EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 18.3.2022
COM(2022) 111 final
2022/0076(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, glede spremembe prilog III in IV k Sporazumu
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: ETS), glede spremembe prilog III in IV k Sporazumu.
2.Ozadje predloga
2.1.Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov
Cilj Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je povezati sistem EU za trgovanje z misijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) s švicarskim ETS, tako da se dopusti, da se s pravicami, izdanimi v enem sistemu, lahko trguje in da se uporabljajo za skladnost v drugem sistemu, kar veča priložnosti za blažitev podnebnih sprememb. Sporazum je začel veljati 1. januarja 2020.
2.2.Skupni odbor
Skupni odbor, ustanovljen s členom 12 Sporazuma, je odgovoren za uresničevanje Sporazuma in zagotavljanje njegovega izvajanja. Sprejema lahko nove priloge k Sporazumu ali spreminja obstoječe. Razpravlja lahko tudi o spremembah členov Sporazuma, lajša izmenjavo mnenj o zakonodaji pogodbenic in opravlja preglede Sporazuma.
Skupni odbor je dvostranski organ, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic (EU in Švice). S sklepi, ki jih sprejme Skupni odbor, se strinjata obe pogodbenici.
Člen 13(2) Sporazuma določa, da se Skupni odbor lahko odloči sprejeti novo prilogo ali spremeniti obstoječo prilogo k temu sporazumu. Člen 8(2) Sporazuma določa pravila o tem, kako ravnati z občutljivimi informacijami, katerih razkritje nepooblaščenim osebam bi lahko v različni meri škodovalo interesom pogodbenic Sporazuma, vključno z državami članicami Evropske unije. Zaradi varnostnih interesov ene od pogodbenic je treba take informacije zaščititi pred razkritjem nepooblaščenim osebam. Imajo oznako občutljivosti, ki jo pogodbenici dodelita za varovanje občutljivih informacij v skladu z varnostnimi zahtevami, ravnmi občutljivosti in navodili iz prilog III oziroma IV.
Evropska komisija je z varnostnim obvestilom C(2019) 1904 „Označevanje in ravnanje z občutljivimi netajnimi podatki“ uvedla nove varnostne oznake, ki naj bi jih uporabljale njene službe. Ker je oznaka pravno izvršljiva le znotraj Komisije, je priporočila, da se v primeru izmenjave občutljivih netajnih podatkov s tretjimi stranmi zunaj Komisije z njimi vzpostavijo ustrezni dogovori. Sporazum, s katerim je ustanovljen Skupni odbor in določa njegove naloge, določa potreben in učinkovit okvir v ta namen.
2.3.Predvideni akti Skupnega odbora
Skupni odbor naj bi na svoji peti seji, ki bo potekala leta 2022 ali prej po pisnem postopku v skladu s členom 8(4) poslovnika Skupnega odbora 1 sprejel sklep o spremembi prilog III in IV k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
Namen predvidenega akta je ponovno vzpostaviti združljivost in skladnost pravnih pravil in njihove praktične uporabe z namenom zaščite občutljivih informacij, zlasti pred razkritjem nepooblaščenim osebam ali izgubo celovitosti. Evropska komisija je s sprejetjem varnostnega obvestila C(2019) 1904 spremenila varnostne oznake občutljivih netajnih podatkov za notranjo uporabo Evropske komisije.
V ta namen bi bilo treba spremeniti prilogi III in IV k Sporazumu, da se ponovno vzpostavita združljivost in skladnost pravnih pravil in njihove praktične uporabe ter da se zaščitijo in nadalje zagotovijo učinkovite in uspešne delovne ureditve na obeh straneh, brez tveganja ogrožanja ravni varnosti.
Predvideni akt bo postal zavezujoč za pogodbenici v skladu s členom 13(2) Sporazuma, ki določa: „Skupni odbor se lahko odloči sprejeti novo ali spremeniti obstoječo prilogo k temu sporazumu“. Poleg tega in v skladu s členom 12(3) Sporazuma bodo sklepi, ki jih Skupni odbor sprejme v primerih, predvidenih v tem sporazumu, po začetku veljavnosti zavezujoči za pogodbenici.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Sklep Sveta, ki temelji na tem predlogu Komisije, določa stališče Evropske unije glede sklepa Skupnega odbora, ki se sprejme v zvezi s spremembo prilog III in IV k Sporazumu.
Člen 9(2) Sporazuma določa ravni občutljivosti občutljivih informacij, ki jih pogodbenici v skladu s Prilogo III k Sporazumu uporabita za opredelitev občutljivih informacij, ki se obravnavajo in izmenjujejo v okviru Sporazuma. Priloga IV k Sporazumu vsebuje opredelitev ravni občutljivosti ETS v smislu ocenjevanja zaupnosti in celovitosti.
