaljšanja ne spreminja razen v nepomembnih podrobnostih.

2. Zahteva imetnika za spremembo vključuje predstavitev registriranega modela EU v spremenjeni različici.

3. Dokler se ne plača zahtevana pristojbina, se zahteva za spremembo ne šteje za vloženo. Če pristojbina ni plačana ali ni plačana v celoti, Urad o tem ustrezno obvesti imetnika. Za spremembo istega elementa pri dveh ali več registracijah se lahko vloži samo ena zahteva, če je imetnik isti za vse modele. Zahtevana pristojbina za spremembo se plača za vsako registracijo, ki naj se spremeni. Če zahteve za spremembo registracije, določene v tem členu in izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 50f, niso izpolnjene, Urad o tej pomanjkljivosti obvesti imetnika. Če pomanjkljivost ni odpravljena v roku, ki ga določi Urad, Urad zavrne zahtevo za spremembo.

4. Objava registracije spremembe vsebuje predstavitev spremenjenega modela EU.“;

(50)vstavi se naslednji člen 50f:

„Člen 50f

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi s spremembo

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati zahteva za spremembo iz člena 50e(2). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(51)vstavi se naslednji člen 50g:

„Člen 50 g

Sprememba imena ali naslova

1. Imetnik modela EU obvesti Urad o spremembi svojega imena ali naslova, ki ni posledica prenosa ali spremembe lastništva registriranega modela EU.

2. Za spremembo imena ali naslova v dveh ali več registracijah istega imetnika se lahko vloži ena sama zahteva.

3. Če pogoji za spremembo imena ali naslova, določeni v tem členu in izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 50h, niso izpolnjeni, Urad o tej pomanjkljivosti obvesti imetnika modela EU. Če pomanjkljivost ni odpravljena v roku, ki ga določi Urad, Urad zavrne zahtevo.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za spremembo imena ali naslova registriranega zastopnika.

5. Urad podrobnosti iz člena 72(3), točki (a) in (b), zabeleži v registru.

6. Odstavki 1 do 4 se uporabljajo za prijave modelov EU. Spremembe se vnesejo v spise, ki jih hrani Urad v zvezi s prijavo modelov EU.“;

(52)vstavi se naslednji člen 50h:

„Člen 50h

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi s spremembo imena ali naslova

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati zahteva za spremembo imena ali naslova v skladu s členom 50g(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(53)člen 51 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 51

Odpoved

1. Imetnik pravice pisno prijavi Uradu odpoved registriranemu modelu EU. Učinkovati začne, ko se vpiše v register.

2. Če pride do odpovedi modelu EU, ki je predmet odloga objave, se šteje, kot da od začetka ni imel učinkov, opredeljenih v tej uredbi.

3. Odpoved se registrira le s privoljenjem imetnika pravice, ki je vpisan v register. Če je registrirana licenca, se odpoved vpiše v register le, če imetnik registriranega modela EU dokaže, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi. Vpis odpovedi se opravi tri mesece po datumu, na katerega imetnik Uradu dokaže, da je bil pridobitelj licence obveščen o nameri o odpovedi, ali pred iztekom tega roka, če imetnik dokaže, da pridobitelj licence soglaša z odpovedjo.

4. Če je bil v skladu s členom 15 v zvezi z upravičenostjo do registriranega modela EU začet postopek pred pristojnim sodiščem ali organom, Urad ne vpiše odpovedi v register brez privoljenja tožnika.

5. Če zahteve glede odpovedi, določene v tem členu in izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 51a, niso izpolnjene, Urad vložnika izjave obvesti o pomanjkljivostih. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v roku, ki ga določi Urad, Urad ne vpiše odpovedi v register.“;

(54)vstavi se naslednji člen 51a:

„Člen 51a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi z odpovedjo

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a)podrobnosti, ki jih mora vsebovati izjava o odpovedi v skladu s členom 51(1);

(b)vrsto dokumentacije, potrebne za pridobitev soglasja tretje osebe v skladu s členom 51(3) in tožnika v skladu s členom 51(4).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(55)člen 52 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V skladu s členom 25(2) do (5) lahko vsaka fizična ali pravna oseba, pa tudi javni organ, ki je za to pooblaščen, pri Uradu vloži zahtevo za razglasitev ničnosti registriranega modela EU.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Zahteva za razglasitev ničnosti ni dopustna, če je Urad ali sodišče za modele EU iz člena 80 že vsebinsko odločilo o zahtevi, ki se nanaša na isti predmet in pravno podlago ter vključuje iste stranke, odločba Urada ali sodišča za modele EU o tej zahtevi pa je postala pravnomočna.“;

(56)člen 53 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 53

Preučitev zahteve

1. Če Urad ugotovi, da je zahteva za razglasitev ničnosti dopustna, preuči, ali razlogi za ničnost iz člena 25 vplivajo na ohranjanje registriranega modela EU.

2. Med preučevanjem zahteve za razglasitev ničnosti Urad povabi stranke tolikokrat, kot je potrebno, da podajo svoje pripombe v roku, ki ga določi Urad, o navedbah drugih strank ali Urada.

3. Če imetnik registriranega modela EU tako zahteva, vlagatelj zahteve za razglasitev ničnosti, ki se sklicuje na prejšnjo blagovno znamko EU ali nacionalno blagovno znamko kot razlikovalni znak v smislu člena 25(1), točka (e), predloži dokazilo o resnični uporabi take znamke v skladu s členom 64(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1001 ter pravili, sprejetimi na podlagi člena 53a te uredbe.

4. Odločitev Urada o zahtevi za razglasitev ničnosti se vpiše v register, ko postane pravnomočna.

5. Urad lahko stranke pozove, naj sklenejo poravnavo.“;

(57)vstavi se naslednji člen 53a:

„Člen 53a

Prenos pooblastil v zvezi z razglasitvijo ničnosti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnosti postopka za razglasitev ničnosti modela EU iz členov 52 in 53, vključno z možnostjo prednostnega obravnavanja zahteve za razglasitev ničnosti, kadar imetnik registriranega modela EU ne izpodbija razlogov za ničnost ali zahtevanega ukrepa.“;

(58)člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55

Odločbe, zoper katere se lahko vloži pritožba

1. Zoper odločbe Urada iz člena 102, točke (a), (b), (c) in (e), se lahko vloži pritožba.

2. Členi 66 do 72 Uredbe (EU) 2017/1001 se uporabljajo za pritožbe, ki jih odbori za pritožbe obravnavajo na podlagi te uredbe, razen če ni v tej uredbi določeno drugače.“;

(59)vstavi se naslednji člen 55a:

„Člen 55a

Prenos pooblastil v zvezi s pritožbenim postopkom

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe, ki določajo podrobnosti pritožbenega postopka na podlagi te uredbe.“;

(60)člena 56 in 61 se črtata;

(61)člen 62 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 62

Odločbe in sporočila Urada

1. V odločbah Urada se navedejo razlogi, na katerih temeljijo. Temeljijo le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe. Če ustni postopek poteka pred Uradom, se odločba lahko izreče ustno. Strankam se nato vročijo odločbe v pisni obliki.

2. V vseh odločbah, sporočilih ali obvestilih Urada se navedejo oddelek ali enota Urada ter ime ali imena odgovornega uradnika ali uradnikov. Na njih je podpis odgovornega uradnika ali uradnikov ali pa je namesto podpisa natisnjen ali odtisnjen žig Urada. Izvršni direktor lahko odredi uporabo drugačnega načina identifikacije oddelkov ali enot Urada in imen odgovornega uradnika ali uradnikov ali drugačne oblike identifikacije od žigov, če so odločbe, sporočila ali obvestila Urada posredovani s katerim koli drugim tehničnim komunikacijskim sredstvom.

3. Odločbam Urada, zoper katere je možna pritožba, se priloži pisno sporočilo, v katerem je navedeno, da se pritožba vloži pisno pri Uradu v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevni odločbi. V sporočilu se navede tudi opozorilo strankam na določbe iz členov 66, 67, 68, 71 in 72 Uredbe (EU) 2017/1001, ki se v skladu s členom 55(2) te uredbe uporabljajo tudi za pritožbe na podlagi te uredbe. Stranke se ne morejo sklicevati na to, da jim Urad ni sporočil možnosti vložitve pritožbe.“;

(62)v členu 63 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. V postopku Urad preveri dejstva po uradni dolžnosti. Vendar pa je Urad v postopku v zvezi z razglasitvijo ničnosti pri tem preverjanju omejen na dejstva, dokaze in argumente, ki so jih podale stranka, in zahtevani ukrep.“;

(63)člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64

Ustni postopek

1. Če Urad presodi, da bi bil primeren ustni postopek, se ta odvija bodisi na pobudo Urada bodisi na zahtevo katere koli stranke v postopku.