Zaradi potrebe po izmenjavi občutljivih netajnih podatkov v okviru Sporazuma prek neposredne povezave med registri, vzpostavljene s Sporazumom, je treba zagotoviti potrebno raven varnosti z namenom čim večjega zmanjšanja tveganja goljufije, zlorabe ali kriminalnih dejavnosti, ki vključujejo registre, pa tudi z namenom odziva na take incidente ter zaščite celovitosti povezave med registri in povezanih trgov. V ta namen Sporazum določa ravni občutljivosti in ustrezna pravila za ravnanje z občutljivimi informacijami v okviru Sporazuma. Izrecno opredeljuje varnostne oznake, ki se uporabljajo v okviru Sporazuma in so enake tistim, ki so se uporabljale pred sprejetjem varnostnega obvestila C(2019) 1904. Po sprejetju varnostnega obvestila C(2019) 1904 varnostne oznake, ki se trenutno uporabljajo v Evropski komisiji, ne ustrezajo več tistim iz Sporazuma in bi jih bilo treba ponovno uskladiti. V varnostnem obvestilu C(2019) 1904 je bil priporočen ustrezen dogovor z zunanjimi partnerji.
Dolgoročni cilj politike EU in mednarodne skupnosti je razviti dobro delujoč mednarodni trg ogljika s povezovanjem sistemov trgovanja z emisijami od spodaj navzgor, zlasti kot sredstvo za doseganje podnebnih ciljev Pariškega sporazuma. V tem smislu člen 25 direktive o vzpostavitvi sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) omogoča povezovanje sistema EU ETS z drugimi ETS, če so ti obvezni, imajo določeno absolutno zgornjo mejo emisij in so združljivi, kot to velja za švicarski sistem. Po začetku veljavnosti Sporazuma 1. januarja 2020 je ponovna vzpostavitev združljivosti in skladnosti pomemben korak k izvajanju Sporazuma.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek po pravilih mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 2 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Skupni odbor je organ, vzpostavljen v skladu s členom 12 Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.
Akt, k sprejetju katerega se poziva Skupni odbor, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč na podlagi mednarodnega prava v skladu s členom 12(3) Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.
S predvidenim aktom se ne dopolnjuje ali spreminja institucionalni okvir Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep na podlagi člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega se v imenu Unije zastopa stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na okolje.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 192(1) PDEU.
4.3.Sklepna ugotovitev
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Objava predvidenega akta
Ker bo akt Skupnega odbora spremenil prilogi III in IV k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2022/0076 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, glede spremembe prilog III in IV k Sporazumu
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila s Sklepom Sveta (EU) 2018/219 3 ter je začel veljati 1. januarja 2020.
(2)V skladu s členom 12(3) Sporazuma lahko Skupni odbor sprejme sklepe, ki so ob začetku njihove veljavnosti zavezujoči za pogodbenici.
(3)Skupni odbor naj bi na svoji peti seji leta 2022 po pisnem postopku v skladu s členom 8(4) poslovnika Skupnega odbora 4 sprejel sklep o spremembi prilog III in IV k Sporazumu.
(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, saj bo sklep o spremembi prilog III in IV k Sporazumu za Unijo zavezujoč.
(5)Ustrezno je ponovno vzpostaviti združljivost in skladnost pravnih pravil in njihove praktične uporabe z namenom zaščite občutljivih informacij, zlasti pred razkritjem nepooblaščenim osebam ali izgubo celovitosti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na petem zasedanju Skupnega odbora ali prej po pisnem postopku v skladu s členom 8(4) poslovnika Skupnega odbora 5 , temelji na osnutku akta Skupnega odbora, ki je priložen temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 18.3.2022
COM(2022) 111 final
PRILOGA
k predlogu sklepa Sveta
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov,
glede spremembe prilog III in IV k Sporazumu
SKLEP ŠT. 1/2022 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO UNIJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O POVEZAVI NJUNIH SISTEMOV TRGOVANJA Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV
z dne ...
o spremembi prilog III in IV k Sporazumu
SKUPNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti členov 9 in 13(2) Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s členom 9(2) Sporazuma se občutljive informacije označijo glede na njihovo raven občutljivosti.
(2)Priloga III k Sporazumu določa, kako so označene občutljive informacije, s katerimi se ravna in se jih izmenjuje v okviru Sporazuma. Od pogodbenic zahteva, da za opredelitev takih občutljivih informacij uporabita ravni občutljivosti.