2. Ustni postopek pred preizkuševalci in oddelkom za vodenje registra ni javen.

3. Ustni postopek, vključno z razglasitvijo odločbe, pred oddelki za ničnost in odbori za pritožbe je javen, razen če se oddelek, pred katerim se postopek odvija, ne odloči drugače v primerih, ko bi prisotnost javnosti lahko povzročila resno in neupravičeno škodo, zlasti stranki v postopku.“;

(64)vstavi se naslednji člen 64a:

„Člen 64a

Prenos pooblastil v zvezi z ustnim postopkom

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobne ureditve za ustni postopek iz člena 64, vključno s podrobno ureditvijo za uporabo jezikov v skladu s členom 98.“;

(65)člen 65 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se doda naslednji stavek:

„Rok za zglasitev v takem uradnem pozivu je najmanj en mesec, razen če se stranka, priča ali strokovnjak strinja s krajšim rokom.“;

(b)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Izvršni direktor določi zneske stroškov, ki jih je treba plačati, vključno s predujmi, kar zadeva stroške pridobivanja dokazov iz tega člena.“;

(66)vstavi se naslednji člen 65a:

„Člen 65a

Prenos pooblastil v zvezi s pridobivanjem dokazov

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobne ureditve za pridobivanje dokazov iz člena 65.“;

(67)člen 66 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 66

Vročanje

1. Urad po uradni dolžnosti zadevnim osebam vroči odločbe in uradne pozive ter vsako obvestilo ali drugo sporočilo, za katerega je določen rok ali o katerem morajo biti zadevne osebe obveščene po drugih določbah te uredbe ali aktih, sprejetih v skladu s to uredbo, ali za katere je vročitev odredil izvršni direktor.

2. Vročitev se izvede elektronsko. Podrobnosti o elektronskem vročanju določi izvršni direktor.

3. Če se izkaže, da Urad ne more izvesti vročitve, se za vročanje uporabi javno obvestilo. Izvršni direktor določi, kako se javno obvestilo objavi, in določi začetek enomesečnega roka, po izteku katerega se šteje, da je bil osebi dokument vročen.“;

(68)vstavi se naslednji člen 66a:

„Člen 66a

Prenos pooblastil v zvezi z vročanjem

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobne ureditve za vročanje iz člena 66.“;

(69)vstavita se naslednja člena 66b in 66c:

„Člen 66b

Obveščanje o izgubi pravic

Če Urad ugotovi, da je zaradi te uredbe ali aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, in brez sprejetja kakršne koli odločbe prišlo do izgube kakršnih koli pravic, o tem obvesti zadevne osebe v skladu s členom 66. Te osebe lahko v dveh mesecih po vročitvi obvestila zaprosijo za odločbo o tej zadevi, če menijo, da je ugotovitev Urada napačna. Urad takšno odločbo sprejme le, če se ne strinja z osebami, ki so zanjo zaprosile. V nasprotnem primeru spremeni svojo ugotovitev in o tem obvesti osebe, ki so zaprosile za odločbo.

Člen 66c

Sporočanje Uradu

Sporočila se Uradu pošljejo elektronsko. Izvršni direktor določi, katero elektronsko sredstvo se uporabi ter kako in pod kakšnimi tehničnimi pogoji.“;

(70)vstavi se naslednji člen 66d:

„Člen 66d

Prenos pooblastil v zvezi s sporočanjem Uradu

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o sporočilih, naslovljenih na Urad, iz člena 66c in obrazcih, ki jih da Urad na voljo.“;

(71)vstavi se naslednji člen 66e:

„Člen 66e“

Roki

1. Roki se določijo v celih letih, mesecih, tednih ali dneh. Teči začnejo na dan, ki sledi dnevu, ko se je zadevni dogodek zgodil. Roki niso krajši od enega meseca niti daljši od šestih mesecev, razen če ni v tej uredbi ali katerem koli aktu, sprejetem v skladu s to uredbo, določeno drugače.

2. Izvršni direktor pred začetkom vsakega koledarskega leta določi dneve, ko Urad ne bo sprejemal dokumentov.

3. Izvršni direktor določi trajanje obdobja prekinitve v primeru dejanske prekinitve povezave Urada z dogovorjenimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

4. Če je zaradi izjemnega dogodka, na primer naravne nesreče ali stavke, prekinjeno ali ovirano ustrezno komuniciranje med strankami postopka in Uradom, lahko izvršni direktor določi, da se za stranke v postopku, ki imajo stalno prebivališče ali registrirani sedež na geografskem območju, ki je prizadeto zaradi izjemnega dogodka, ali ki so imenovale zastopnika s poslovno enoto na tem območju, vsi roki, ki bi se sicer iztekli na dan začetka takšnega dogodka ali po tem dnevu, podaljšajo do določenega datuma. Izvršni direktor pri določanju tega datuma oceni, kdaj se bo izjemni dogodek končal. Če dogodek prizadene sedež Urada, izvršni direktor ob določitvi tega datuma navede, da velja za vse stranke v postopku.“;

(72)vstavi se naslednji člen 66f:

„Člen 66f

Prenos pooblastila v zvezi z izračunom in trajanjem rokov

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnosti glede izračuna in trajanja rokov iz člena 66e.“;

(73)vstavita se naslednja člena 66g in 66h:

„Člen 66g

Popravljanje napak in očitnih spregledov

1. Urad na lastno pobudo ali zahtevo stranke v svojih odločbah popravi vse jezikovne napake, napake pri prepisu in očitne spreglede, napake pri registraciji modela EU ali pri objavi njegove registracije.

2. Če popravek napak pri registraciji modela EU ali objavi registracije zahteva imetnik, se smiselno uporablja člen 50g.

3. Popravki napak pri registraciji modela EU in pri objavi registracije se objavijo.

Člen 66h

Izbris vpisov v registru in preklic odločb

1. Če Urad opravi vpis v register ali sprejme odločbo, ki vsebuje očitno napako, ki jo je mogoče pripisati Uradu, zagotovi, da se vpis izbriše ali odločba prekliče. Če je v postopku samo ena stranka in vpis ali dejanje vpliva na njene pravice, se izbris ali preklic odredi tudi, če kršitev za stranko ni bila očitna.

2. Izbris ali preklic iz odstavka 1 po uradni dolžnosti ali na zahtevo ene od strank v postopku odredi oddelek, ki je opravil vpis ali sprejel odločbo. Izbris vpisa v registru ali preklic odločbe se po posvetovanju s strankami v postopku in imetniki pravic do zadevnega modela EU, vpisanih v register, opravi v enem letu od datuma vpisa v register ali sprejetja zadevne odločbe. Urad vodi evidenco vseh takih izbrisov ali preklicev.

4. Ta člen ne posega v pravico strank, da vložijo pritožbo v skladu s členoma 55 in 55a, ali v možnost popravka napak in očitnih spregledov v skladu s členom 66g. Če je bila pritožba vložena zoper odločbo Urada, ki vsebuje napako, pritožbeni postopki postanejo brezpredmetni, ko Urad svojo odločbo prekliče v skladu z odstavkom 1 tega člena. V takem primeru se pritožniku povrne pristojbina v zvezi s pritožbo.“;

(74)vstavi se naslednji člen 66i:

„Člen 66i

Prenos pooblastila v zvezi z izbrisom vnosov in preklicem odločb

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopka za izbris vpisa v registru ali preklic odločbe iz člena 66h.“;

(75)člen 67 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se četrti stavek nadomesti z naslednjim:

„V primeru, da zahteva za podaljšanje registracije ni oddana ali pristojbina za podaljšanje ni plačana, se zahteva vloži in zamujeno dejanje opravi v 12 mesecih od datuma izteka dodatnega šestmesečnega obdobja po izteku registracije iz tretjega stavka člena 50d(3).“;

(b)v odstavku 3 se doda naslednji stavek:

„Če se zahtevku za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, se pristojbina povrne.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Neupoštevanje rokov, določenih v odstavku 2 in členu 67a, ni razlog za ponovno pridobitev pravic iz odstavka 1 tega člena.“;

(76)vstavita se naslednja člena 67a in 67b:

„Člen 67a

Nadaljevanje postopka

1. Prijavitelj ali imetnik registriranega modela EU ali katera koli druga stranka v postopku pred Uradom, ki ni upoštevala roka Urada, lahko na zahtevo doseže nadaljevanje postopka pod pogojem, da je bilo zamujeno dejanje ob predložitvi zahteve izpeljano. Zahteva za nadaljevanje postopka je dopustna le, če se predloži v dveh mesecih po preteku neupoštevanega roka. Šteje se, da zahteva ni bila vložena, dokler se ne plača pristojbina za nadaljevanje postopka.

2. Nadaljevanje postopka se ne odobri v primeru neupoštevanja rokov, določenih v:

(a)členu 38, členih 41(1), 44(1), 45(3), 50d(3) in 67(2);

(b)členu 68 in členu 72(5) Uredbe (EU) 2017/1001 v povezavi s členom 55(2) te uredbe;

(c)odstavku 1 tega člena.

3. O zahtevi za nadaljevanje odloči oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju.

4. Če Urad ugodi zahtevi za nadaljevanje, se šteje, da posledice neupoštevanja roka niso nastale. Če je bila med datumom izteka neupoštevanega roka in zahtevo za nadaljevanje postopka sprejeta odločba, jo oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju, preuči in kadar zadošča že sama izvršitev zamujenega dejanja, sprejme drugačno odločbo. Če na podlagi te preučitve Urad sklene, da ni treba spremeniti prvotne odločbe, to odločbo pisno potrdi.

5. Če Urad zavrne zahtevo za nadaljevanje, se pristojbina povrne.

Člen 67b

Prekinitev postopka

1. Postopek pred Uradom se prekine:

(a)v primeru smrti ali pravne in poslovne nesposobnosti prijavitelja ali imetnika registriranega modela EU ali osebe, ki je po nacionalnem pravu pooblaščena za delovanje v njegovem imenu;

(b)če prijavitelj ali imetnik registriranega modela EU iz pravnih razlogov, ki izhajajo iz ukrepov proti njegovemu premoženju, ne more nadaljevati postopka pred Uradom;

(c)v primeru smrti ali pravne in poslovne nesposobnosti zastopnika prijavitelja ali imetnika registriranega modela EU ali v primeru, da ta zastopnik iz pravnih razlogov, ki izhajajo iz ukrepov proti njegovemu premoženju, ne more nadaljevati postopka pred Uradom.

Če smrt ali nesposobnost iz prvega pododstavka, točka (a), ne vpliva na pooblastilo zastopnika, imenovanega v skladu s členom 78, se postopek prekine le na zahtevo takega zastopnika.

2. Postopek pred Uradom se nadaljuje takoj, ko se ugotovi, katera oseba je pooblaščena za nadaljevanje postopka, ali ko Urad izčrpa vse razumne poskuse, da bi ugotovil identiteto take osebe.“;

(77)vstavi se naslednji člen 67c:

„Člen 67c

Prenos pooblastila v zvezi z nadaljevanjem postopka

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobne ureditve za nadaljevanje postopka pred Uradom iz člena 67b(2).“;

(78)člen 68 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 68

Sklicevanje na splošna načela

Če v tej uredbi ali aktih, sprejetih v skladu s to uredbo, ni postopkovnih določb, Urad upošteva načela procesnega prava, ki so splošno priznana v državah članicah.“;

(79)v členu 69 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Pravice Urada do plačila pristojbin prenehajo po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je pristojbina zapadla.

2. Pravice nasproti Uradu do povračila plačanih pristojbin ali zneskov, ki presegajo pristojbine, prenehajo po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je pravica nastala.“;

(80)člen 70 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 70

Porazdelitev stroškov

1. Stranka, ki izgubi v postopku za razglasitev ničnosti registriranega modela EU ali v pritožbenem postopku, plača pristojbine druge stranke za zahtevo za razglasitev ničnosti in pritožbo. Plača tudi vse stroške druge stranke, ki so potrebni za postopek, vključno s potnimi stroški, dnevnicami in plačilom zastopnika v smislu člena 78(1), v okviru najvišjih stopenj, določenih za vsako kategorijo stroškov v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 70a.

2. Če pa vsaka stranka uspe deloma ali če tako narekujejo razlogi pravičnosti, oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe odloči o drugi porazdelitvi stroškov, ki se razlikuje od tiste iz odstavka 1.

3. Stranka, ki ustavi postopek z umikom prijave modela EU, zahtevo za razglasitev ničnosti ali pritožbo ali tako, da ne podaljša registracije modela EU ali se registriranemu modelu EU odpove, plača pristojbine in stroške, ki nastanejo drugi stranki, kot je določeno v odstavkih 1 in 2.

4. Če se postopek ne nadaljuje na sodišču, so stroški v diskreciji oddelka za ničnost ali odbora za pritožbe.

5. Če stranke pred oddelkom za ničnost ali odborom za pritožbe sklenejo poravnavo stroškov, ki se razlikuje od tiste iz odstavkov 1 do 4, zadevni organ ta dogovor upošteva.

6. Oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe po uradni dolžnosti določi znesek stroškov, ki jih je treba plačati na podlagi odstavkov 1 do 5 tega člena, če so stroški, ki jih je treba plačati, omejeni na pristojbine, plačane Uradu, in stroške zastopanja. V vseh drugih primerih tajništvo odbora za pritožbe ali oddelka za ničnost na zahtevo določi znesek stroškov, ki se plačajo. Zahteva je dopustna le v dveh mesecih po dnevu, ko odločba, za katero je bila vložena zahteva za določitev stroškov, postane pravnomočna, priložijo pa se ji izračun in spremna dokazila. Kar zadeva stroške zastopnika v skladu s členom 78(1), zadostuje zagotovilo zastopnika, da so stroški nastali. Za druge stroške zadostuje, da se potrdi njihova verodostojnost. Če je znesek stroškov določen na podlagi prvega stavka tega odstavka, se stroški zastopanja odobrijo po stopnji, določeni v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 70a, in ne glede na to, ali so dejansko nastali.

7. V odločbah o določitvi stroškov, sprejetih v skladu z odstavkom 6, se navedejo razlogi, na katerih temeljijo, in jih lahko oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe pregleda na podlagi zahteve, vložene v enem mesecu od datuma vročitve odločbe. Zahteva se šteje za vloženo šele po plačilu pristojbine za pregled zneska stroškov. Oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe, odvisno od primera, sprejme odločitev o zahtevi za pregled odločbe o določitvi stroškov brez ustnega postopka.“;

(81)vstavi se naslednji člen 70a:

„Člen 70a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi z najvišjimi stopnjami stroškov

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo najvišje stopnje stroškov, ki so potrebni za postopek in dejansko nastanejo stranki, ki je uspela, iz člena 70(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).

Komisija pri določanju najvišjih stopenj, kar zadeva potne stroške in dnevnice, upošteva razdaljo med stalnim prebivališčem ali poslovno enoto stranke, zastopnika ali priče ali izvedenca in krajem ustnega postopka ter fazo postopka, v kateri nastanejo stroški; kar zadeva stroške zastopanja v smislu člena 78(1), pa potrebo zagotoviti, da druga stranka ne more zlorabiti obveznosti kritja stroškov iz taktičnih razlogov. Poleg tega se dnevnice izračunajo v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določenimi v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68*. Stranka, ki ni uspela, krije stroške samo ene nasprotne stranke oziroma samo enega zastopnika.

* Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1)“;

(82)v členu 71 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršba. Vsaka država članica imenuje en organ, ki je odgovoren za preverjanje verodostojnosti odločbe iz odstavka 1, njegove kontaktne podatke pa sporoči Uradu, Sodišču in Komisiji. Nalog za izvršbo se priloži odločbi zadevnega organa, pri čemer je edina potrebna formalnost potrditev verodostojnosti odločbe.“;

(83)člen 72 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 72

Register modelov EU

1. Urad vodi register registriranih modelov EU in ga redno posodablja.

2. V registru so naslednji vnosi v zvezi z registracijami modelov EU:

(a)datum vložitve prijave;

(b)številka spisa prijave in številka spisa vsakega posameznega modela iz združene prijave;

(c)datum objave registracije;

(d)ime ter kraj in država prijavitelja;

(e)ime in poslovni naslov zastopnika, ki ni zastopnik iz člena 77(3), prvi stavek;

(f)predstavitev modela;

(g)imena izdelkov, pred katerimi stojijo številke razredov in podrazredov locarnske klasifikacije;

(h)podatki o zahtevah za priznanje prednostne pravice v skladu s členom 42;

(i)podatki o zahtevah za priznanje razstavne prednostne pravice v skladu s členom 44;

(j)navedba oblikovalca ali skupine oblikovalcev v skladu s členom 18 ali izjava, da se je oblikovalec ali skupina oblikovalcev odpovedala pravici do navedbe;

(k)jezik, v katerem je bila prijava vložena, in drugi jezik, ki ga je prijavitelj označil v prijavi v skladu s členom 98(3);

(l)datum registracije modela v registru in registracijska številka v skladu s členom 48;

(m)navedba morebitne zahteve za odlog objave v skladu s členom 50(3), pri čemer se navede datum izteka obdobja odloga;

(n)navedba, da je bil v skladu s členom 36(3), točka (a), vložen opis.