(3)V Prilogi IV k Sporazumu so opredeljene ravni občutljivosti ETS in določena globalna raven občutljivosti informacij.
(4)Označevanje in ustrezno ravnanje z informacijami sta pomembna za zagotovitev potrebne ravni zaupnosti informacij, da se prepreči škoda, ki bi nastala zaradi razkritja informacij nepooblaščenim osebam.
(5)Evropska komisija je z varnostnim obvestilom C(2019) 1904 spremenila varnostne oznake občutljivih netajnih podatkov za notranjo uporabo Evropske komisije. Evropska komisija je priporočila pripravo sporazuma z zunanjimi partnerji, v katerem bodo določena navodila za ravnanje z vsemi informacijami, ki si jih izmenjujejo.
(6)Za zagotovitev doslednosti uporabe varnostnih oznak, kot je določeno v prilogah III in IV k Sporazumu, lahko Skupni odbor spremeni te priloge v skladu s členom 13(2) Sporazuma.
(7)Skupni odbor je na tretjem sestanku 26. novembra 2020 odobril navodila za ravnanje v skladu s Prilogo III k Sporazumu in kot je navedeno v členu 8(2) Sporazuma.
(8)Delovna skupina, ustanovljena s sklepoma 1/2020 in 2/2020 Skupnega odbora, je v skladu z mandatom iz navedenih sklepov priporočila spremembo navodil za ravnanje, da bi zagotovila dosledno uporabo varnostnih oznak –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Prilogi III in IV k Sporazumu se nadomestita s prilogo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Sestavljeno v angleščini, v [Bruslju][Bernu], [xx 2022].
Za Skupni odbor
|
sekretar/sekretarka za Evropsko unijo |
predsednica/predsednik |
sekretar/sekretarka za Švico |
PRILOGA
PRILOGA III
RAVNI OBČUTLJIVOSTI IN NAVODILA ZA RAVNANJE
Pogodbenici za opredelitev občutljivih informacij, s katerimi ravnata in si jih izmenjujeta na podlagi tega sporazuma, uporabljata naslednje ravni občutljivosti:
V ta namen se oznake iz člena 9(2) tega sporazuma uporabljajo, kot sledi:
– ETS omejena se v EU uporablja kot „OBČUTLJIVA: ETS skupno javno naročanje“; v Švici pa kot „OMEJENA: ETS“
– ETS občutljiva se v EU in Švici uporablja kot „OBČUTLJIVA: ETS“
– ETS kritična se v EU in Švici uporablja kot „POSEBNA OBRAVNAVA: ETS kritična“
Informacije, ki so označene kot „POSEBNA OBRAVNAVA: ETS kritična“ so občutljivejše od informacij, ki so označene z „OBČUTLJIVA: ETS“, ki so po drugi strani občutljivejše od informacij, ki so označene z „OBČUTLJIVA: ETS skupno javno naročanje“ v Evropski uniji ali „OMEJENA: ETS“ v Švici.
Pogodbenici se strinjata, da bosta na podlagi obstoječe politike Unije za klasifikacijo informacij ETS, v primeru Švice pa na podlagi Odloka o varstvu podatkov (IPO) in Zveznega zakona o varstvu podatkov (FADP) pripravili navodila za ravnanje. Navodila za ravnanje se predložijo v potrditev Skupnemu odboru. Po potrditvi se z vsemi informacijami ravna v skladu z njihovo ravnjo občutljivosti in pri tem se upoštevajo navodila za ravnanje.
Če pogodbenici raven občutljivosti ocenita različno, se uporabi višja raven.
Zakonodaja vsake pogodbenice vključuje enakovredne osnovne varnostne zahteve za naslednje stopnje ravnanja, pri čemer se upoštevajo ravni občutljivosti ETS:
– ustvarjanje dokumenta
– viri
– raven občutljivosti
– shranjevanje
– elektronski dokument v omrežju
– elektronski dokument v lokalnem okolju
– fizični dokument
– elektronski prenos
– telefon in mobilni telefon
– telefaks
– e-pošta
– prenos podatkov
– fizični prenos
– ustni
– osebna predaja
– poštni sistem
– uporaba
– obdelava z aplikacijami IT
– tiskanje
– kopiranje
– odstranitev s stalne lokacije
– upravljanje informacij
– redno ocenjevanje klasifikacije in prejemnikov
– arhiviranje
– brisanje in uničenje
PRILOGA IV
OPREDELITEV RAVNI OBČUTLJIVOSTI ETS
A.1 – Ocenjevanje zaupnosti in celovitosti
„Zaupnost“ pomeni rezerviranost informacij ali celotnega informacijskega sistema ali njegovega dela (npr. algoritmov, programov in dokumentacije), ki so dostopni samo pooblaščenim osebam, organom ali postopkom.