3. Register vsebuje naslednje vpise, pri čemer mora biti vsak opremljen z datumom:

(a)spremembe imena ali kraja in države imetnika v skladu s členom 50g;

(b)spremembe imena ali poslovnega naslova zastopnika iz člena 77(3), prvi stavek;

(c)če je imenovan nov zastopnik, ime in poslovni naslov tega zastopnika;

(d)spremembe imena oblikovalca ali skupine oblikovalcev v skladu s členom 18;

(e)preklice, spremembe in popravke modela v skladu s členom 47a ter popravke napak in očitnih spregledov v skladu s členom 66g;

(f)spremembe modela v skladu s členom 50e;

(g)navedbo, da je bil začet postopek za ugotavljanje upravičenosti pri pristojnem sodišču v skladu s členom 15(5), točka (a);

(h)datum in podrobnosti pravnomočne odločbe pristojnega sodišča ali drugega zaključka postopka v skladu s členom 15(5), točka (b);

(i)spremembo lastništva v skladu s členom 15(5), točka (c);

(j)prenos v skladu s členom 28;

(k)nastanek ali prenos stvarne pravice v skladu s členom 29 in naravo stvarne pravice;

(l)podatke o izvršbi v skladu s členom 30 in postopkih zaradi insolventnosti v skladu s členom 31;

(m)podelitev ali prenos licence v skladu s členom 16(2) ali členom 32 in, če je to primerno, vrsto licence v skladu s členom 32a(3);

(n)podaljšanje registracije v skladu s členom 50d in datum, na katerega začne veljati;

(o)navedbo v zvezi z iztekom registracije v skladu s členom 50d(8);

(p)izjavo imetnika o odpovedi v skladu s členom 51(1);

(q)datum in podrobnosti predložitve zahteve za razglasitev ničnosti iz člena 52, nasprotne tožbe za razglasitev ničnosti v skladu s členom 84(5) ali pritožbe v skladu s členom 55;

(r)datum in podrobnosti pravnomočne odločbe o zahtevi za razglasitev ničnosti v skladu s členom 53, pravnomočne odločbe o nasprotni tožbi na razglasitev ničnosti v skladu s členom 86(3), pravnomočne odločbe o pritožbi v skladu s členom 55 ali kakršnega koli drugega zaključka postopka v skladu z navedenimi členi;

(s)izbris zastopnika v skladu z odstavkom 2, točka (e);

(t)spremembo elementov iz odstavka 3, točke (l), (m) in (n) ali njihov izbris iz registra;

(u)preklic odločbe ali vpisa v registru v skladu s členom 66h, če se preklic nanaša na odločbo ali vpis, ki je bil objavljen.

4. Izvršni direktor lahko določi, da se v register vpišejo tudi elementi, ki niso navedeni v odstavkih 2 in 3.

5. Register je lahko v elektronski obliki. Urad zbira, organizira, objavlja in hrani elemente iz odstavkov1, 2 in 3, tudi morebitne osebne podatke, za namene iz odstavka 8. Urad skrbi, da je register zlahka dostopen javnosti.

6. Imetnik registriranega modela EU je obveščen o morebitni spremembi v registru.

7. Če dostop do registra ni omejen v skladu s členom 74(5), Urad na zahtevo zagotovi overjene ali neoverjene izpiske iz registra, za katere je treba plačati pristojbino, če ti izpiski niso izdani v elektronski obliki.

8. Obdelava podatkov v zvezi z vpisi iz odstavkov 2 in 3, tudi morebitnih osebnih podatkov, je namenjena:

(a)upravljanju prijav oziroma zahtev in/ali registracij iz te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo;

(b)vodenju javnega registra, ki je javnim organom in gospodarskim subjektom na voljo na vpogled in za poizvedbe ter jim omogoča uveljavljanje pravic, ki jih imajo po tej uredbi, in seznanjanje z morebitnimi prednostnimi pravicami tretjih oseb;

(c)pripravi poročil in statističnih podatkov, ki Uradu omogočajo, da optimizira svoje dejavnosti in izboljša delovanje sistema za registracijo modelov EU.

9. Šteje se, da so vsi podatki, tudi osebni, v zvezi z vpisi iz odstavkov 2 in 3 v javnem interesu in so lahko dostopni tretjim osebam, razen v primerih, ko je v členu 50(2) določeno drugače. Vpisi v registru se hranijo trajno.“;

(84)vstavita se naslednja člena 72a in 72b:

„Člen 72a

Podatkovna zbirka

1. Poleg obveznosti, da vodi register, kot je določeno v členu 72, Urad zbira in hrani v elektronski podatkovni zbirki vse podrobnosti, ki jih posredujejo imetniki ali druge stranke v postopku v skladu s to uredbo ali akti, sprejetimi v skladu z njo.

2. V elektronski podatkovni zbirki so lahko poleg osebnih podatkov, vključenih v register na podlagi člena 72, tudi drugi osebni podatki, kolikor so zahtevani v skladu s to uredbo ali akti, sprejetimi v skladu z njo. Zbiranje, hramba in obdelava osebnih podatkov so namenjeni:

(a)upravljanju prijav oziroma zahtev in/ali registracij iz te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo;

(b)dostopu do informacij, potrebnih za lažje in učinkovitejše izvajanje zadevnih postopkov;

(c)komuniciranju s prijavitelji in drugimi strankami v postopku;

(d)pripravi poročil in statističnih podatkov, ki Uradu omogočajo, da optimizira svoje dejavnosti in izboljša delovanje sistema.

3. Izvršni direktor določi pogoje za dostop do podatkovne zbirke in način, na katerega je njeno vsebino, razen osebnih podatkov iz odstavka 2 tega člena, vendar vključno s podatki iz člena 72, mogoče dati na voljo v strojno berljivi obliki, vključno s stroški takega dostopa.

4. Dostop do osebnih podatkov iz odstavka 2 je omejen in ti podatki niso na voljo javnosti, razen če zadevna oseba s tem izrecno soglaša.

5. Vsi podatki se hranijo trajno. Zadevna oseba pa lahko zahteva izbris osebnih podatkov iz podatkovne zbirke 18 mesecev po preteku registriranega modela EU ali zaključku ustreznega postopka inter partes. Zadevna stranka ima pravico kadar koli doseči popravek netočnih ali napačnih podatkov.

Člen 72b

Spletni dostop do odločb

1. Odločbe Urada v zvezi z registriranimi modeli EU se objavijo na spletu in so na vpogled splošni javnosti, da se lahko z njimi seznani. Vse stranke v postopku, v katerem je bila odločba sprejeta, lahko zahtevajo izbris osebnih podatkov, vsebovanih v odločbi.

2. Urad lahko zagotovi spletni dostop do sodb nacionalnih sodišč in sodišč Unije, povezanih z njegovimi nalogami, da bi zagotovil večjo ozaveščenost javnosti o zadevah intelektualne lastnine in spodbujal približevanje praks. Glede osebnih podatkov Urad spoštuje pogoje prve objave.“;

(85)člen 73 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 73

Periodične publikacije

1. Urad periodično izdaja:

(a)Bilten modelov Evropske unije, ki vsebuje objave vpisov v registru ter druge podatke v zvezi z registracijami modelov EU, objavo katerih zahteva ta uredba ali akti, sprejeti v skladu z njo;

(b)Uradni list Urada, ki vsebuje obvestila in informacije splošnega značaja, ki jih izdaja izvršni direktor, ter vse druge informacije, pomembne za to uredbo ali njeno izvajanje.

Publikaciji iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), se lahko objavita v elektronski obliki.

2. Bilten modelov Evropske unije se objavi na način in v časovnih presledkih, ki jih določi izvršni direktor.

3. Uradni list Urada izhaja v jezikih Urada. Izvršni direktor pa lahko določi, da se določeni elementi v Uradnem listu Urada objavijo v uradnih jezikih Unije.“;

(86)vstavi se naslednji člen 73a:

„Člen 73a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi s periodičnimi publikacijami

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih se določijo:

(a)datum, ki velja kot datum objave v Biltenu modelov Evropske unije;

(b)način objave vpisov, povezanih z registracijo modela, ki ne vsebuje sprememb glede na objavo prijave;

(c)oblike, v katerih so lahko izdaje Uradnega lista Urada dostopne javnosti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(87)člen 74 se spremeni:

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. V primeru vpogleda v spise v skladu z odstavkom 2 ali 3 se iz vpogleda izvzamejo naslednji deli:

(a)dokumenti v zvezi z izločitvijo ali ugovorom v skladu s členom 169 Uredbe (EU) 2017/1001;

(b)osnutki odločb in mnenj ter vsi drugi interni dokumenti, ki se uporabljajo za pripravo odločb in mnenj;

(c)deli spisa, v zvezi s katerimi je zadevna stranka pred vložitvijo zahteve za vpogled v spise izkazala poseben interes za ohranitev njihove zaupnosti, razen če je vpogled v tak del spisa upravičen zaradi prevladujočih pravnih interesov stranke, ki zahteva vpogled.“;

(b)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Če je registracija povezana z odlogom objave v skladu s členom 50(1), je dostop do registra za druge osebe, razen imetnika, omejen na ime imetnika, ime morebitnega zastopnika, datum vložitve in registracije, številko spisa prijave in navedbo, da je objava odložena. V takih primerih overjeni ali neoverjeni izpiski iz registra vsebujejo samo ime imetnika, ime morebitnega zastopnika, datum vložitve in registracije, številko spisa prijave in navedbo, da je objava odložena, razen če zahtevo za izpiske predloži imetnik ali njegov zastopnik.“;

(88)vstavijo se naslednji členi 74a, 74b in 74c:

„Člen 74a

Postopek za vpogled v spise

1. Pri vpogledu v spise registriranih modelov EU se pregledajo izvirni dokument ali njegove kopije ali tehnična sredstva shranjevanja, če se spisi hranijo na tak način. Zahteva za vpogled v spise se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana zahtevana pristojbina. Pristojbina se ne plača za spletni vpogled v tehnična sredstva shranjevanja. Način vpogleda določi izvršni direktor.

2. Če se zahteva za vpogled v spise nanaša na prijavo za registrirani model EU ali na registrirani model EU, za katerega je objava odložena in ki je bil pred iztekom obdobja odloga ali na dan izteka tega obdobja odpovedan, zahteva vsebuje dokazila o tem, da:

(a)je prijavitelj ali imetnik modela EU privolil v vpogled ali

(b)da ima oseba, ki zahteva vpogled, pravni interes za vpogled v spis.

3. Vpogled v spise poteka v prostorih Urada. Na zahtevo se vpogled v spise opravi z izdajo kopij dokumentov iz spisov. Pogoj za izdajo takih kopij je plačilo pristojbine. Urad na zahtevo in po plačilu pristojbine izda tudi overjene ali neoverjene kopije prijave modela EU.

Člen 74b

Posredovanje informacij, ki jih vsebujejo spisi

Ob upoštevanju omejitev iz člena 74 te uredbe lahko Urad na zahtevo in ob plačilu pristojbine posreduje informacije iz katerega koli spisa o katerem koli postopku v zvezi s prijavo modela EU ali registriranim modelov EU. Če pa Urad meni, da je to primerno zaradi količine informacij, ki jih je treba predložiti, lahko zahteva, da oseba, ki zahteva vpogled, to opravi na kraju samem v prostorih Urada.

Člen 74c

Hramba spisov

1. Urad hrani spise o vseh postopkih v zvezi s prijavo modela EU ali registriranimi modeli EU. Izvršni direktor določi obliko, v kateri se ti spisi hranijo.

2. Če se spisi hranijo v elektronski obliki, se ti elektronski spisi ali njihove varnostne kopije hranijo trajno. Izvirni dokumenti, ki jih vložijo stranke v postopku in so podlaga takšnim elektronskim spisom, se uničijo po preteku določenega obdobja po njihovem prejemu s strani Urada, ki ga določi izvršni direktor.

3. Kadar se spisi ali deli spisov hranijo v kakršni koli obliki, ki ni elektronska, se dokumenti ali dokazi, ki so del takih spisov, hranijo vsaj pet let od konca leta, v katerem:

(a)se prijava zavrne ali umakne;

(b)registracija modela EU dokončno poteče;

(c)se odpoved registriranemu modelu EU vpiše v register v skladu s členom 51 te uredbe;

(d)je registrirani model EU dokončno izbrisan iz registra.“;

(89)člen 75 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 75

Upravno sodelovanje

1. Razen če ni s to uredbo ali nacionalnimi zakoni določeno drugače, si Urad in sodišča ali organi držav članic na zahtevo vzajemno pomagajo s posredovanjem informacij ali dajanjem spisov na vpogled. Če Urad da sodiščem, državnim tožilstvom ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino spise na vpogled, za to ne veljajo omejitve iz člena 74.

2. Urad ne zaračunava pristojbin za posredovanje informacij ali dajanje spisov na vpogled.“;

(90)vstavi se naslednji člen 75a:

„Člen 75a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi z upravnim sodelovanjem

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobno ureditev za izmenjavo informacij med Uradom in organi držav članic ter za dajanje spisov na vpogled, kot je navedeno v členu 75, ob upoštevanju omejitev, ki v skladu s členom 74 veljajo za vpogled v spise v zvezi s prijavami ali registracijami modelov EU, ko se dajo na vpogled tretjim osebam. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(91)člen 76 se črta;

(92)člen 77 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 77

Splošna načela zastopanja

1. Ob upoštevanju določb iz odstavka 2 zastopanje pred Uradom ni obvezno.

2. Brez poseganja v drugi stavek odstavka 3 tega člena so fizične ali pravne osebe, ki v Evropskem gospodarskem prostoru nimajo stalnega prebivališča ali glavne poslovne enote ali resničnega in dejavnega industrijskega ali trgovskega podjetja, pred Uradom zastopane v skladu s členom 78(1) v vseh postopkih iz te uredbe, razen pri vložitvi prijave za registrirani model EU.

3. Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali glavno poslovno enoto ali resnično in dejavno industrijsko ali trgovsko podjetje v Evropskem gospodarskem prostoru, lahko pred Uradom zastopa zaposleni. Zaposleni pri pravni osebi, za katero velja ta odstavek, lahko zastopa tudi druge pravne osebe, ki so ekonomsko povezane s prvo pravno osebo, tudi če te druge pravne osebe nimajo stalnega prebivališča ali glavne poslovne enote ali resničnega in dejavnega industrijskega ali trgovskega podjetja v Evropskem gospodarskem prostoru. Zaposleni, ki zastopa osebo v smislu tega odstavka, na zahtevo Urada ali, kadar je primerno, stranke v postopku predloži Uradu podpisano pooblastilo za vložitev v spis.

4. Če skupaj deluje več prijaviteljev ali več tretjih oseb, se imenuje skupni zastopnik.“;

(93)člen 78 se spremeni:

(a)odstavki 1 do 6 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v postopkih pred Uradom po tej uredbi lahko izvaja le:

(a)pravnik z diplomo iz ene od držav članic Evropskega gospodarskega prostora in s poslovno enoto v Evropskem gospodarskem prostoru, če ima v zadevni državi članici pooblastilo, da deluje kot zastopnik v zadevah industrijske lastnine;

(b)poklicni zastopnik, katerega ime je na seznamu poklicnih zastopnikov iz člena 120(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001;

(c)poklicni zastopnik, katerega ime je na posebnem seznamu poklicnih zastopnikov za zadeve v zvezi z modeli iz odstavka 4.

2. Osebe iz odstavka 1, točka (c), so upravičene le do zastopanja tretjih oseb v postopku pred Uradom o zadevah v zvezi z modeli.

3. Zastopniki, ki nastopajo pred Uradom, na zahtevo Urada ali, kjer je ustrezno, druge stranke v postopku Uradu predložijo podpisano pooblastilo za vložitev v spis.

4. Urad sestavi in vodi poseben seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli („seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli“). Na ta seznam se lahko uvrsti vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)biti mora državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora;

(b)mora biti zaposlen ali imeti poslovno enoto v Evropskem gospodarskem prostoru;

(c)biti mora pooblaščena za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v zadevah v zvezi z modeli pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino v državi članici Evropskega gospodarskega prostora.

Če pravica iz prvega pododstavka, točka (c), ni pogojena z zahtevo po posebnih poklicnih kvalifikacijah, mora za osebe, ki zaprosijo za uvrstitev na seznam, veljati, da so vsaj pet let redno delovale kot zastopniki v zadevah v zvezi z modeli pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino. Vendar pa osebam, ki so jim poklicne kvalifikacije za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v zadevah v zvezi z modeli pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino uradno priznane v skladu s pravili, ki jih določi zadevna država, ni treba izpolnjevati pogoja o opravljanju poklica.

5. Vpis na seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli se opravi na zahtevo, ki jo spremlja potrdilo Urada Beneluksa za intelektualno lastnino ali osrednjega urada za industrijsko lastnino zadevne države članice, v katerem mora biti navedeno, da so pogoji iz odstavka 4 izpolnjeni. Vpisi na seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli se objavijo v Uradnem listu Urada.

6. Izvršni direktor lahko dovoli izjemo od:

(a)zahteve iz odstavka 4, točka (a), v primeru visoko kvalificiranih strokovnjakov, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 4, točki (b) in (c);

(b)zahteve iz prvega stavka drugega pododstavka odstavka 4, če oseba, ki zaprosi za uvrstitev na seznam, dokaže, da je zahtevane kvalifikacije pridobila drugače.“;

(b)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Oseba se lahko črta s seznama poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli na njeno zahtevo ali če ne more več delovati kot poklicni zastopnik. Spremembe seznama poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli se objavijo v Uradnem listu Urada.“;

(c)doda se naslednji odstavek:

„8. Zastopniki, ki nastopajo pred Uradom, se vpišejo v podatkovno zbirko iz člena 72a in pridobijo identifikacijsko številko. Urad lahko od zastopnika zahteva, da dokaže, da ima dejansko svojo poslovno enoto ali zaposlitev na katerem koli od navedenih naslovov. Izvršni direktor lahko določi formalne zahteve za pridobitev identifikacijske številke, zlasti za združenja zastopnikov, in za vnose zastopnikov v podatkovno zbirko.“;    

(94)vstavi se naslednji člen 78a:

„Člen 78a

Prenos pooblastil v zvezi s poklicnim zastopanjem

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 208 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)pogojev in postopka imenovanja skupnega zastopnika iz člena 77(4);

(b)pogojev, pod katerimi zaposleni iz člena 77(3) in poklicni zastopniki iz člena 78(1) pri Uradu vložijo podpisano pooblastilo za zastopanje, ter vsebine tega pooblastila;

(c)okoliščin, v katerih se lahko oseba črta s seznama poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli iz člena 78(7).“;

(95)člen 79 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 79

Uporaba pravil Unije o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah

1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se pravila Unije o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah uporabljajo za postopke, povezane z modeli EU in prijavami za registrirane modele EU, pa tudi za postopke, povezane s hkratnimi in zaporednimi postopki na podlagi modelov EU in nacionalnih modelov.