„Celovitost“ pomeni zagotovilo, da je informacijski sistem in obdelane informacije mogoče spremeniti samo namerno in zakonito ter da sistem natančno in v celoti zagotavlja pričakovane rezultate.
Pri vseh informacijah ETS, ki se štejejo za občutljive, je treba vidik zaupnosti upoštevati glede na morebitni vpliv na poslovni ravni v primeru razkritja teh informacij, vidik celovitosti pa se upošteva glede na možen vpliv na poslovni ravni v primeru, da so te informacije nenamerno spremenjene ali delno ali popolno uničene.
Raven zaupnosti informacij in raven celovitosti informacij se oceni na podlagi meril iz oddelka A.2. Te ocene omogočajo, da se splošna raven občutljivosti informacij oceni s pomočjo preglednice za vzporejanje iz oddelka A.3.
A.2 – Ocenjevanje zaupnosti in celovitosti
A.2.1 – „nizka ocena“
Nizka ocena se dodeli informacijam v zvezi z ETS, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila zmerno škodo, in sicer bi verjetno:
– zmerno vplivala na politične ali diplomatske odnose;
– povzročila negativen vpliv na lokalno podobo ali ugled pogodbenic ali drugih institucij;
– povzročila težave posameznikom;
– vplivala na moralo/produktivnost osebja,
– povzročila omejeno finančno izgubo ali zmerno olajšala pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam;
– zmerno vplivala na učinkovito oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic,
– zmerno vplivala na pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.
A.2.2 –„srednja ocena“
Srednja ocena se dodeli informacijam v zvezi z ETS, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila škodo, in sicer bi verjetno:
– povzročila težave političnim ali diplomatskim odnosom;
– poslabšala podobo ali ugled pogodbenic ali drugih institucij;
– povzročila stisko posameznikov;
– povzročila posledično znižanje morale/zmanjšanje produktivnosti osebja;
– povzročila težave pogodbenicama ali drugim institucijam pri poslovnih ali političnih pogajanjih z drugimi stranmi;
– povzročila finančno izgubo ali omogočila pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam;
– vplivala na preiskave kaznivih dejanj;
– pomenila kršitev pravnih ali pogodbenih obveznosti glede zaupnosti informacij;
– vplivala na oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic;
– vplivala na pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.
A.2.3 – „visoka ocena“
Visoka ocena se dodeli informacijam v zvezi z ETS, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila katastrofalno in/ali nesprejemljivo škodo, in sicer bi verjetno:
– negativno vplivala na diplomatske odnose;
– povzročila hudo stisko posameznikov;
– otežila ohranjanje operativne učinkovitosti ali varnosti pogodbenic ali sil drugih sodelujočih držav;
– povzročila finančno izgubo ali omogočila pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam;
– pomenila kršitev ustreznih zavez glede ohranjanja zaupnosti informacij, ki jih zagotovijo tretje strani;
– pomenila kršitev zakonskih omejitev glede razkritja informacij;
– vplivala na preiskave ali olajšala izvedbo kaznivih dejanj;
– prikrajšala pogodbenici pri poslovnih ali političnih pogajanjih z drugimi stranmi;
– ovirala učinkovito oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic;
– ogrozila pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.
A.3 – Ocenjevanje ravni občutljivosti informacij ETS
Na podlagi ocen zaupnosti in celovitosti na podlagi oddelka A.2 ter v skladu z ravnmi občutljivosti na podlagi Priloge III k temu sporazumu se splošna raven občutljivosti informacij določi z uporabo naslednje preglednice za vzporejanje:
|
Ocena zaupnosti Ocena celovitosti |
Nizka |
Srednja |
Visoka |
|
Nizka |
Oznaka EU:
|
OBČUTLJIVA: ETS (ali (*)
Oznaka EU:
|
POSEBNA OBRAVNAVA: ETS kritična |
|
Srednja |
OBČUTLJIVA: ETS (ali (*)
Oznaka EU:
Oznaka EU:
|
OBČUTLJIVA: ETS
(ali
(*)
|
POSEBNA OBRAVNAVA: ETS kritična |
|
Visoka |
POSEBNA OBRAVNAVA:
|
POSEBNA OBRAVNAVA: ETS kritična |
POSEBNA OBRAVNAVA: ETS kritična |
|
(*) Morebitne razlike je treba oceniti za vsak primer posebej. |
|||