2. V primeru postopkov glede tožb in zahtev iz člena 81:

(a)člena 4 in 6, člen 7, točki 1, 2, 3 in 5, ter člen 35 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta* se ne uporabljajo;

(b)člena 25 in 26 Uredbe (EU) št. 1215/2012 se uporabljata v skladu z omejitvami iz člena 82(4) te uredbe;

(c)določbe poglavja II Uredbe (EU) št. 1215/2012, ki veljajo za osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, veljajo tudi za osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v nobeni državi članici, imajo pa tam poslovno enoto.

3. Sklicevanja v tej uredbi na Uredbo (EU) št. 1215/2012 po potrebi vključujejo Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 19. oktobra 2005.

* Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).“;

(96)v členu 80 se odstavek 5 črta;

(97)člen 82 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ob upoštevanju določb te uredbe in vseh določb Uredbe (EU) št. 1215/2012, ki se uporabljajo na podlagi člena 79, se postopek v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 81 začne pred sodiščem države članice, v kateri ima toženec stalno prebivališče oziroma, če nima stalnega prebivališča v nobeni državi članici, v tisti državi članici, v kateri ima poslovno enoto.“;

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3:

(a)se člen 25 Uredbe (EU) št. 1215/2012 uporabi, če stranke soglašajo, da ima pristojnost drugo sodišče za modele EU;

(b)se člen 26 Uredbe (EU) št. 1215/2012 uporabi, če toženec pride na obravnavo pred drugim sodiščem za modele EU.“;

(98)v členu 84 se dodata naslednja odstavka 5 in 6:

„5. Sodišče za modele EU, pri katerem je bila vložena nasprotna tožba na razglasitev ničnosti registriranega modela EU, ne začne obravnave nasprotne tožbe, dokler zainteresirana stranka ali sodišče Urada ne obvesti o datumu, na katerega je bila vložena nasprotna tožba. Urad navedene informacije vnese v register v skladu s členom 72(3), točka (q). Če je bila zahteva za razglasitev ničnosti registriranega modela EU vložena pri Uradu pred vložitvijo nasprotne tožbe, Urad o tem obvesti sodišče, ki v skladu s členom 91(1) postopek prekine, dokler odločitev o zahtevi ni dokončna ali dokler zahteva ni umaknjena.

6. Sodišče za modele EU, ki obravnava nasprotno tožbo za razglasitev ničnosti registriranega modela EU, lahko na zahtevo imetnika pravic do registriranega modela EU in po zaslišanju drugih strank ustavi postopek in zahteva, da toženec Uradu predloži zahtevo za razglasitev ničnosti v roku, ki ga določi sodišče. Če zahteva ni vložena v roku, se postopek nadaljuje; nasprotna tožba se šteje za umaknjeno. Uporablja se člen 91(3).“;

(99)člen 86 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 86

Sodbe o ničnosti

1. Kadar se v postopku pred sodiščem za modele EU model EU izpodbija z nasprotno tožbo na razglasitev ničnosti:

(a)sodišče model EU razglasi za ničnega, če se ugotovi, da katerikoli razlog, iz člena 25 vpliva na ohranjanje modela EU;

(b)sodišče zavrne nasprotno tožbo, če se ugotovi, da noben razlog iz člena 25 ne vpliva na ohranjanje modela EU.

2. Sodišče za modele EU zavrne nasprotno tožbo na razglasitev ničnosti registriranega modela EU, če je odločba Urada, ki se nanaša na isti predmet in pravno podlago ter vključuje iste stranke, že postala pravnomočna.

3. Če sodišče za modele EU glede nasprotne tožbe na razglasitev ničnosti registriranega modela EU izda sodbo, ki je postala pravnomočna, sodišče ali katera koli stranka v nacionalnem postopku izvod sodbe nemudoma pošlje Uradu. Urad ali katera koli druga zainteresirana stranka lahko zahteva informacije o takšni sodbi. Urad vnese sodbo v register v skladu s členom 72(3), točka (r).“;

(100)v členu 88 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Za vsa vprašanja, ki niso zajeta v tej uredbi, sodišče za modele EU uporablja veljavno nacionalno pravo.“;

(101)člen 89 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 89

Sankcije pri postopkih v zvezi s kršitvami

1. Če sodišče za modele EU ugotovi, da je toženec kršil model EU oziroma grozil s kršitvijo modela EU, izda, če ni posebnih razlogov proti temu, odredbo, ki tožencu prepoveduje nadaljevanje dejanj, s katerimi je kršil ali bi lahko kršil model EU. V skladu z nacionalno zakonodajo sprejme tudi ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se ta prepoved upošteva.

2. Sodišče za modele EU lahko uporabi tudi ukrepe ali naloge, ki so na voljo v skladu z veljavnim pravom in za katere meni, da so primerni v okoliščinah zadeve.“;

(102)v členu 90 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Sodišče za modele EU, katerega pristojnost temelji na členu 82(1), (2), (3) ali (4), je pristojno za sprejem začasnih ukrepov, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki se ob upoštevanju vsakega nujnega postopka za priznanje in izvrševanje v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1215/2012 uporabljajo na ozemlju vsake države članice. Takšne pristojnosti nima nobeno drugo sodišče.“;

(103)člen 93 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 93

Dopolnilne določbe o pristojnosti nacionalnih sodišč, ki niso sodišča za modele EU

1. V državi članici, katere sodišča so pristojna po členu 79(1), imajo sodišča, ki bi imela krajevno in stvarno pristojnost v primeru tožb v zvezi z nacionalno pravico do modela v tej državi članici, pristojnost za tožbe v zvezi modeli EU, ki niso tožbe iz člena 81.

2. Tožbe v zvezi z modelom EU, razen tistih iz člena 81, za katere ni po členu 79(1) in odstavku 1 tega člena pristojno nobeno sodišče, se lahko obravnavajo pred sodišči države članice, v kateri ima Urad sedež.“;

(104)v členu 96 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Model, zaščiten kot model EU, je upravičen tudi do varstva avtorskih pravic od datuma, na katerega je bil model ustvarjen ali določen v kateri koli obliki, če so izpolnjene zahteve avtorskega prava Unije.“;

(105)člen 97 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 97

Uporaba Uredbe (EU) 2017/1001

Če v tem naslovu ni določeno drugače, se za Urad v zvezi z njegovimi nalogami iz te uredbe uporabljajo členi 142 do 146, členi 148 do 158, člen 162 in členi 165 do 177 Uredbe (EU) 2017/1001.“;

(106)člen 98 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a. Brez poseganja v odstavek 4:

(a)se lahko vsaka zahteva ali izjava v zvezi s prijavo za registrirani model EU vloži v jeziku, ki se uporablja za vložitev prijave za registrirani model EU, ali v drugem jeziku, ki ga prijavitelj navede v zadevni prijavi;

(b)se lahko vsaka zahteva ali izjava v zvezi z registriranim modelom EU, razen zahteve za razglasitev ničnosti v skladu s členom 52 ali izjave o odpovedi v skladu s členom 51, vloži v enem od jezikov Urada.

Če pa se uporabi kateri koli od obrazcev Urada iz člena 66d, se lahko tak obrazec uporabi v katerem koli uradnem jeziku Unije, pod pogojem, da je obrazec izpolnjen v enem od jezikov Urada kar zadeva besedilne elemente.“;

(b)dodata se naslednja odstavka 6 in 7:

„6. Brez poseganja v odstavka 3 in 5 in če ni določeno drugače, lahko vsaka stranka v pisnih postopkih pred Uradom uporablja kateri koli jezik Urada. Če izbrani jezik ni jezik postopka, stranka predloži prevod v ta jezik v enem mesecu od datuma predložitve izvirnega dokumenta. Če je prijavitelj, ki zahteva registracijo modela EU, edina stranka v postopku pred Uradom, jezik, uporabljen za vložitev prijave registriranega modela EU, pa ni eden od jezikov Urada, se lahko prevod vloži tudi v drugem jeziku, ki ga prijavitelj navede v svoji prijavi.

7. Izvršni direktor določi način overitve prevodov.“;

(107)vstavi se naslednji člen 98a:

„Člen 98a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi s potrebo po prevodu in standardih za prevode

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) obseg, v katerem se lahko dokazila za uporabo v pisnih postopkih pred Uradom predložijo v katerem koli jeziku Unije, in potrebo po zagotovitvi prevoda;

(b) zahtevane standarde za prevode, ki se predložijo Uradu.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(108)člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

Objava in vpisi v register

1. Vse informacije, katerih objavo predpisuje ta uredba ali akt, sprejet v skladu s to uredbo, se objavijo v vseh uradnih jezikih Unije.

2. Vsi vpisi v register se opravijo v vseh uradnih jezikih Unije.

3. Če se pojavi dvom, je avtentično besedilo v jeziku Urada, v katerem je bila vložena prijava registriranega modela EU. Če je bila prijava vložena v uradnem jeziku Unije, ki ni jezik Urada, je avtentično besedilo v drugem jeziku, ki ga navede prijavitelj.“;

(109)člen 100 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 100

Dodatna pooblastila izvršnega direktorja

Izvršni direktor poleg pooblastil, ki so mu podeljena s členom 157(4), točka (o), Uredbe (EU) 2017/1001, izvaja tudi pooblastila, ki so mu podeljena s členom 36(5), členom 37(1), členom 41(5), členom 42(2), členom 62(2), členom 65(5), členi 66, 66c in 66e, členom 72(4), členom 72a(3), členom 73, členom 74a(1), členoma 74c in 78, členom 98(7), členom -106aa, členom -106ab(1), členoma -106ac in -106ad v skladu z merili iz te uredbe in aktov, sprejetih v skladu s to uredbo.“;

(110)člen 101 se črta;

(111)členi 102, 103 in 104 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 102

Pristojnost

Za odločanje v zvezi s postopki, določenimi v tej uredbi, so pristojni:

(a)preizkuševalci;

(b)oddelek za vodenje registra;

(c)oddelki za ničnost;

(d)odbori za pritožbe;

(e)katera koli druga enota ali oseba, ki jo je izvršni direktor imenoval v ta namen.

Člen 103

Preizkuševalci

Preizkuševalci so odgovorni za sprejemanje odločitev v imenu Urada v zvezi s prijavo za registrirani model EU.

Člen 104

Oddelek za vodenje registra

1. Poleg pooblastil, ki mu jih podeljuje Uredba (EU) 2017/1001, je oddelek za vodenje registra odgovoren za sprejemanje odločitev v zvezi z vpisi v register v skladu s to uredbo in drugih odločitev, ki jih zahteva ta uredba in ne spadajo v pristojnost preizkuševalca ali oddelka za ničnost.

2. Oddelek za vodenje registra je odgovoren tudi za vzdrževanje seznama poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli.“;

(112)v členu 105 se doda naslednji odstavek 3:

„3. „Odločbe v zvezi s stroški ali postopki sprejme en sam član oddelka za ničnost.“;

(113)vstavi se naslednji člen 105a:

„Člen 105a

Podelitev izvedbenih pooblastil v zvezi z odločbami, ki jih sprejme en sam član

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo vrste odločb, ki jih sprejme en sam član iz člena 105(3). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(114)člen 106 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 106

Odbori za pritožbe

Poleg pooblastil, ki jim jih podeljuje člen 165 Uredbe (EU) 2017/1001, so odbori za pritožbe odgovorni za odločanje o pritožbah na odločbe organov Urada iz člena 102, točke (a), (b) in (c), in če je ustrezno, člena 102, točka (e), v zvezi s postopki, določenimi v tej uredbi.“;

(115)vstavi se naslednji člen -106a:

„Člen -106a

Prenos pooblastila v zvezi z odbori za pritožbe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 109a, ki določajo podrobnosti o organizaciji odborov za pritožbe v postopkih v zvezi z modeli v skladu s to uredbo, kadar takšni postopki zahtevajo drugačno organizacijo, kot je določena v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 168 Uredbe (EU) 2017/1001.“;

(116)v naslovu XI se doda naslednji oddelek 3:

„Oddelek 3

Pristojbine in njihovo plačilo

Člen -106aa

Pristojbine in takse ter rok plačila

1. Izvršni direktor določi znesek, ki se zaračuna za katere koli storitve Urada, razen tistih iz Priloge, in znesek, ki se zaračuna za publikacije, ki jih izdaja Urad. Zneski taks so izraženi v eurih, objavijo pa se v Uradnem listu Urada. Znesek vsake takse ne presega zneska, ki je potreben za pokritje stroškov zadevne storitve Urada.

2. Pristojbine in takse, za katere rok plačila ni določen v tej uredbi, zapadejo v plačilo na dan prejema prošnje za storitev, za katero se plača pristojbina ali taksa.

Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora določi, katere storitve iz prvega pododstavka niso odvisne od predplačila ustreznih pristojbin ali taks.

Člen -106ab

Plačilo pristojbin in taks

1. Pristojbine in takse, dolgovane Uradu, se plačajo na načine, ki jih določi izvršni direktor s soglasjem proračunskega odbora.

Odločitve, sprejete v skladu s prvim pododstavkom, se objavijo v Uradnem listu Urada. Vsa plačila se izvršijo v eurih.

2. Plačila s plačilnimi sredstvi, ki niso navedena v odstavku 1, se štejejo za neizvršena, plačani znesek pa se povrne.

3. Plačila vsebuje potrebne informacije, ki Uradu omogočajo takojšnjo ugotovitev namena plačila.

4. Če namena plačila iz odstavka 2 ni mogoče takoj ugotoviti, Urad od plačnika zahteva uradno pisno obvestilo o namenu v določenem roku. Če plačnik v tem roku ne izpolni zahteve, se šteje, da plačilo ni bilo izvršeno, plačani znesek pa se povrne.

Člen -106ac

Datum, ki se šteje kot datum plačila

Izvršni direktor določi datum, ki se šteje kot datum izvršitve plačila.

Člen -106ad

Nezadostna plačila in povrnitev neznatnih zneskov

1. Šteje se, da je rok plačila upoštevan, samo če je bila celotna pristojbina ali taksa plačana pravočasno. Če se pristojbina ali taksa ne plača v celoti, se plačani znesek povrne po izteku roka plačila.

2. Urad lahko, če je to mogoče v času, ki je ostal do izteka roka plačila, plačniku da možnost, da plača manjkajoči znesek, ali, če je upravičeno, spregleda majhne manjkajoče zneske, brez poseganja v pravice plačnika.

3. Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora opusti ukrep za prisilno izterjavo vsakega zapadlega zneska, če je znesek izterjave majhen ali je takšna izterjava preveč negotova.

4. Kadar se pristojbina ali taksa preplača, se presežek ne povrne, če je znesek neznaten in zadevna stranka povrnitve ni izrecno zahtevala.

Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora določi znesek, pod katerim se preplačani znesek, plačan za kritje pristojbine ali takse, ne povrne.

Odločitve v skladu z drugim pododstavkom se objavijo v Uradnem listu Urada.“;

(117)v členu 106d se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Urad zagotovi informacije o mednarodnih registracijah iz odstavka 2 v obliki elektronske povezave do podatkovnih zbirk mednarodnih registracij modelov z možnostjo iskanja, ki jo upravlja Mednarodni urad.“;

(118)Člen 106e se nadomesti z naslednjim:

„Člen 106e

Preverjanje razlogov za zavrnitev

1. Če Urad pri pregledu mednarodne registracije ugotovi, da model, za katerega se zahteva varstvo, ne ustreza opredelitvi iz člena 3, točka (1), ali da je model v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli, pošlje Mednarodnemu uradu uradno obvestilo o zavrnitvi najpozneje v šestih mesecih od datuma objave mednarodne registracije in navede razloge za zavrnitev v skladu s členom 12(2) Ženevskega akta.

2. Če mora biti imetnik mednarodne registracije zastopan pred Uradom v skladu s členom 77(2), obvestilo iz odstavka 1 tega člena vsebuje sklic na obveznost imetnika, da imenuje zastopnika, kot je določeno v členu 78(1).

3. Urad določi rok, v katerem se lahko imetnik mednarodne registracije odpove mednarodni registraciji za Unijo, omeji mednarodno registracijo na enega ali nekatere industrijske modele za Unijo ali predloži pripombe in po potrebi imenuje zastopnika. Rok začne teči na dan, ko Urad izda začasno zavrnitev.

4. Če imetnik ne imenuje zastopnika v roku iz odstavka 3, Urad zavrne varstvo mednarodne registracije.

5. Če imetnik v določenem roku predloži pripombe, ki so za Urad utemeljene, ta umakne zavrnitev in v skladu s členom 12(4) Ženevskega akta o tem uradno obvesti Mednarodni urad. Če v skladu s členom 12(2) Ženevskega akta imetnik v določenem roku ne predloži pripomb, ki so za Urad utemeljene, ta potrdi odločbo o zavrnitvi varstva mednarodne registracije. Zoper takšno odločbo je mogoče vložiti pritožbo v skladu s členi 66 do 72 Uredbe (EU) 2017/1001 v povezavi s členom 55(2) te uredbe.

6. Če se imetnik odpove mednarodni registraciji ali omeji mednarodno registracijo na enega ali nekatere izmed industrijskih modelov za Unijo, o tem v skladu s členom 16(1), točki (iv) in (v), Ženevskega akta s postopkom evidentiranja uradno obvesti Mednarodni urad.“;

(119)v naslovu XIa se doda naslednji člen 106g:

„Člen 106g

Podaljšanje

Mednarodna registracija se podaljša neposredno na Mednarodnem uradu v skladu s členom 17 Ženevskega akta.“;

(120)člen 107 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa pravila za izvajanje te uredbe. Navedena izvedbena uredba se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 109(2).“;

(b)odstavka 2 in 3 se črtata;

(121)člen 107 se črta;

(122)člen 108 se črta;

(123)člen 109 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 109

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za izvedbena pravila, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 2017/1001. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(124)vstavi se naslednji člen 109a:

„Člen 109a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 47b, 53a, 55a, 64a, 65a, 66a, 66d, 66f, 66i, 67c, 78a in -106a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstaviti datum = datum začetka veljavnosti te uredbe].

3. Prenos pooblastila iz členov 47b, 53a, 55a, 64a, 65a, 66a, 66d, 66f, 66i, 67c, 78a in -106a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 47b, 53a, 55a, 64a, 65a, 66a, 66d, 66f, 66i, 67c, 78a in -106a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(125)člen 110 se črta;

(126)v členu 110a se v odstavku 5 drugi stavek črta;

(127)vstavi se naslednji člen 110b:

„Člen 110b

Ocena

1. Komisija najpozneje do [Urad za publikacije: vstavit datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 84-mesečnem obdobju od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let oceni izvajanje te uredbe.

2. Komisija poročilo o oceni skupaj s svojimi sklepi na podlagi poročila posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve iz ocene se objavijo.“;

(128)v členu 111 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Prijave za registrirane modele EU se lahko vložijo na Uradu od 1. aprila 2003.“,

(129)doda se Priloga, kot je določena v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 2246/2002 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na Uredbo (ES) št. 6/2002 in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1, točke ..., in člen 2 se uporabljata od [Urad za publikacije: vstaviti datum = prvi dan v mesecu, ki sledi trimesečnemu obdobju od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 1, točke (18), (19), (22), (24), (26)(b), (28)(b), (31), (34), (36), (37)(b), (38), (39), (40), (43), (47), (49), (51), (53), (56), (58), (60), (61), (65), (67), (69), (71), (73), (75)(c), (76), (80), (85), (93)(b), (106), (108) in (121), se uporablja od [Urad za publikacije: vstaviti datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18-mesečnemu obdobju od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov (COM(2004) 582 (final)).

(2)    Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2007 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov (COM(2004) 0582 – C6-0119/2004 – 2004/0203(COD)).

(3)    Sporočilo Komisije: Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015) 215), Evropska komisija, 19. maj 2015, str. 4.

(4)    Dokument Sveta 2020/C 379 I/01.

(5)    (SWD(2020) 264 final.

(6)    COM(2020) 760 final.

(7)    Dokument Sveta 2021/C 247/02.

(8)    Poročilo o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU, kot ga je 30. septembra 2021 sprejel Odbor za pravne zadeve (A9-0284/2021), odstavek 32.

(9)    (SWD(2020) 264 final.

(10)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares-2018-3527248/public-consultation_sl

(11)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12609-Intellectual-property-review-of-EU-rules-on-industrial-design-Design-Directive-/public-consultation_sl

(12)     https://ec.europa.eu/growth/content/economic-review-industrial-design-europe-0_en

(13)     https://ec.europa.eu/growth/content/legal-review-industrial-design-protection-europe-0_en

(14)    Herz, B. in Mejer, M. (2020). The effect of design protection on price and price dispersion: Evidence from automotive spare parts (Učinek varstva modelov na ceno in razpršitev cen: dokazi na primeru avtomobilskih nadomestnih delov) .

(15)    Nikolic, Z. (september, 2021). Market structure of motor vehicle visible spare parts in the EU (Struktura trga vidnih nadomestnih delov za motorna vozila v EU). Študija, naročena pri podjetju Wolk After Sales Experts GmbH. Na voljo na spletnem naslovu https://op.europa.eu/s/sMA8 .

(16)    Dodati povezavo na oceno učinka in povzetek.

(17)    Po sedanjem sistemu znaša 115 EUR za vsak model od drugega do desetega modela in 50 EUR za vsak model od enajstega modela naprej.

(18)    Po sedanjem sistemu znaša 90 EUR za prvo podaljšanje, 120 EUR za drugo, 150 EUR za tretje in 180 EUR za četrto podaljšanje.

(19)    90 EUR + 120 EUR.

(20)     Delovni program Komisije za leto 2022 – ključni dokumenti | Evropska komisija (europa.eu) .

(21)    Sodba v združenih zadevah C-24/16 in C-25/16, Nintendo, ECLI:EU:C:2017:724.

(22)    Sodba v združenih zadevah C-397/16 in C-435/16, Acacia, ECLI:EU:C:2017:992.

(23)    UL C , , str. .

(24)    UL C , , str. .

(25)    Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5.1.2002, str. 1).

(26)    Direktiva 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (UL L 289, 28.10.1998, str. 28).

(27)    Sporočilo Komisije: Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015) 215 final, str. 4).

(28)    Delovni dokument služb Komisije o oceni zakonodaje EU o varstvu modelov (SWD(2020) 264 final).

(29)    Sklepi Sveta o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v Uniji 2020/C 379 I/01 (UL C 379I, 10.11.2020, str. 1).

(30)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o čim boljšem izkoriščanju inovacijskega potenciala EU. Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (COM/2020/760 final).

(31)    Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

(32)    Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).

(33)    Mednarodna klasifikacija za industrijske modele po Locarnskem aranžmaju (locarnska klasifikacija), 13. izdaja.

(34)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(35)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(36)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2022

COM(2022) 666 final

PRILOGI

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2246/2002

{SEC(2022) 422 final} - {SWD(2022) 367 final} - {SWD(2022) 368 final} - {SWD(2022) 369 final}

PRILOGA I

„PRILOGA

Zneski pristojbin iz člena -106aa(1)

Pristojbine, ki se v skladu s to uredbo plačujejo Uradu, znašajo (v EUR):

1.pristojbina za prijavo iz člena 36(4):

250 EUR;

2.posamična pristojbina za imenovanje za mednarodno registracijo iz člena 106c;

62 EUR na model;

3.pristojbina za odlog objave iz člena 36(4):

40 EUR;

4.dodatna pristojbina za prijavo za vsak dodatni model, vključen v združeno prijavo iz člena 37(2);

125 EUR;

5.dodatna pristojbina za odlog objave za vsak dodatni model, vključen v združeno prijavo, ki je predmet odloga objave iz člena 37(2):

20 EUR;

6.pristojbina za podaljšanje iz člena 50d(1), (3) in (9):

(a)za prvo obdobje podaljšanja: 70 EUR na model;

(b)za drugo obdobje podaljšanja: 140 EUR na model;

(c)za tretje obdobje podaljšanja: 280 EUR na model;

(d)za četrto obdobje podaljšanja: 560 EUR na model;

7.posamična pristojbina za podaljšanje za mednarodno registracijo iz člena 106c;

(a)za prvo obdobje podaljšanja; 62 EUR na model;

(b)za drugo obdobje podaljšanja: 62 EUR na model;

(c)za tretje obdobje podaljšanja: 62 EUR na model;

(d)za četrto obdobje podaljšanja: 62 EUR na model;

8.pristojbina za zapoznelo plačilo pristojbine za podaljšanje iz člena 50d(3):

25 % pristojbine za podaljšanje;

9.pristojbina za zahtevo za razglasitev ničnosti iz člena 52(2):

320 EUR;

10.pristojbina za nadaljevanje postopka iz člena 67a(1):

400 EUR;

11.pristojbina za vrnitev v prejšnje stanje iz člena 67(3):

200 EUR;

12.pristojbina za registracijo licence ali druge pravice v zvezi z registriranim modelom EU iz člena 32a(1) in (2) ali za registracijo licence ali druge pravice v zvezi s prijavo modela EU iz člena 32a(1) in (2) ter člena 34:

(a)za podelitev licence: 200 EUR na model;

(b)za prenos licence: 200 EUR na model;

(c)za vzpostavitev stvarne pravice: 200 EUR na model;

(d)za prenos stvarne pravice: 200 EUR na model;

(e)za izvršbo: 200 EUR na model;

do največ 1 000 EUR, če je v isti prijavi registracije licence ali druge pravice hkrati predloženih več zahtev;

13.pristojbina za spremembo registriranega modela EU iz člena 50e(3):

200 EUR;

14.pristojbina za izdajo kopije prijave za registrirani model EU iz člena 74a(3), za izdajo kopije potrdila o registraciji iz člena 50b ali za izpisek iz registra iz člena 72(7):

(a)za neoverjeno kopijo ali izpisek: 10 EUR;

(b)za overjeno kopijo ali izpisek: 30 EUR;

15.pristojbina za vpogled v spise iz člena 74 a(1):

30 EUR;

16.pristojbina za izdajo kopij dokumentov iz spisov iz člena 74a(3):

(a)za neoverjeno kopijo: 10 EUR + 1 EUR za vsako stran, ki presega deset strani;

(b)za overjeno kopijo: 30 EUR + 1 EUR za vsako stran, ki presega deset strani;

17.pristojbina za posredovanje informacij v spisu iz člena 74b:

10 EUR + 1 EUR za vsako stran, ki presega deset strani;

18.pristojbina za pregled določitve stroškov postopka, ki se povrnejo, iz člena 70(7):

100 EUR;

19.pristojbina za pritožbo iz člena 68(1) Uredbe (EU) 2017/1001, ki se v skladu s členom 55(2) uporablja tudi za pritožbe na podlagi te uredbe:

720 EUR.“

PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA