EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.1.2022

COM(2022) 18 final

2022/0009(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za droge

{SEC(2022) 45 final} - {SWD(2022) 8 final} - {SWD(2022) 9 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Najpogosteje uporabljena droga je marihuana. Uporaba heroina in drugih opioidov je še vedno najpogosteje povezana z bolj škodljivimi oblikami uporabe drog. Vedno več je na voljo crack kokaina, poleg tega so različne nedovoljene droge vedno pogosteje na voljo v manjših odmerkih ali cenejših pakiranjih, ki se smatrajo za primernejše za domačo uporabo. Porast uporabe benzodiazepinov 5 je mogoče opaziti tudi pri visokotveganih uporabnikih drog, zapornikih in nekaterih skupinah rekreativnih uporabnikov drog, kar bi lahko odražalo visoko razpoložljivost in nizke cene teh snovi ter težave z duševnim zdravjem zaradi pandemije. Med uporabniki drog je zelo razširjena hkratna uporaba več snovi 6 , kar škodljivo vpliva na javno zdravje. Poleg tega je večja razpoložljivost drugih drog, zlasti kokaina in nekaterih sintetičnih snovi, povezana z višjimi stopnjami nasilja in drugih kaznivih dejanj, ki so povezani z drogami 7 .

Najnovejše študije 8 kažejo, da so bili trgi z drogami izredno odporni na motnje, ki jih je povzročila pandemija. Ne le, da nedovoljena proizvodnja drog in promet z njimi večinoma nista bila prizadeta, temveč je pandemija povzročila tudi povečana tveganja za marginalizirane skupine prebivalstva. V času prvih omejitev gibanja zaradi pandemije COVID-19 so bile opažene nekatere spremembe poti in metod na veleprodajni ravni ter motnje in ponekod lokalno pomanjkanje. Vendar so se prodajalci in kupci drog hitro prilagodili novim razmeram, zlasti s povečanjem uporabe šifriranih storitev sporočanja, aplikacij družbenih medijev, spletnih virov ter poštnih storitev in storitev dostave na dom. Zmanjšanje uživanja drog v času prvih omejitev gibanja se je končalo, ko so se zmanjšale omejitve gibanja. Zato so se do sredine leta 2021 ravni uporabe večine drog vrnile na ravni pred pandemijo COVID-19 ali so jih morda celo presegle. Poleg tega ni bilo opaziti nobenega zmanjšanja ponudbe. Ravno nasprotno, leta 2020 in v začetku leta 2021 se je poročalo o zasegih več ton kokaina v evropskih pristaniščih, medtem ko sta se gojenje konoplje in proizvodnja sintetičnih drog v Evropski uniji v letu 2020 nadaljevala na enaki ravni kot pred pandemijo, pri čemer se je povečalo število primerov v zvezi s konopljo, ki so ji bili dodani sintetični kanabinoidi. Čeprav so začele službe za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog, vključno z nizkopražnimi službami, varnimi sobami za uporabo drog ter storitvami obravnave v terapevtski skupnosti, komuni ali bolnišnici in ambulantnim zdravljenjem, po vsej Evropi ponovno delovati, so še naprej omejene s strogimi ukrepi v zvezi s COVID-19 in delujejo z zmanjšano zmogljivostjo.

Ta razvoj dogodkov zahteva učinkovito ukrepanje na ravni Unije. Strateški okvir za to zagotavljata Strategija EU na področju drog za obdobje 2021–2025 9 in Akcijski načrt EU na področju drog za obdobje 2021–2025 10 . Komisija je v strategiji med drugim pozvana, „naj čim prej predstavi predlog za revizijo mandata EMCDDA [Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami 11 ], da bi imela agencija večjo vlogo pri reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov, povezanih s pojavom drog“ 12 . Ta predlog izpolnjuje to zavezo.

Komisija je v letih 2018/2019 izvedla četrto oceno Centra v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1920/2006 13 . V njej je ugotovila, da Center na splošno dobro deluje, vendar so na več področjih možne nadaljnje izboljšave, zlasti glede na razvoj dogodkov na področju drog.

Ta ugotovitev je bila dodatno utemeljena med rednimi stiki s Centrom in njegovimi deležniki, kjer je bilo izpostavljeno vse večje razhajanje med kompleksnostjo in hitrim razvojem dogodkov na področju drog ter tem, kar določa mandat Centra. Uredba (ES) št. 1920/2006 ne odraža trenutne realnosti pojava drog in ni v koraku z nalogami, ki bi jih moral izvajati Center, da bi se soočili s sedanjimi in prihodnjimi izzivi na področju drog.

Zato ta predlog vsebuje ciljno usmerjeno revizijo mandata Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, njegov namen pa je okrepiti mandat Centra, da bi se lahko prihodnja agencija učinkovito odzivala na nove izzive, zagotovila boljšo podporo državam članicam in prispevala k razvoju na mednarodni ravni. Namen predloga je zlasti izrecno zajeti hkratno uporabo več snovi, tj. zasvojenost z drugimi snovmi, kadar se te snovi uporabljajo skupaj z nedovoljenimi drogami, okrepiti zmogljivosti za spremljanje in ocenjevanje ogroženosti, vzpostaviti laboratorij za zagotovitev, da so Agenciji na voljo vse forenzične in toksikološke informacije, okrepiti položaj nacionalnih kontaktnih točk, da bodo lahko zagotavljale ustrezne podatke, določiti pristojnost Agencije za pripravo kampanj za preprečevanje in ozaveščanje na ravni EU ter izdajanje opozoril v primerih, ko so na trgu na voljo posebej nevarne snovi. Kot zadnje je v predlogu pojasnjena vloga Agencije na mednarodnem prizorišču 14 . Hkrati bo predlog prilagodil institucionalni okvir Agencije skupnemu pristopu Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije glede decentraliziranih agencij EU 15 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Uredba (ES) št. 1920/2006 o ustanovitvi predhodnika Agencije je temeljila na členu 152 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, tj. na pravni podlagi na področju javnega zdravja. Ta določba je skladna s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 168(1), tretji pododstavek, PDEU se glasi: „Unija dopolnjuje ukrepe držav članic za zmanjševanje škode za zdravje zaradi uživanja drog, vključno z obveščanjem in preprečevanjem.“ Člen 168(5) PDEU določa, da lahko Evropski parlament in Svet sprejmeta „ukrepe v zvezi z nadzorom nad veliko čezmejno ogroženostjo zdravja, zgodnjim obveščanjem o taki ogroženosti in bojem proti njej“.

Reševanje vprašanj, povezanih s ponudbo in trgi z drogami, podpira zmanjšanje razpoložljivosti drog v EU ter omejevanje povpraševanja po drogah in navsezadnje varuje javno zdravje. Zdravstvene in varnostne razsežnosti pojava drog so neločljivo povezane in jih ni mogoče obravnavati ločeno. Zato vsebina tega zakonodajnega predloga temelji na pravni podlagi na področju javnega zdravja in ne presega tega, kar je mogoče na podlagi navedene pravne podlage.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Za spremembo mandata Agencije je potrebno ukrepanje na ravni EU.

Pojav drog vpliva na celotno prebivalstvo Evrope, je čezmejne narave in vključuje več jurisdikcij, zlasti kar zadeva trge z drogami in organizirani kriminal. Države članice se soočajo z veliko skupnimi izzivi na področju zdravja in varnosti, s katerimi se je treba spopasti. Pojava drog ni mogoče obravnavati le na nacionalni ali regionalni/podnacionalni ravni, saj je nedovoljeni promet z drogami čezmejno kaznivo dejanje. Organizirane kriminalne združbe, vpletene v nedovoljeni promet z drogami, izkoriščajo razlike v regulativnih in pravnih pristopih med državami članicami. Problematičen zdravstveni ali varnostni vzorec, odkrit v posamezni državi članici, se zelo pogosto pojavi tudi v drugih državah članicah. Čezmejnih vidikov pojava drog ne bi mogla obravnavati nacionalna zakonodaja niti najboljša nacionalna praksa. Zaradi tega nadnacionalnega značaja je torej potrebno ukrepanje na ravni EU.

Ta zakonodajni predlog bo prinesel znatno dodano vrednost EU. Sprejetje ciljno usmerjene revizije mandata Agencije, da bi se ji omogočilo reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov, je v interesu EU, zlasti glede na nedavno poslabšanje razmer na področju drog v EU, za katere so značilni široka razpoložljivost raznolikih vrst drog vse večje čistosti ali moči, ki jo podpirata zloraba inovacij in tehnološkega razvoja, ter posledični kompleksnejši vzorci uporabe in vse večji vpliv na javno zdravje in varnost. Revizija mandata Agencije je del odziva EU na ta razvoj dogodkov.

Kot je pokazala ocena, ima Agencija pomembno dodano vrednost v primerjavi z obravnavanjem pojava drog izključno na nacionalni ravni. Številni pojavi so po naravi čezmejni in vse bolj globalni, zato jih države članice ne morejo obravnavati posamično. Sedanji mandat Agencije pa omejuje njeno delovanje, podporo, ki jo lahko nudi državam članicam, in vlogo, ki jo lahko ima na mednarodni ravni. Dejstvo, da na primer sedanji mandat Agencije v le omejenem obsegu pokriva hkratno uporabo več snovi, povzroča izgubo pregleda nad pojavom drog na ravni EU, zbrani podatki pa so razdrobljeni ali pa jih morda sploh ni. To je v nasprotju z zahtevami oblikovanja z dokazi podprte politike EU na področju drog, ki se opira na dejanske in objektivne podatke s strani nevtralnega organa. Ciljna revizija, predlagana v tem zakonodajnem predlogu, krepi Agencijo na ključnih področjih, da bo lahko bolje obravnavala ta skupna vprašanja.

Revizija sedanjega mandata bi prispevala tudi k zmanjšanju upravnega bremena in poenostavitvi upravnih postopkov v državah članicah. K temu prispevajo tudi predlagani racionalizacija in centralizacija obveznosti poročanja v državah članicah prek nacionalnih kontaktnih točk, spremljanje trgov z drogami ter vzdrževanje sistema zgodnjega opozarjanja in sistema opozarjanja na droge, organizacija usposabljanja, razvoj najboljših praks itd. To bi privedlo do zmanjšanja upravnih stroškov v državah članicah. Poleg tega bi Agencija zagotavljala boljše informacije ne le v korist EU, temveč tudi držav članic. Države članice same ne bi mogle zbirati in analizirati podatkov v enakem obsegu, saj nimajo znanja ali virov ali pa je težava čezmejna. Slednji element je tudi razlog za upravno poenostavitev, saj nobena država članica ne bi mogla sama obravnavati teh vprašanj, posamično sodelovanje s številnimi državami pa bi povzročilo veliko upravno breme.

•Sorazmernost

Predlog je sorazmeren, saj je edini način za uvedbo potrebnih sprememb mandata Agencije.

Ukrepanje na ravni EU ne nadomešča nacionalnih ukrepov ali organov niti ne postavlja pod vprašaj njihove ustreznosti. Pojav drog je mogoče obravnavati le, če sodelujejo vse ravni – raven EU ter nacionalne in lokalne ravni. Sedanji predlog ne bo presegel tega, kar je sorazmerno za obravnavanje pojava, razširjenega po vsej EU.

Kar zadeva morebitna nova pravila in odgovornosti nacionalnih kontaktnih točk, se bodo morale države članice same odločiti, kako bodo vzpostavile nacionalno kontaktno točko. Vendar bi morale nacionalne kontaktne točke izpolnjevati sklop minimalnih zahtev, da bodo lahko na ravni EU zagotavljale, kar bo potrebno, in dostopale do sredstev, ki so na voljo na ravni EU. Ker je poleg tega zagotavljanje osnovnih podatkov s strani držav članic Agenciji prek nacionalnih kontaktnih točk podlaga za skupni sistem spremljanja drog, je določitev takih minimalnih zahtev sorazmerna.

•Izbira instrumenta

Glede na to, da je mandat Agencije določen v Uredbi (ES) št. 1920/2006, mora biti tudi revizija njenega mandata v obliki uredbe.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Glavno posvetovanje z deležniki je bilo za ta predlog opravljeno v okviru ocene Agencije, ki je bila izvedena v letih 2018/2019. Postopek je vključeval obsežno posvetovanje z deležniki, vključno z 12-tedenskim javnim posvetovanjem. Podrobnosti tega posvetovanja z deležniki so na voljo v Prilogi III povezanega delovnega dokumenta služb Komisije 31 . Priloga vsebuje tudi kratek povzetek rezultatov javnega posvetovanja. Zbirno poročilo o javnem posvetovanju je objavljeno kot Priloga 5 k poročilu o oceni 32 .

Poleg tega so bila stališča posameznih deležnikov, kot so države članice, nacionalne kontaktne točke ali druge agencije, ustrezno obravnavana na sestankih in/ali v okviru posebnih zahtev po informacijah.

Po tem ko je svetovalec izvedel študijo, je potekalo tudi več razprav v zvezi s spremembo mandata Agencije, vključno z razpravami v upravnem odboru centra EMCDDA decembra 2018 in junija 2019, predstavitvijo rezultatov ocene horizontalni skupini za droge julija 2019 in predstavitvijo vodjem nacionalnih kontaktnih točk na sestanku maja 2019.

V letih 2019 in 2020 je bilo organiziranih več formalnih in neformalnih srečanj. To je vključevalo neformalna srečanja z različnimi uslužbenci Agencije, vodji nacionalnih kontaktnih točk, forumom civilne družbe o drogah in predstavniki držav članic.

Službe Komisije so organizirale tudi več formalnih sestankov. Virtualni sestanek z osrednjo skupino foruma civilne družbe o drogah je potekal 1. julija 2020. Predlagana revizija mandata EMCDDA je bila obravnavana tudi na plenarnem zasedanju foruma civilne družbe o drogah 8. oktobra 2020. Razprava o vidikih, povezanih z nacionalnimi kontaktnimi točkami, je potekala na tehničnem sestanku mreže Reitox 7. oktobra 2020 in na sestanku vodij nacionalnih kontaktnih točk 26. novembra 2020. Za člane upravnega odbora EMCDDA je bila 26. oktobra 2020 organizirana virtualna neformalna delavnica, na kateri so razpravljali o možnosti politike in glavnih zamislih za prednostno možnost.

Med temi izmenjavami je bila poudarjena potreba po prilagoditvi uredbe o EMCDDA sedanjim izzivom na področju drog, kot je hkratna uporaba več snovi, in po zagotovitvi ustreznega financiranja Agencije. Udeleženci so pozvali k nadaljnjemu razvoju zmogljivosti Agencije za spremljanje, zbiranje podatkov in ocenjevanje, pa tudi k njeni pristojnosti za uvedbo informacijskih kampanj in obveščanje o tveganju, kar bi okrepilo njene odnose z organi držav članic, zlasti z nacionalnimi kontaktnimi točkami. Poudarjeni sta bili tudi vloga centra EMCDDA v zvezi z mednarodno politiko na področju drog in potreba po lastnih forenzičnih in toksikoloških laboratorijskih zmogljivostih.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Komisija je v skladu s svojo politiko za „boljše pravno urejanje“ izvedla oceno učinka.

Upoštevale so se mnoge zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike. Nekatere možnosti politike 36 so bile zgodaj opuščene in niso bile predmet poglobljene analize in ocene. Podrobno sta bili ocenjeni dve možnosti politike: obe imata podobne cilje, vendar vodita do različnih učinkov z vidika stroškov, koristi in upravnega bremena.

–Možnost politike 4: ciljno usmerjena revizija – zagotavljanje večje vrednosti v politiki na področju drog

Ta možnost zagotavlja tematsko področje delovanja, ki je osredotočeno na nedovoljene droge in ciljno usmerjeno v poglabljanje dokazne baze o pojavih drog, hkrati pa krepi zmogljivosti Agencije za spremljanje in ocenjevanje ogroženosti, da se poveča njena sposobnost ukrepanja in odzivanja na nove izzive, tudi na mednarodni ravni. Nacionalne kontaktne točke bi bilo treba pooblastiti, da delujejo kot učinkovitejši posredniki, ki prenašajo in izvajajo ključne prispevke Agencije na nacionalni ravni. Agencija bi v okviru te možnosti politike z različnimi prilagojenimi storitvami za države članice pridobila tudi večjo prožnost pri odzivanju na potrebe, ki se pojavljajo v okviru politike na področju drog. Ta možnost bi znatno zmanjšala upravno breme in poenostavila postopke za države članice. Prav tako bi bila primernejša za potrebno okrepitev finančnih in človeških virov.

–Možnost politike 5: obsežna revizija – osredotočanje na različne odvisnosti

Ta možnost zagotavlja tematsko področje delovanja, ki je razširjeno tako, da zajema tudi druge zasvojenosti, ne le zasvojenost z drogami, in prenovo sistema Agencije za spremljanje na podlagi veljavnih metodologij in kazalnikov, ki zajemajo različne odvisnosti. Razširjeno tematsko področje delovanja v zvezi z odvisnostmi bi vplivalo na podatke, ki bi jih morale Agenciji zagotavljati nacionalne kontaktne točke, ter na vlogo Agencije kot vozlišča za izmenjavo znanja. Nazadnje, vključenost Agencije v mednarodno sodelovanje bi bila omejena predvsem na sedanje dejavnosti, povezane z drogami, saj druge odvisnosti nimajo enake ravni mednarodne in čezmejne izpostavljenosti. Ta možnost bi lahko povzročila morebitna prekrivanja z obstoječimi politikami. Poraja tudi vprašanja o morebitnem poseganju v nacionalne pristojnosti in bi bila lahko težavna z vidika subsidiarnosti. To bi pomenilo tudi resno povečanje finančnih in človeških virov, ki jih Agencija potrebuje za opravljanje svojih nalog.

Po podrobni oceni učinka zgoraj navedenih možnosti politike je prednostna možnost možnost politike 4, ki pomeni ciljno usmerjeno revizijo mandata. Glavni elementi te ciljno usmerjene revizije so:

–področje delovanja Agencije bi bilo razširjeno tako, da bi zajemalo hkratno uporabo več snovi, tj. zasvojenost z drugimi snovmi, kadar se te snovi uporabljajo hkrati z nedovoljenimi drogami. Revizija bi zato morala pojasniti, kaj vključuje hkratna uporaba več snovi in pod katerimi pogoji se lahko uporablja ta koncept. Zaradi te omejene razširitve mandata bi morale nacionalne kontaktne točke sporočati ustrezne podatke;

–mandat Agencije bi se razširil, da bi se izrecno obravnavala vprašanja s področja ponudbe drog in trgov z drogami, saj je to vse pomembnejša razsežnost pojava drog in Agencija EU za droge jo mora biti sposobna v celoti obravnavati;

–okrepile bi se zmogljivosti Agencije za spremljanje in ocenjevanje ogroženosti in Agencija bi zagotovila dodatno podporo državam članicam z namenom povečanja vpliva Agencije na pojav drog in njene sposobnosti odzivanja na nove izzive;

–vzpostavil bi se virtualni laboratorij, tj. mreža laboratorijev skupaj s pristojnim centrom v Agenciji, da bi Agenciji zagotovili več forenzičnih in toksikoloških informacij;

–nacionalne kontaktne točke bi bile pooblaščene za zagotavljanje ustreznih podatkov Agenciji. Nova uredba bi določila minimalne zahteve za njihovo vzpostavitev, izpolnjevanje teh zahtev pa bi nato certificirala Agencija. Mandat nacionalnih kontaktnih točk mora odražati revizijo mandata Agencije;

–Agencija bi bila pristojna za ukrepanje na podlagi lastnih analiz in pripravo kampanj za preprečevanje in ozaveščanje na ravni EU ter izdajanje opozoril v primerih, ko so na trgu na voljo posebej nevarne snovi;

–te elemente bi dopolnjevalo okrepljeno sodelovanje z državami članicami, decentraliziranimi agencijami in organi Unije, kar je ključnega pomena, čeprav samo po sebi ne bi izpolnilo ciljev te pobude;

–kar zadeva mednarodno razsežnost, bi bile naloge Agencije pojasnjene tako, da bi bile ustrezne pristojnosti vključene v sam mandat.

•Temeljne pravice

Revizija kot taka nima nobenih neposrednih učinkov na temeljne pravice. Podatki, ki jih zbira Agencija in se zbirajo zanjo, so statistični podatki, vendar ne vključujejo nobenih osebnih podatkov, zato to ne vpliva na člen 8 Listine o temeljnih pravicah („varstvo osebnih podatkov“). Predlog prav tako ne vpliva na druge temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta zakonodajni predlog bi vplival na proračun in kadrovske potrebe Agencije, kot so trenutno določeni v večletnem finančnem okviru in ne bi zadoščali za naloge, ki bi jih morala Agencija opravljati za boljše obravnavanje pojava drog, ki bi vključevalo tudi trge z drogami in ponudbo drog. Ocenjuje se, da bodo za preostanek obdobja večletnega finančnega okvira potrebni dodatni proračun v višini približno 63 milijonov EUR in približno 40 dodatnih delovnih mest, da se Agenciji zagotovijo potrebni viri za izvrševanje njenega spremenjenega mandata. Nove naloge Agencije, predlagane v tem zakonodajnem predlogu, zato zahtevajo dodatno finančno in kadrovsko okrepitev v primerjavi z viri, ki jih ji je Komisija namenila v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ki predvideva 2-odstotno letno povečanje prispevka EU Agenciji. Proračunski učinek dodatnih finančnih sredstev za Agencijo EU za droge se bo izravnal z izravnalnim zmanjšanjem načrtovane porabe v okviru razdelka 4 40 in bi moral tudi stabilizirati potrebe Agencije po virih v obdobju 2021–2027.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje in ocenjevanje mandata Agencije bi se večinoma izvajalo z mehanizmi, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe. Člen 52 določa ocenjevanje, s katerim se presodijo predvsem vpliv, uspešnost in učinkovitost Agencije ter njenih delovnih praks, obravnavajo pa se lahko tudi morebitna potreba po spremembi strukture, dejavnosti, področja delovanja in nalog Agencije ter finančne posledice vsake take spremembe. Komisija bo poleg tega ocenjevanja zbirala podatke prek svojega predstavnika na sestankih upravnega odbora Agencije in v okviru svojega nadzora nad delom Agencije, ki ga izvaja skupaj z državami članicami.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I (členi 1 do 5) vključuje cilje in splošne naloge Agencije. Po določitvi, da Agencija Evropske unije za droge (EUDA) nadomešča Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) (člen 1), opredelitvi pravnega statusa in sedeža Agencije (člen 2) ter nekaterih opredelitvah pojmov (člen 3), je v členu 4 opredeljen cilj Agencije, ki ostaja enak kot v Uredbi (ES) št. 1920/2006. Člen 5 določa splošne naloge Agencije na treh glavnih področjih kompetenc, ki so podrobneje opisana v poglavjih II do IV.

Poglavje II (člena 6 in 7) pojasnjuje naloge Agencije v zvezi s spremljanjem. Člen 6 določa, katere podatke mora zbirati Agencija in katere ukrepe bi morala sprejeti, da bo imela za svoje analize na voljo najnovejše informacije. Opredeljuje tudi naloge Agencije na področju razširjanja informacij. Člen 7 določa glavne naloge Agencije v zvezi s spremljanjem.

Poglavje III (členi 8 do 15) opredeljuje naloge Agencije v zvezi z zgodnjim opozarjanjem in ocenjevanjem ogroženosti. Členi 8 do 11 določajo pravila o izmenjavi informacij, sistemu zgodnjega opozarjanja in postopku priprave ocene tveganja za nove psihoaktivne snovi. Te določbe (uvedene z Uredbo (EU) 2017/2101) niso bile spremenjene v primerjavi s členi 5a do 5d Uredbe (ES) št. 1920/2006. Delo Agencije v zvezi s tem je podlaga za morebitno vključitev nove psihoaktivne snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ z delegirano direktivo v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2004/757/PNZ. Člen 12 določa možnost, da Agencija pripravi ocene ogroženosti v zvezi z novim razvojem dogodkov na področju pojava drog, ki bi lahko negativno vplivala na javno zdravje, varnost in zaščito. Te ocene ogroženosti bodo pripomogle k večji pripravljenosti EU za odzivanje na nove nevarnosti in podprle druge naloge Agencije. Člen 13 temelji na informacijah, ki so na voljo v sistemu EU za zgodnje opozarjanje, ocenah ogroženosti in v okviru drugih informacij držav članic o pojavu resnega neposrednega ali posrednega tveganja, povezanega z drogami. Določa evropski sistem opozarjanja na droge, ki omogoča hitro izmenjavo informacij, zaradi katerih je lahko potrebno hitro ukrepanje za ohranitev javnega zdravja, varnost ali zaščito. Člen 14 določa pristojnosti Agencije na področju predhodnih sestavin. Člen 15 pa vzpostavlja mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev („virtualni laboratorij“).

V poglavju IV (členi 16 do 21) so opredeljene naloge, ki jih je treba obravnavati kot del razvoja kompetenc. Člen 16 določa pristojnosti Agencije na področju preprečevanja. Agencija že deluje na tem področju, npr. z razvijanjem evropskega programa preventive ali z registrom preventivnih ukrepov, ki temeljijo na dokazih. To bi bilo treba nadgraditi tako, da se Agenciji omogoči razvoj preventivnih programov in kampanj na ravni EU, pa tudi podpiranje držav članic pri pripravi nacionalnih kampanj. Člen 17 določa postopek akreditacije in certificiranja nacionalnih programov, zlasti nacionalnih programov za preprečevanje uporabe drog, zdravljenje in zmanjševanje škode ter drugih povezanih programov. Takšna akreditacija ali certificiranje bi nacionalnim organom ali strokovnim organom zagotovilo, da so njihovi programi v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in da so se izkazali za koristne. Člen 18 pooblašča Agencijo za zagotavljanje podpore državam članicam, npr. pri ocenjevanju in razvijanju njihovih nacionalnih strategij, pa tudi pri izmenjavi inovativnih najboljših praks ali drugih ustreznih informacij. Člen 19 Agenciji omogoča, da v okviru svojega mandata zagotavlja usposabljanje kot temeljno ali podporno nalogo, pri čemer bi se slednje lahko izvajalo z ločenimi pristojbinami, če se tako odloči. Člen 20 določa dejavnosti na področju mednarodnega sodelovanja in tehnične pomoči Agencije, ki bi jih ta morala razvijati še naprej. Določba tudi pojasnjuje, da je mednarodno sodelovanje del temeljnih nalog Agencije. Člen 21 Agenciji podeljuje mandat za dejavnejšo vlogo v okviru cikla znanja na področju raziskav EU. To bi moralo vključevati tudi sodelovanje Agencije v inovacijskem vozlišču EU na področju notranje varnosti 41 .

Poglavje V (členi 22 do 34) določa pravila o organizaciji Agencije. Pravila temeljijo na Uredbi (ES) št. 1920/2006. Spremembe pravil v tem poglavju so posledica izvajanja skupnega pristopa. Posebnosti Agencije, kot je obstoj znanstvenega odbora ali mreža nacionalnih kontaktnih točk, so bile ohranjene, vendar so bile ustrezno prilagojene.

Člen 22 opredeljuje strukturo Agencije. V členih 23 do 27 so podrobno opredeljeni sestava, naloge in načini delovanja upravnega odbora. Oblikovani so na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 1920/2006, poslovnika upravnega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in skupnega pristopa. Člen 28 določa pravila o izvršnem odboru, ki podpira upravni odbor in pripravlja njegove seje. Določba temelji na členu 10 Uredbe (ES) št. 1920/2006, poslovniku upravnega odbora EMCDDA in skupnem pristopu. Člen 29 določa odgovornosti izvršnega direktorja in temelji na členu 11 Uredbe (ES) št. 1920/2006 in skupnem pristopu. Člen 30 določa pravila o znanstvenem odboru in je v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1920/2006. Nazadnje, členi 31 do 34 določajo pravila o mreži nacionalnih kontaktnih točk Reitox in samih nacionalnih kontaktnih točkah. Nacionalne kontaktne točke je treba okrepiti v skladu z revizijo mandata Agencije, zato so bila pravila o nacionalnih kontaktnih točkah razširjena, da bi podrobneje določala njihove vloge in odgovornosti. Nacionalne kontaktne točke morajo biti pooblaščene, da delujejo kot osrednji organ v državah članicah za vse podatke v zvezi z drogami in bi morale imeti tudi ustrezno vlogo na nacionalni ravni. Da bi lahko ustrezno izpolnjevale svojo vlogo, bi morala biti njihova ureditev skladna z določenimi minimalnimi zahtevami, to skladnost pa bi morala potrditi Agencija. Razen teh minimalnih zahtev se države članice same odločijo, kako bodo vzpostavile nacionalne kontaktne točke v okviru svojega nacionalnega pravnega sistema.

Poglavje VI (členi 35 do 41) vključuje finančne določbe. Člen 35 določa pravila o enotnem programskem dokumentu Agencije, ki vključuje triletno načrtovanje in delovni program za naslednje leto. Ta določba je prilagojena najnovejšim finančnim uredbam 42 . Spremembe finančnih določb v primerjavi z Uredbo (ES) št. 1920/2006 so posledica izvajanja skupnega pristopa in trenutno veljavnih finančnih pravil za decentralizirane agencije EU. Spremembe, uvedene v zvezi s proračunskimi postopki ter pripravo zaključnega računa in razrešnico, so majhne. Edina nova določba v tem poglavju je člen 37, ki bi Agenciji omogočil zaračunavanje pristojbin za nekatere naloge, ki niso del temeljnih nalog Agencije. Agencija se bo morala pozneje, ko se bo začela uporabljati ta uredba, odločiti, ali bo to možnost uporabila ali ne.

Poglavje VII (členi 42 do 44) vsebuje kadrovska pravila. Spremembe v primerjavi z Uredbo (ES) št. 1920/2006 so posledica izvajanja skupnega pristopa ter sprememb kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (člena 42 in 44) 43 . Člen 43 vsebuje kadrovska pravila, ki se uporabljajo za izvršnega direktorja.

2022/0009 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za droge

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 168(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom 44 ,

po posvetovanju z Odborom regij 45 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 302/93 46 . Ta ustanovni akt je bil leta 2006 prenovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 47 .

(2)Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je bil ustanovljen za zagotavljanje dejanskih, objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij o drogah, zasvojenosti z drogami in njihovih posledicah na ravni Unije, da bi Uniji in državam članicam zagotovil stvarne podatke za oblikovanje politik in usmerjanje pobud za boj proti drogam ter jim tako prinesel dodano vrednost, kadar v okviru svojih pristojnosti sprejemajo ukrepe ali odločajo o ukrepih za obravnavanje pojava drog. Ustanovitev Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je občutno izboljšala razpoložljivost informacij o drogah in zasvojenosti z drogami po vsej Evropi.

(3)Čeprav je splošni cilj Uredbe (ES) št. 1920/2006 še vedno veljaven in bi ga bilo treba ohraniti, uredba ni več primerna za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov na področju drog. Zato bi bilo treba spremeniti mandat Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, vključno s tem, da se ga nadomesti in preimenuje v „Agencijo Evropske unije za droge“ (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Ker so potrebne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1920/2006, da se upoštevata skupni pristop za decentralizirane agencije Unije 48 in razvoj dogodkov na področju pojava drog, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo nadomestiti z novo uredbo.

(4)Uredba (ES) št. 1920/2006 je bila osredotočena predvsem na vprašanja, povezana z zdravjem. Vendar je treba obravnavati tudi vprašanja, povezana s trgi z drogami in ponudbo drog, da bi razumeli učinke pojava drog na javno zdravje, zmanjšali razpoložljivost drog v Uniji in omejili povpraševanje po njih. Vprašanja v zvezi z zdravjem in vprašanja v zvezi s ponudbo so neločljivo povezana. Zato bi morala Agencija pojav drog obravnavati bolj celostno.

(5)Delo Agencije bi se moralo izvajati z ustreznim upoštevanjem pristojnosti Unije in pristojnosti njenih držav članic na področju drog. Zajemati bi moralo različne vidike pojava drog in uporabljene rešitve. Agencija bi morala pri tem upoštevati ustrezne strategije in akcijske načrte, ki jih je sprejela Unija, zlasti veljavno strategijo in akcijski načrt EU na področju drog.

(6)Agencija bi morala pri opravljanju svojih dejavnosti sodelovati z drugimi agencijami in organi Unije, zlasti z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), Evropsko agencijo za zdravila (EMA), Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Evropsko izvajalsko agencijo za izobraževanje in kulturo (EACEA), in upoštevati njihove dejavnosti, da se prepreči podvajanje. Sodelovanje bi moralo potekati tudi na mednarodni ravni z ustreznimi organi in telesi v tretjih državah in na ravni Združenih narodov.

(7)Hkratna uporaba več snovi, tj. sočasna uporaba ene ali več dovoljenih ali nedovoljenih psihoaktivnih snovi ali vrst teh snovi skupaj z drogami, postaja vse bolj običajna. Zato bi morala Agencija obravnavati zasvojenost z drugimi snovmi, kadar se te snovi uporabijo skupaj z drogami, in sicer bi morala razviti sisteme spremljanja, ki bi namesto osredotočanja na samo eno snov, na primer heroin, upoštevali tudi pomembno vlogo, ki jo ima sočasna ali zaporedna uporaba drugih snovi, kot so opioidi, ki niso pod nadzorom, ali nepravilno uporabljena zdravila.

(8)Agencija bi morala razviti svoje dejavnosti na treh glavnih področjih kompetenc, to so spremljanje, da bi politike čim bolj temeljile na stvarnih podatkih, zgodnje opozarjanje in ocenjevanje tveganja, da bi bili ukrepi v večji meri sprejeti na podlagi stvarnih podatkov, in razvoj kompetenc, ki bi omogočile močnejši odziv Unije na pojav drog.

(9)Glavne naloge Agencije bi še naprej morale biti zbiranje, analiziranje in razširjanje podatkov. Standardni podatki se zbirajo prek nacionalnih kontaktnih točk, ki bi morale ostati eden glavnih ponudnikov podatkov za Agencijo. Z inovativnimi metodami zbiranja podatkov je na voljo tudi vedno več dodatnih virov podatkov, ki so bolj ažurni. Zato bi morala imeti Agencija dostop do vseh razpoložljivih podatkov, da bi dobila celostno sliko o pojavu drog v Uniji in zunanjih dejavnikih, ki vplivajo nanj.

(10)Zahteve Agencije po podatkih bi se morale odražati v nacionalnih kontaktnih točkah. Te bi morale imeti v državah članicah pooblastila za prejemanje vseh ustreznih podatkov od različnih nacionalnih organov. Zbiranje podatkov v državah članicah bi bilo treba čim bolj racionalizirati, da bi se izognili dvojnemu poročanju in podvajanju prizadevanj.

(11)Agencija bi morala imeti ustrezno digitalno rešitev, s katero bi olajšala in strukturirala zbiranje in izmenjavo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov ter podprla vzpostavitev integriranega in interoperabilnega sistema spremljanja, ki bi omogočal spremljanje v realnem času. To bi moralo omogočiti avtomatizacijo upravljanja in izmenjave podatkov in informacij. Takšna rešitev bi morala tudi olajšati spremljanje tehnološko podprtih trgov z drogami, vključno s temnim omrežjem, v realnem času.

(12)Da se Agenciji omogoči boljša uporaba informacij, ki jih ima na voljo, na primer za izvedbo bolj proaktivnih ukrepov, kot so priprava ocen ogroženosti ter posredovanje strateških obveščevalnih poročil in opozoril, in da se izboljša pripravljenost Unije na prihodnji razvoj dogodkov, bi bilo treba okrepiti zmogljivosti Agencije za spremljanje in analizo.

(13)Za izboljšanje pripravljenosti Unije je potrebna tudi celostna slika morebitnega prihodnjega razvoja dogodkov na področju pojava drog. Da bi se Agencija in oblikovalci politik pripravili na tak prihodnji razvoj dogodkov, bi morala Agencija pripravljati redne napovedi in pri tem upoštevati megatrende, tj. dolgoročne gonilne sile, ki jih je mogoče opazovati že zdaj in bodo najverjetneje pomembno vplivale na prihodnost, da bi opredelila nove izzive in priložnosti za odzivanje na težave z drogami.

(14)Pojav drog postaja vse bolj tehnološko podprt, kot se je ponovno pokazalo med pandemijo COVID-19, ko je bilo opaženo večje sprejemanje novih tehnologij za lažjo distribucijo drog. Po ocenah sta približno dve tretjini ponudb na trgih v temnem omrežju povezani z drogami. Pri nedovoljenem prometu z drogami se uporabljajo različne platforme, vključno z omrežji družbenih medijev in mobilnimi aplikacijami. Ta razvoj se odraža tudi v odzivih na pojav drog, in sicer z večjo uporabo mobilnih aplikacij in intervencij v okviru e-zdravja. Agencija bi morala skupaj z drugimi ustreznimi agencijami Unije in brez podvajanja prizadevanj spremljati tak razvoj v okviru svojega celostnega pristopa k pojavu drog.

(15)Nove psihoaktivne snovi, ki predstavljajo tveganje za javno zdravje in socialna tveganja po vsej Uniji, bi bilo treba obravnavati na ravni Unije. Zato jih je treba spremljati in za hiter odziv vzdrževati sistem EU za zgodnje opozarjanje. Sistem za izmenjavo informacij o novih psihoaktivnih snoveh in zgodnje opozarjanje nanje, vključno z začetnim poročilom in oceno tveganja za nove psihoaktivne snovi, je bil pred kratkim prilagojen in bi moral ostati nespremenjen.

(16)Agencija bi morala na podlagi okrepljenega spremljanja, ki ga izvaja, in izkušenj, pridobljenih pri pripravi ocen tveganja za nove psihoaktivne snovi, razviti zmogljivosti za splošno ocenjevanje ogroženosti. Nujno je potrebna bolj proaktivna zmogljivost za hitro prepoznavanje novih groženj in oblikovanje protiukrepov, saj dinamična narava sodobnega pojava drog pomeni, da se lahko s tem povezani izzivi hitro razširijo prek meja.

(17)Ker lahko nevarne snovi škodujejo javnemu zdravju, bi morala imeti Agencija možnost, da izdaja opozorila. V podporo tej funkciji bi morala razviti evropski sistem opozarjanja na droge, ki bo dostopen nacionalnim organom. Tak sistem bi moral olajšati hitro izmenjavo informacij, ki lahko zahtevajo hitro ukrepanje za ohranitev javnega zdravja, varnosti ali zaščite. Agencija bi morala imeti možnost, da poleg nacionalnih organov obvešča tudi morebitne uporabnike teh snovi.

(18)Predhodne sestavine so snovi, potrebne za proizvodnjo drog, kot so amfetamini, kokain in heroin. Ker se nedovoljena proizvodnja drog v Uniji povečuje, bi bilo treba okrepiti preprečevanje trgovanja s predhodnimi sestavinami in njihovega preusmerjanja z zakonitih poti v nedovoljeno proizvodnjo drog. Za podporo tem prizadevanjem bi morala imeti Agencija vlogo pri spremljanju preusmerjanja predhodnih sestavin in trgovanja z njimi ter pomagati Komisiji pri izvajanju zakonodaje Unije o predhodnih sestavinah.

(19)Zaradi vse večje potrebe po forenzičnih in toksikoloških podatkih in specialističnem strokovnem znanju ter zaradi pomanjkanja usklajevanja med laboratoriji v državah članicah je treba vzpostaviti „virtualni“ laboratorij, tj. mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev z znanjem na področju drog in z njimi povezane škode. Ta „virtualni“ laboratorij bi moral Agenciji omogočiti dostop do ustreznih informacij, povečati njene zmogljivosti na tem področju in podpirati izmenjavo znanja med ustreznimi laboratoriji v državah članicah, s čimer bi se izognili visokim stroškom, ki bi jih povzročila ustanovitev in delovanje lastnega laboratorija Agencije.

(20)Mreža forenzičnih in toksikoloških laboratorijev bi morala biti reprezentativna za države članice, tako da se jim omogoči, da v mrežo imenujejo dva laboratorija, ki pokrivata tako toksikološko kot forenzično strokovno znanje. Da bi zagotovili najširšo možno pokritost, bi morali imeti možnost sodelovanja v mreži tudi strokovnjaki iz drugih laboratorijev, ki so pomembni za delo Agencije, med drugim strokovnjaki iz evropske mreže carinskih laboratorijev. Takšno sodelovanje bi vsem sodelujočim laboratorijem omogočilo vzajemno učenje na različnih področjih.

(21)Za izboljšanje znanja na tem področju in podporo državam članicam bi morala Agencija opredeliti in financirati ustrezne projekte, kot so razvoj referenčnih standardov za nove droge, priprava toksikoloških ali farmakoloških študij in profiliranje drog. Tak pristop bi podpiral izmenjavo informacij med ustreznimi laboratoriji in zmanjšal stroške za posamezne laboratorije.

(22)Ker ima Agencija dostop do podatkov in potrebnih znanstvenih izkušenj za razvoj in spodbujanje z dokazi podprtih preventivnih strategij, bi morala biti vključena v preventivno delo, zlasti v izmenjavo najboljših praks in izvedljivih rezultatov raziskav na področju preprečevanja uporabe drog, preprečevanja kriminala, povezanega z drogami, in preprečevanja z drogami povezane škode, vključno s pripravo standardov kakovosti za preprečevanje uporabe drog (evropski standardi kakovosti za preprečevanje uporabe drog) ali učnega načrta, ki odločevalcem in oblikovalcem politik zagotavlja znanje o najučinkovitejših in z dokazi podprtih preventivnih ukrepih in pristopih (učni načrt Evropske unije za preprečevanje uporabe drog).

(23)Ker Agencija deluje s perspektive Unije, bi morala imeti možnost oceniti nacionalne ukrepe in usposabljanje, na primer na področju preventive, zdravljenja, zmanjševanja škode in drugih s tem povezanih ukrepov, z vidika njihove skladnosti z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in njihove dokazane uporabnosti. Državam članicam ali ustreznim strokovnim organom bi bilo treba omogočiti, da uporabijo akreditacijo ali certificiranje kot znak kakovosti za svoje delo.

(24)Glede na to, da ima Agencija edinstven položaj na ravni Unije, ki ji omogoča primerjavo podatkov in najboljših praks, bi morala podpirati bolj strukturirano ocenjevanje in pripravo nacionalnih strategij na področju drog v vseh državah članicah, zlasti kar zadeva razvoj politike. Poleg tega bi bilo treba glede na strokovno znanje, ki ga je Agencija razvila na teh področjih, okrepiti njeno vlogo pri zagotavljanju usposabljanja in podpore državam članicam pri izvajanju standardov kakovosti in dobrih praks.

(25)Odgovornosti Agencije na področju mednarodnega sodelovanja bi bilo treba jasneje opredeliti, da se ji omogoči polno sodelovanje v takih dejavnostih in odzivanje na zahteve tretjih držav in organov. Agencija bi morala imeti možnost prispevati k razvoju in izvajanju zunanje razsežnosti politike Unije na področju drog ter k vodilni vlogi Unije na večstranski ravni, da bi se zagotovilo učinkovito in skladno izvajanje politik Unije na področju drog na notranji in mednarodni ravni. Da bi lahko Agencija dodelila ustrezno raven virov za to nalogo, bi moralo biti delo na področju mednarodnega sodelovanja del njenih temeljnih nalog. Temeljiti bi moralo na okviru Agencije za mednarodno sodelovanje, ki bi moral biti v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju mednarodnega sodelovanja in bi ga bilo treba redno pregledovati, da se zagotovi, da ustrezno odraža mednarodni razvoj dogodkov.

(26)Da bi se izkoristil celoten potencial financiranja Unije za raziskave na področju varnosti ter obravnavale potrebe politike na področju drog, bi morala Agencija Komisiji pomagati pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ter pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, ki so pomembni za cilje Agencije. Kadar Agencija Komisiji pomaga pri opredeljevanju ključnih raziskovalnih tem ter pripravi in izvajanju okvirnega programa Unije, ne bi smela prejemati financiranja v okviru tega programa, da se prepreči morebitno nasprotje interesov. Kot zadnje, Agencija bi morala sodelovati tudi pri pobudah na ravni Unije, namenjenih raziskavam in inovacijam, da se zagotovita razvoj tehnologij, potrebnih za njene dejavnosti, in njihova razpoložljivost za uporabo.

(27)Upravnemu odboru bi moral pri pripravi odločitev pomagati izvršni odbor. Agencijo bi moral voditi izvršni direktor. Znanstveni odbor bi moral še naprej pomagati upravnemu odboru in izvršnemu direktorju v zvezi z ustreznimi znanstvenimi zadevami.

(28)Nacionalne kontaktne točke bi morale biti med glavnimi ponudniki podatkov za Agencijo. Določiti je treba minimalne zahteve za njihovo vzpostavitev s strani držav članic in certificiranje s strani Agencije. Da bi zagotovili ustrezno delovanje nacionalnih kontaktnih točk, bi jih bilo treba vzpostaviti kot stalne točke, ki imajo namenski proračun in določeno stopnjo neodvisnosti pri opravljanju svoje funkcije.

(29)Agencija bi morala imeti ustrezne vire za izvajanje svojih nalog in dodeliti bi ji bilo treba samostojen proračun. Financirati bi ga bilo treba predvsem s prispevkom iz splošnega proračuna Unije. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi bilo treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov bi moralo opravljati Računsko sodišče Evropske unije.

(30)Pristojbine izboljšujejo financiranje Agencije in se o njih lahko razmisli pri posebnih vprašanjih, ki jih je mogoče jasno ločiti od temeljnih nalog agencije. Vse pristojbine, ki jih zaračuna Agencija, bi morale kriti njene stroške zagotavljanja zadevnih storitev.

(31)Izvršni direktor bi moral Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo Agencije. Poleg tega bi morala imeti Evropski parlament in Svet možnost izvršnega direktorja povabiti, da poroča o izvrševanju svojih dolžnosti.

(32)Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 49 Evropskega parlamenta in Sveta. Agencija bi morala biti glede svojih dejavnosti čim bolj pregledna, pri čemer pa ne bi smela ogroziti doseganja cilja svojih operacij.

(33)Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 50 ter Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) 51 , h kateremu je že pristopil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

(34)Za nadzor in zagotavljanje uspešnosti Agencije ter za zagotovitev, da ji njen mandat omogoča izvajanje potrebnih dejavnosti, ki jih zahteva razvoj dogodkov na trgih z drogami in v ustrezni politiki, bi bilo treba redno izvajati zunanjo oceno dela Agencije in po potrebi ustrezno prilagoditi njen mandat.

(35)Agencija bi morala pri izvajanju svojega delovnega programa tesno sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, drugimi vladnimi in nevladnimi organi ter ustreznimi tehničnimi organi iz Unije in zunaj nje, zlasti da se prepreči podvajanje dela in zagotovi dostop do vseh podatkov in orodij, potrebnih za izvajanje njenega mandata.

(36)Agencija nadomešča Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2016, in je njegova naslednica. Zato bi morala biti pravna naslednica vseh njegovih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, obveznostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki jih je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami sklenil pred datumom začetka uporabe te uredbe, bi morali ostati v veljavi.

(37)Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitve agencije za obravnavanje pojava drog, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

CILJI IN SPLOŠNE NALOGE AGENCIJE

Člen 1

Ustanovitev agencije

1.S to uredbo se ustanavlja Agencija Evropske unije za droge (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2.Agencija nadomesti in nasledi Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006.

Člen 2

Pravni položaj in sedež

1.Agencija je organ Unije in je pravna oseba.

2.Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobi premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnem postopku.

3.Sedež Agencije je v Lizboni na Portugalskem.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(1)„droge“ pomenijo prepovedane droge, kakor so opredeljene v členu 1, točka 1, Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ 52 ;

(2)„nove psihoaktivne snovi“ pomenijo snovi, kakor so opredeljene v členu 1, točka 4, Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ;

(3)„hkratna uporaba več snovi“ pomeni sočasno uporabo ene ali več dovoljenih ali nedovoljenih psihoaktivnih snovi ali vrst teh snovi skupaj z drogami;

(4)„predhodne sestavine“ pomenijo snovi, ki se nadzorujejo in spremljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 273/2004 53 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005 54 ;

(5) „sodelujoče države“ pomeni države članice in tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazum v skladu s členom 54;

(6)„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo in njene podrejene organe, ki jih ureja mednarodno javno pravo, ali kateri koli drug organ, ki je ustanovljen s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma;

(7)„konvencije Združenih narodov o drogah“ pomenijo Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972 55 , Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih substancah iz leta 1971 56 in Konvencijo Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988 57 ;

(8)„sistem Združenih narodov“ pomeni sistem nadzornega mehanizma, vzpostavljen s konvencijami Združenih narodov o drogah.

Člen 4

Splošna naloga Agencije

Agencija Uniji in njenim državam članicam zagotavlja dejanske, objektivne, zanesljive in primerljive informacije, zgodnje opozarjanje in oceno tveganja na ravni Unije v zvezi z drogami, zasvojenostjo z drogami, trgi z drogami in njihovimi posledicami ter priporoča ustrezne, konkretne in z dokazi podprte ukrepe o tem, kako pravočasno obravnavati s tem povezane izzive.

Člen 5

Posebne naloge

1.Agencija pri opravljanju splošne naloge iz člena 4 izvaja naslednje naloge:

(a)naloge na področju spremljanja, ki vključujejo:

(1)zbiranje informacij in podatkov v skladu s členom 6(1);

(2)razširjanje informacij in podatkov v skladu s členom 6(5) ter

(3)spremljanje pojava drog, ki zajema razsežnost javnega zdravja, varnosti in zaščite, v skladu s členom 7;

(b)naloge na področju pripravljenosti, ki vključujejo:

(1)izmenjavo informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistem zgodnjega opozarjanja o teh snoveh, vključno s pripravo začetnega poročila in ocene tveganja, v skladu s členi 8 do 11;

(2)oceno ogroženosti in pripravljenost v skladu s členom 12;

(3)vzpostavitev in delovanje evropskega sistema opozarjanja na droge v skladu s členom 13;

(4)spremljanje razvoja dogodkov v zvezi s trgovanjem s predhodnimi sestavinami in njihovim preusmerjanjem ter prispevanje k izvajanju zakonodaje o predhodnih sestavinah v skladu s členom 14;

(5) vzpostavitev in delovanje mreže forenzičnih in toksikoloških laboratorijev v skladu s členom 15;

(c)naloge na področju razvoja kompetenc, ki vključujejo:

(1)razvoj, širitev in spodbujanje preventivnih programov in kampanj na ravni Unije v skladu s členom 16;

(2)akreditacijo in certificiranje nacionalnih ukrepov v skladu s členom 17;

(3)podporo državam članicam v skladu s členom 18;

(4)usposabljanje v skladu s členom 19;

(5)mednarodno sodelovanje in tehnično pomoč v skladu s členom 20;

(6)raziskovalne in inovacijske dejavnosti v skladu s členom 21.

2.Agencija s posvetovanjem in v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami v sodelujočih državah vzpostavi in usklajuje mrežo iz člena 31.

3.Agencija pri opravljanju in izvajanju nalog iz odstavka 1 ravna objektivno, nepristransko in dosledno v skladu z znanstveno metodo.

4.Agencija izboljšuje usklajevanje med nacionalnimi ukrepi in ukrepi Unije na svojih področjih delovanja ter omogoča lažjo izmenjavo informacij med nosilci odločanja, raziskovalci, strokovnjaki in osebami v vladnih in nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z drogami.

5.Agencija po potrebi podpira Komisijo, države članice in druge ustrezne deležnike, opredeljene v veljavnih strategijah Unije na področju drog, pri izvajanju teh strategij.

6.Agencija lahko pri opravljanju in izvajanju nalog iz odstavka 1 po potrebi organizira srečanja strokovnjakov, ustanovi ad hoc delovne skupine in financira projekte.

7.Agencija pri opravljanju in izvajanju nalog iz odstavka 1 dejavno sodeluje z drugimi decentraliziranimi agencijami in organi Unije, zlasti z Europolom, Eurojustom, Evropsko agencijo za zdravila, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi deležniki, da se doseže največja možna učinkovitost pri spremljanju in ocenjevanju pojava drog ter odzivanju nanj.

8.Agencija lahko na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih komuniciranja na področjih v njeni pristojnosti. Dodelitev sredstev za dejavnosti komuniciranja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog iz odstavka 1. Dejavnosti komuniciranja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti komuniciranja in razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

POGLAVJE II

SPREMLJANJE

Člen 6

Zbiranje in razširjanje informacij in podatkov

1.Agencija:

(a)zbira vse relevantne informacije in podatke, vključno z informacijami in podatki, ki jih sporočijo nacionalne kontaktne točke, ter informacijami in podatki, ki izhajajo iz raziskav ali so na voljo iz odprtih virov ali ki izvirajo iz Unije, nevladnih virov ali pristojnih mednarodnih organizacij;

(b)zbira informacije in podatke, potrebne za spremljanje hkratne uporabe več snovi, kot je navedeno v členu 7(1), točka (c);

(c)zbira razpoložljive informacije in podatke o novih psihoaktivnih snoveh, ki so na voljo pri nacionalnih kontaktnih točkah in nacionalnih enotah Europola, ter te informacije brez nepotrebnega odlašanja sporoči nacionalnim kontaktnim točkam in nacionalnim enotam Europola ter Komisiji;

(d)zbira in analizira informacije in podatke o predhodnih sestavinah, trgovanju z njimi in njihovem preusmerjanju;

(e)izvaja in naroča raziskovalne študije in študije spremljanja, raziskave, študije izvedljivosti in pilotne projekte, ki so potrebni za izpolnjevanje njenih nalog;

(f)zagotavlja boljšo primerljivost, objektivnost in zanesljivost informacij in podatkov na ravni Unije z določitvijo neobveznih kazalnikov in skupnih standardov, katerih uporabo lahko priporoči z namenom večje poenotenosti metod merjenja, ki jih uporabljajo države članice in Unija; Agencija zlasti razvija orodja in instrumente, s katerimi se državam članicam olajšata spremljanje in ocenjevanje njihovih nacionalnih politik, Komisiji pa spremljanje in ocenjevanje politik Unije.

2.Agencija zbira relevantne nacionalne podatke prek nacionalnih kontaktnih točk. Tesno sodeluje tudi z drugimi nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi organizacijami in organi, ki že imajo tovrstne informacije.

3.Agencija v okviru svojih pristojnosti razvije metode in pristope za zbiranje podatkov, tudi prek projektov z zunanjimi partnerji.

4.Agencija lahko razvije potrebne digitalne rešitve za upravljanje in samodejno izmenjavo informacij in podatkov.

Takšne digitalne rešitve:

(a)omogočajo avtomatizirano zbiranje podatkov, vključno z informacijami iz odprtih virov, pri čemer se ohrani možnost ročnega vnosa podatkov;

(b)uporabljajo umetno inteligenco za potrjevanje podatkov, analizo in avtomatizirano poročanje;

(c)omogočajo računalniško obdelavo in izmenjavo informacij, podatkov in dokumentov.

5.Agencija razširja informacije in podatke tako, da:

(a)daje informacije, ki jih pripravi, na voljo Uniji, državam članicam in drugim zainteresiranim stranem, tudi v zvezi z novim razvojem dogodkov in spreminjajočimi se trendi;

(b)zagotavlja splošno razširjanje svojih analiz, zaključkov in poročil;

(c)zagotavlja splošno razširjanje zanesljivih podatkov, razen občutljivih netajnih in tajnih podatkov, in sicer tako, da na podlagi podatkov, ki jih je zbrala, redno objavi poročilo o stanju na področju drog, vključno s podatki o porajajočih se trendih;

(d)vzpostavlja in daje na razpolago dostopne znanstvene dokumentacijske vire ter pomaga pri spodbujanju informacijskih dejavnosti;

(e)zagotavlja informacije o standardih kakovosti, inovativnih najboljših praksah in izvedljivih rezultatih raziskav v državah članicah ter omogoča lažjo izmenjavo in izvajanje takih standardov in praks.

6.Agencija ne zbira podatkov, ki omogočajo prepoznavo posameznikov ali majhnih skupin posameznikov. Vzdrži se vsakega posredovanja informacij, ki se nanašajo na konkretne posameznike.

Člen 7

Spremljanje pojava drog

1.Agencija spremlja:

(a)pojav drog v Uniji na celosten način, z epidemiološkimi in drugimi kazalniki, ki zajemajo vidike zdravja, varnosti in zaščite, pa tudi izvajanje veljavnih strategij Unije na področju drog;

(b)porajajoče se trende v zvezi s pojavom drog v Uniji in na mednarodni ravni, če ti vplivajo na Unijo; to vključuje spremljanje uporabe novih tehnologij za storitve na področju preprečevanja in zdravljenja odvisnosti od drog ali pa za nedovoljeni promet z drogami ter po potrebi spremljanje povezav z drugimi področji kriminala;

(c)hkratno uporabo več snovi in njene posledice, zlasti za politike in odzive, ki izhajajo iz medsebojnega delovanja pri uporabi drog skupaj z eno ali več dovoljenimi ali nedovoljenimi psihoaktivnimi snovmi ali vrstami teh snovi; to vključuje povečano tveganje za zdravstvene in socialne težave, ki se lahko pojavijo, kadar se droge in druge psihoaktivne snovi uporabijo sočasno ali zaporedno v kratkem času ali kadar se različne snovi proizvedejo ali prodajajo skupaj, potrebo po obravnavi najpogostejših vzrokov za uporabo drog in za zasvojenost ter posledice za spremljanje in izmenjavo najboljših praks, ki nastanejo, kadar se politike in odzivi celostno osredotočajo na več snovi;

(d)težave, povezane z drogami, in uporabljene rešitve, zlasti izvajanje inovativnih najboljših praks in uporabo rezultatov raziskav;

(e)vse nove psihoaktivne snovi, o katerih poročajo države članice, v sodelovanju z Europolom ter ob podpori nacionalnih kontaktnih točk in nacionalnih enot Europola;

(f)predhodne sestavine ter trgovanje z njimi in njihovo preusmerjanje;

(g)politike Unije in nacionalne politike na področju drog, tudi v podporo njihovemu razvoju in neodvisnemu ocenjevanju;

(h)tehnološko podprte trge z drogami v sodelovanju z Europolom v skladu z njunima mandatoma.

2.Agencija na podlagi svojih dejavnosti spremljanja opredeli inovativne najboljše prakse in jih nadalje razvija. Zagotavlja in razširja informacije o inovativnih najboljših praksah v državah članicah ter omogoča lažjo izmenjavo takih praks med državami članicami.

3.Agencija izvaja redne dejavnosti predvidevanja, pri čemer upošteva razpoložljive informacije. Na tej podlagi pripravi ustrezne napovedi za razvoj prihodnjih ukrepov na področju drog.

POGLAVJE III

PRIPRAVLJENOST

Člen 8

Izmenjava informacij in sistem zgodnjega opozarjanja o novih psihoaktivnih snoveh

1.Vsaka država članica zagotovi, da njena nacionalna kontaktna točka in njena nacionalna enota Europola Agenciji in Europolu v skladu z njunima mandatoma pravočasno in brez nepotrebnega odlašanja zagotovita razpoložljive informacije o novih psihoaktivnih snoveh.

Informacije so povezane z odkrivanjem in identifikacijo, uporabo in vzorci uporabe, proizvodnjo, ekstrakcijo, distribucijo in distribucijskimi metodami, trgovanjem, komercialno, medicinsko in znanstveno uporabo teh snovi ter z morebitnimi in opredeljenimi tveganji, ki jih te snovi predstavljajo.

2.Agencija v sodelovanju z Europolom zbira, združuje, analizira in ocenjuje informacije o novih psihoaktivnih snoveh. Te informacije pravočasno sporoči nacionalnim kontaktnim točkam, nacionalnim enotam Europola in Komisiji, da se jim zagotovijo informacije, potrebne za zgodnje opozarjanje.

Agencija na podlagi informacij, zbranih v skladu s prvim pododstavkom, pripravi začetno poročilo ali skupno začetno poročilo iz člena 9.

Člen 9

Začetno poročilo

1.Kadar Agencija, Komisija ali večina držav članic meni, da izmenjane informacije o novi psihoaktivni snovi, ki so bile zbrane v eni ali več državah članicah, vzbujajo skrb, da bi lahko nova psihoaktivna snov predstavljala zdravstvena ali socialna tveganja na ravni Unije, Agencija pripravi začetno poročilo o novi psihoaktivni snovi.

Za namene prvega pododstavka države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o svoji želji, da se pripravi začetno poročilo. Če je dosežena večina držav članic, Komisija pošlje ustrezna navodila Agenciji in o tem obvesti države članice.

2.Začetno poročilo vsebuje:

(a)prve podatke o vrsti, številu in obsegu incidentov, iz katerih so razvidni zdravstveni in socialni problemi, ki bi jih potencialno lahko povzročila nova psihoaktivna snov, ter o vzorcih uporabe nove psihoaktivne snovi;

(b)prve podatke o kemijskem in fizikalnem opisu nove psihoaktivne snovi ter o metodah in predhodnih sestavinah, ki se uporabljajo za izdelavo ali ekstrakcijo te snovi;

(c)prve podatke o farmakološkem in toksikološkem opisu nove psihoaktivne snovi;

(d)prve podatke o vpletenosti kriminalnih združb v proizvodnjo ali distribucijo nove psihoaktivne snovi;

(e)informacije o uporabi nove psihoaktivne snovi v humani in veterinarski medicini, med drugim tudi kot zdravilne učinkovine v zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini;

(f)informacije o komercialni in industrijski uporabi nove psihoaktivne snovi, obsegu take uporabe ter o uporabi te snovi za namene znanstvenih raziskav in razvoja;

(g)informacije o tem, ali za novo psihoaktivno snov veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi v državah članicah;

(h)informacije o tem, ali se nova psihoaktivna snov trenutno ocenjuje ali je bila v postopku ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov;

(i)druge pomembne informacije, kadar so na voljo.

3.Agencija pri pripravi začetnega poročila uporabi informacije, ki so ji na voljo.

4.Agencija po potrebi zahteva, da nacionalne kontaktne točke zagotovijo dodatne informacije o novi psihoaktivni snovi. Nacionalne kontaktne točke zagotovijo navedene informacije v roku dveh tednov od prejema zahteve.

5.Agencija brez nepotrebnega odlašanja po začetku priprave začetnega poročila v skladu s prvim odstavkom zahteva, da Evropska agencija za zdravila zagotovi informacije o tem, ali je nova psihoaktivna snov na ravni Unije ali nacionalni ravni zdravilna učinkovina v:

(a)zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta 58 , Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta 59 ali Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 60 ;

(b)zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bila vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet;

(c)zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je pristojni organ začasno preklical dovoljenje za promet;

(d)zdravilu za uporabo v humani medicini, za katero ni bilo izdano dovoljenje za promet, v skladu s členom 5(1) in (2) Direktive 2001/83/ES ali v zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, ki ga za vsak primer posebej pripravi oseba, ki je za tako dejavnost pooblaščena na podlagi nacionalnega prava, v skladu s členom 10(1), točka (c), Direktive 2001/82/ES;

(e)zdravilu v preskušanju, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (d), Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta 61 .

Kadar se informacije nanašajo na dovoljenja za promet, ki jih izdajo države članice, zadevne države članice takšne informacije posredujejo Evropski agenciji za zdravila na njeno zahtevo.

6.Agencija po začetku priprave začetnega poročila v skladu s prvim odstavkom brez nepotrebnega odlašanja zahteva, da Europol zagotovi informacije o vpletenosti kriminalnih združb v proizvodnjo, distribucijo in distribucijske metode ter v trgovanje z novo psihoaktivno snovjo in v kakršno koli uporabo te snovi.

7.Agencija po začetku priprave začetnega poročila v skladu s prvim odstavkom brez nepotrebnega odlašanja zahteva, da Evropska agencija za kemikalije, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropska agencija za varnost hrane zagotovijo razpoložljive informacije in podatke o novi psihoaktivni snovi.

8.Podrobnosti sodelovanja med Agencijo in decentraliziranimi agencijami Unije iz odstavkov 5, 6 in 7 so urejene z delovnimi dogovori. Takšni delovni dogovori se sklenejo v skladu s členom 53(2).

9.Agencija spoštuje pogoje glede uporabe informacij, ki so ji sporočene, med drugim glede dostopa do dokumentov, varnosti informacij in podatkov ter varstva zaupnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki in zaupnimi poslovnimi informacijami tretjih oseb.

10.Agencija predloži začetno poročilo Komisiji in državam članicam v petih tednih od vložitve zahtev za informacije iz odstavkov 5, 6 in 7.

11.Kadar Agencija zbere informacije o več novih psihoaktivnih snoveh, za katere oceni, da imajo podobno kemijsko sestavo, Komisiji in državam članicam v šestih tednih od vložitve zahtev za informacije iz odstavkov 5, 6 in 7 predloži začetna poročila o posameznih novih psihoaktivnih snoveh ali skupna začetna poročila o več novih psihoaktivnih snoveh, če so značilnosti vsake nove psihoaktivne snovi jasno opredeljene.

Člen 10

Postopek ocene tveganja in poročilo o oceni tveganja

1.Komisija lahko v dveh tednih od prejema začetnega poročila iz člena 9(10) zahteva, da Agencija oceni morebitna tveganja, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov, in pripravi poročilo o oceni tveganja, kadar je iz začetnega poročila razvidno, da bi ta snov lahko predstavljala resna tveganja za javno zdravje ali, v nekaterih primerih, resna socialna tveganja. Oceno tveganja izvede znanstveni odbor.

2.Komisija lahko v dveh tednih od prejema skupnega začetnega poročila iz člena 9(11) zahteva, da Agencija oceni morebitna tveganja, ki jih predstavlja več novih psihoaktivnih snovi s podobno kemijsko strukturo, in pripravi skupno poročilo o oceni tveganja, kadar je iz skupnega začetnega poročila razvidno, da bi te snovi lahko predstavljale resna tveganja za javno zdravje ali, v nekaterih primerih, resna socialna tveganja. Skupno oceno tveganja izvede znanstveni odbor.

3.Poročilo o oceni tveganja oziroma skupno poročilo o oceni tveganja vsebuje:

(a)razpoložljive informacije o kemijskih in fizikalnih lastnostih nove psihoaktivne snovi ter metodah in predhodnih sestavinah, ki se uporabljajo za njeno proizvodnjo ali ekstrakcijo;

(b)razpoložljive informacije o farmakoloških in toksikoloških lastnostih nove psihoaktivne snovi;

(c)analizo zdravstvenih tveganj, ki so povezana z novo psihoaktivno snovjo, zlasti z vidika njene akutne in kronične toksičnosti, možnosti zlorabe in potenciala za zasvojenost ter učinkov na telo, duševnost in vedenje;

(d)analizo socialnih tveganj, ki so povezana z novo psihoaktivno snovjo, zlasti njenega vpliva na socialno vedenje, javni red in kriminalne dejavnosti, ter vpletenosti kriminalnih združb v proizvodnjo, distribucijo in distribucijske metode nove psihoaktivne snovi ter trgovanje s to snovjo;

(e)razpoložljive informacije o razširjenosti in vzorcih uporabe nove psihoaktivne snovi, njeni dostopnosti in potenciala za širjenje v Uniji;

(f)razpoložljive informacije o komercialni in industrijski uporabi nove psihoaktivne snovi, razširjenosti take uporabe ter njeni uporabi za znanstvene raziskave in razvoj;

(g)druge pomembne informacije, če so na voljo.

4.Znanstveni odbor oceni tveganja, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi.

Komisija, Agencija, Europol in Evropska agencija za zdravila imajo pravico imenovati po dva opazovalca.

5.Znanstveni odbor izvede oceno tveganja na podlagi razpoložljivih informacij in vseh drugih relevantnih znanstvenih dokazov. Pri tem upošteva mnenja vseh svojih članov. Agencija organizira postopek ocene tveganja, vključno z opredelitvijo prihodnjih potreb po informacijah in relevantnih študijah.

6.Agencija predloži poročilo o oceni tveganja ali skupno poročilo o oceni tveganja Komisiji in državam članicam v šestih tednih od prejema zahteve Komisije za pripravo poročila o oceni tveganja.

7.Komisija lahko po prejemu ustrezno utemeljene prošnje Agenciji podaljša rok za dokončanje ocene tveganja ali skupne ocene tveganja, da se omogočijo dodatne raziskave in zbiranje podatkov. Ta prošnja vsebuje informacije o času, ki je potreben za dokončanje ocene tveganja ali skupne ocene tveganja.

8.Agencija zagotovi tudi pravočasne hitre ocene tveganja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) .../... o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in o razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU v primeru grožnje iz člena 2(1), točka (b), navedene uredbe, kadar grožnja spada v področje pristojnosti Agencije.

Člen 11

Izvzetje iz ocene tveganja

1.Ocena tveganja se ne izvede, če je nova psihoaktivna snov v napredni fazi ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov, tj. ko je strokovni odbor za odvisnost od drog pri Svetovni zdravstveni organizaciji že objavil svoj kritični pregled skupaj s pisnim priporočilom, razen če je na voljo dovolj podatkov in informacij, ki kažejo, da je treba pripraviti poročilo o oceni tveganja na ravni Unije, razlogi za to pa so navedeni v začetnem poročilu.

2.Ocena tveganja se ne izvede, kadar je bilo na podlagi ocene v okviru sistema Združenih narodov odločeno, da se nova psihoaktivna snov ne uvrsti na seznam, razen če je na voljo dovolj podatkov in informacij, ki kažejo, da je treba pripraviti poročilo o oceni tveganja na ravni Unije, razlogi za to pa so navedeni v začetnem poročilu.

3.Ocena tveganja se ne izvede, če je nova psihoaktivna snov zdravilna učinkovina v:

(a)zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES, Direktivo 2001/82/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004;

(b)zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bila vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet;

(c)zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je pristojni organ začasno preklical dovoljenje za promet;

(d)zdravilu v preskušanju, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (d), Direktive 2001/20/ES.

Člen 12

Ocena ogroženosti in pripravljenost

1.Agencija razvije zmogljivost za strateško splošno ocenjevanje ogroženosti, da bi že v zgodnji fazi opredelila nov razvoj dogodkov v zvezi s pojavom drog, ki bi lahko negativno vplival na javno zdravje, varnost in zaščito, ter s tem prispevala k večji pripravljenosti relevantnih deležnikov za pravočasen in učinkovit odziv na nove grožnje.

2.Agencija določi sklop meril za oceno, kdaj je treba pripraviti oceno ogroženosti.

Agencija lahko začne pripravo ocene ogroženosti na lastno pobudo na podlagi notranje ocene signalov, ki izhajajo iz rednega spremljanja, raziskav ali drugih ustreznih virov informacij. Priprava ocene ogroženosti se lahko začne tudi na zahtevo Komisije ali države članice, če so izpolnjena opredeljena merila.

3.Priprava ocene ogroženosti obsega hitro oceno obstoječih informacij in po potrebi zbiranje novih informacij prek informacijskih mrež Agencije. Agencija razvije ustrezne znanstvene metode za hitro ocenjevanje.

4.V poročilu o oceni ogroženosti so opisani ugotovljena grožnja, trenutno stanje na podlagi razpoložljivih dokazov, možni rezultati v primeru neukrepanja ter možnosti za pripravljenost in odzivanje, ki se lahko sprejmejo za ublažitev ugotovljene grožnje. Poročilo lahko vsebuje tudi morebitne nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Poročilo o oceni ogroženosti se pošlje Komisiji in po potrebi državam članicam.

5.Agencija pri pripravi ocene ogroženosti tesno sodeluje z drugimi decentraliziranimi agencijami in organi Unije, organizacijami Unije ter mednarodnimi organizacijami, tako da jih po potrebi vključi v pripravo ocene. Če je potencialna grožnja že predmet analize v okviru drugega mehanizma Unije, Agencija ne pripravi ocene ogroženosti.

6.Agencija s soglasjem Komisije pripravlja ocene ogroženosti v zvezi z grožnjami, povezanimi z drogami, ki izvirajo iz držav zunaj Unije ter bi lahko vplivale na javno zdravje, varnost in zaščito v Uniji.

Člen 13

Evropski sistem opozarjanja na droge

1.Agencija vzpostavi in upravlja evropski sistem hitrega opozarjanja na droge.

2.Države članice Agenciji takoj sporočijo vse informacije o pojavu resnega neposrednega ali posrednega tveganja v zvezi z drogami za zdravje, varnost ali zaščito ljudi ter vse informacije, ki bi lahko bile koristne za usklajevanje odziva, kadar koli izvejo za informacije, kot so:

(a)vrsta in izvor tveganja;

(b)datum in kraj dogodka, ki vključuje tveganje;

(c)načini izpostavljenosti, prenosa ali razširjanja;

(d)analitični in toksikološki podatki;

(e)metode identifikacije;

(f)tveganja za javno zdravje;

(g)javnozdravstveni ukrepi, ki so bili izvedeni ali so predvideni na nacionalni ravni;

(h)ukrepi, ki niso javnozdravstvene narave;

(i)vse druge informacije, pomembne za zadevno resno tveganje za zdravje.

3.Agencija analizira in oceni razpoložljive informacije in podatke o morebitnih resnih tveganjih za zdravje ljudi ter jih dopolni z vsemi znanstvenimi in tehničnimi informacijami, ki jih je pridobila iz sistema zgodnjega opozarjanja iz člena 8 in drugih ocen ogroženosti, pripravljenih v skladu s členom 12, ali od drugih agencij in organov Unije oziroma od mednarodnih organizacij, zlasti Svetovne zdravstvene organizacije. Agencija upošteva informacije, pridobljene z orodji za zbiranje podatkov in iz odprtih virov.

4.Agencija na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 3, zadevnim nacionalnim organom, vključno z nacionalnimi kontaktnimi točkami, posreduje ciljno usmerjena obvestila o zgodnjih opozorilih o tveganju ali strateška obveščevalna sporočila ali oboje. V takih obvestilih o tveganju ali strateških obveščevalnih sporočilih se lahko predlagajo možnosti odzivanja, ki jih lahko države članice upoštevajo pri načrtovanju pripravljenosti in pri nacionalnih dejavnostih odzivanja.

5.Države članice Agenciji sporočijo vse dodatne informacije, ki jih imajo na voljo in ki omogočajo nadaljnjo analizo in oceno tveganj, ter ukrepe, ki so jih izvedle ali so jih sprejele po prejemu obvestil in informacij, posredovanih v okviru evropskega sistema opozarjanja na droge.

6.Agencija tesno sodeluje s Komisijo in državami članicami, da bi spodbujala potrebno skladnost v procesu komuniciranja o tveganju.

7.Agencija lahko omogoči sodelovanje v evropskem sistemu opozarjanja na droge tudi tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. Tako sodelovanje temelji na vzajemnosti in vključuje pravila o zaupnosti, enakovredna pravilom, ki veljajo v Agenciji.

8.Agencija lahko razvije sistem opozarjanja, prek katerega lahko neposredno doseže in naslavlja osebe, ki uporabljajo ali potencialno uporabljajo droge.

Člen 14

Predhodne sestavine

1.Agencija pomaga Komisiji pri spremljanju razvoja v zvezi s trgovanjem s predhodnimi sestavinami in njihovim preusmerjanjem ter pri ocenjevanju potrebe po dodajanju predhodnih sestavin med snovi s seznama ali med snovi, ki niso na seznamu, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 273/2004 in Uredbi (ES) št. 111/2005, njihovem črtanju z zadevnega seznama ali spremembi njihove kategorije, vključno z ugotavljanjem in ocenjevanjem njihove dovoljene in nedovoljene uporabe.

2.Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije pripravi poročilo o oceni ogroženosti v zvezi s predhodnimi sestavinami.

Člen 15

Mreža forenzičnih in toksikoloških laboratorijev

1.Agencija vzpostavi mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ki so dejavni zlasti na področju forenzičnih in toksikoloških preiskav drog in škode, povezane z drogami.

2.Mreža deluje prvenstveno kot forum za ustvarjanje podatkov in izmenjavo informacij o novem razvoju dogodkov in trendih, organiziranje usposabljanja za povečanje usposobljenosti forenzičnih strokovnjakov za droge, podpiranje izvajanja sistemov zagotavljanja kakovosti ter podpiranje nadaljnjega usklajevanja zbiranja podatkov in analitičnih metod.

3.Vsaka država članica ima pravico, da prek svojega predstavnika v upravnem odboru imenuje dva laboratorija, ki zastopata nacionalne laboratorije v mreži, in sicer enega, ki je specializiran za forenzično analizo, in enega, ki je specializiran za toksikologijo. Agencija lahko za posebne projekte izbere dodatne laboratorije ali strokovnjake, ki so še posebej dejavni na področju forenzičnih in toksikoloških preiskav drog in škode, povezane z drogami.

4.Skupno raziskovalno središče Komisije je član mreže in v njej zastopa Komisijo.

5.Mreža tesno sodeluje z obstoječimi mrežami in organizacijami, dejavnimi na tem področju. Mreža iz člena 31 je redno obveščena o delu mreže forenzičnih in toksikoloških laboratorijev.

6.Agencija predseduje mreži in skliče vsaj eno srečanje mreže na leto. Mreža se lahko odloči za ustanovitev delovnih skupin, ki jim lahko predsedujejo člani mreže.

7.Mreža omogoča Agenciji dostop do forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, po potrebi tudi za namen analize novih psihoaktivnih snovi.

8.Agencija po potrebi ter na podlagi jasnih in preglednih pravil in postopkov, ki jih je predhodno opredelila, določi in financira posebne projekte za spodbujanje mreže.

9.Agencija vzpostavi podatkovno zbirko za shranjevanje, analizo in dajanje na voljo informacij in podatkov, ki jih je zbrala ali ustvarila mreža.

POGLAVJE IV

RAZVOJ KOMPETENC

Člen 16

Preventivne kampanje

1.Agencija oblikuje, razvija in spodbuja programe in kampanje na ravni Unije za preprečevanje težav, povezanih z drogami, in ozaveščanje o škodljivih učinkih drog.

2.Programi in kampanje iz odstavka 1 so v skladu s političnimi usmeritvami iz veljavne strategije in akcijskega načrta EU na področju drog. Obravnavajo pomembne razsežnosti pojava drog in so usmerjeni v posebne skupine ter temeljijo na dokazih in najboljših praksah, ki jih je zbrala Agencija.

3.Agencija razvija standarde kakovosti za preprečevanje uporabe drog in spodbuja njihovo izvajanje ter zagotavlja ali podpira usposabljanje v skladu s členom 19.

4.Agencija pomaga državam članicam pri razvoju nacionalnih preventivnih kampanj na področju svojega mandata, vključno z razvojem preventivnih programov za zmanjšanje z drogami povezanega kriminala in za preprečevanje izkoriščanja ranljivih posameznikov znotraj trga z drogami.

Člen 17

Akreditacija in certificiranje nacionalnih programov

1.Agencija na zahtevo nacionalnega organa sodelujoče države ali ustreznega strokovnega organa, če sodelujoča država nima podobnega akreditacijskega ali certifikacijskega organa, zagotovi akreditacijo in certificiranje nacionalnih programov v skladu s standardnim operativnim protokolom iz odstavka 3.

2.Agencija nacionalni program pred podelitvijo akreditacije ali certificiranjem oceni in presodi, ali je skladen z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in ali se je izkazal za koristnega pri uresničevanju zastavljenih ciljev.

3.Agencija razvije postopek akreditacije in certificiranja, ki ga na pregleden način določi v standardnem operativnem protokolu. Upravni odbor Agencije odobri standardni operativni protokol in njegove morebitne spremembe, preden se protokol začne uporabljati.

Standardni operativni protokol iz pododstavka 1 bi moral vsebovati vsaj:

(a)posebne pogoje v zvezi z zmogljivostjo in viri Agencije za izvajanje postopka akreditacije ali certificiranja;

(b)merila, v skladu s katerimi bo nacionalni program ocenjen za namene akreditacije ali certificiranja in ki omogočajo preverjanje pogojev iz odstavka 2; programi, ki so predmet akreditacije ali certificiranja, vključujejo vsaj preventivo, zdravljenje, zmanjšanje škode in druga s tem povezana vprašanja;

(c)podrobnosti o postopku akreditacije ali certificiranja, ki ga izvaja Agencija, vključno z določitvijo dokumentacije, ki jo je treba predložiti, in časovnim okvirom postopka;

(d)pogoje za omejitev ter začasni ali trajni odvzem akreditacije ali certificiranja;

(e)postopke za reševanje pritožb, po potrebi vključno s pravnimi sredstvi zoper odločitve o akreditaciji ali zoper nesprejetje takih odločitev.

Člen 18

Podpora državam članicam

1.Agencija lahko na zahtevo države članice podpre neodvisno oceno njenih nacionalnih politik na področju drog in razvoj z dokazi podprtih politik na področju drog v skladu z veljavnimi strategijami Unije.

2.Agencija podpira države članice pri izvajanju nacionalnih strategij, standardov kakovosti in inovativnih najboljših praks na področju drog ter omogoča lažjo izmenjavo informacij med nacionalnimi nosilci odločanja.

3.Agencija pri podpiranju ocenjevanja politik deluje neodvisno in se ravna po svojih znanstvenih standardih.

Člen 19

Usposabljanje

Agencija v okviru svojega mandata v skladu s kadrovskimi in proračunskimi viri, ki so ji na voljo, ter ob usklajevanju z drugimi decentraliziranimi agencijami in organi Unije:

(a)zagotavlja specializirano usposabljanje in učne načrte na področjih, ki so v interesu Unije in so relevantna;

(b)zagotavlja orodja in podporne sisteme, povezane z usposabljanjem, za lažjo izmenjavo znanja po vsej Uniji;

(c)pomaga državam članicam pri organizaciji usposabljanja in pobud za krepitev zmogljivosti.

Člen 20

Mednarodno sodelovanje in tehnična pomoč

1.Agencija:

(a)oblikuje okvir za mednarodno sodelovanje, ki ga po predhodni odobritvi Komisije odobri upravni odbor in ki usmerja dejavnosti Agencije na področju mednarodnega sodelovanja;

(b)dejavno sodeluje z organizacijami in organi iz člena 53;

(c)podpira izmenjavo in razširjanje najboljših praks Unije ter izvedljivih rezultatov raziskav na mednarodni ravni;

(d)spremlja razvoj dogodkov v zvezi z mednarodnim pojavom drog, ki lahko predstavlja grožnjo ali ima posledice za Unijo, s spremljanjem in analizo informacij, ki so na voljo pri mednarodnih organih, nacionalnih organih ter iz ugotovitev raziskav in drugih ustreznih virov informacij;

(e)v tesnem usklajevanju s Komisijo na ustreznih mednarodnih srečanjih in tehničnih forumih zagotavlja podatke in analize o stanju na področju drog v Evropi ter v mednarodnih dialogih o drogah podpira Komisijo in države članice;

(f)spodbuja vključevanje podatkov o drogah in zasvojenosti z drogami, ki so zbrani v državah članicah ali izvirajo iz Unije, v mednarodne programe spremljanja in nadzora nad drogami, zlasti tiste, ki so jih ustanovili ZN in njihove specializirane agencije, brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s posredovanjem informacij na podlagi določb konvencij Združenih narodov o drogah;

(g)podpira države članice pri sporočanju relevantnih informacij in zagotavljanju potrebne analize sistemu Združenih narodov, vključno s predložitvijo vseh relevantnih podatkov v zvezi z novo psihoaktivno snovjo Uradu Združenih narodov za droge in kriminal ter Svetovni zdravstveni organizaciji;

(h)podpira tretje države pri razvoju njihovih politik na področju drog v skladu z načeli iz strategij Unije na področju drog, tudi z zagotavljanjem podpore za neodvisno ocenjevanje njihovih politik.

2.Okvir za mednarodno sodelovanje iz odstavka 1, točka (a), upošteva relevantne dokumente politike Unije in razvoj pojava drog, zlasti preprodajalske poti in območja proizvodnje drog. Določa prednostne države ali regije za sodelovanje in ključne rezultate sodelovanja. Agencija redno ocenjuje in pregleduje okvir za mednarodno sodelovanje.

3.Agencija na zahtevo Komisije in z odobritvijo upravnega odbora prenese svoje strokovno znanje in izkušnje tretjim državam ter jim zagotavlja tehnično pomoč.

Tehnična pomoč se osredotoča zlasti na vzpostavitev ali utrditev nacionalnih kontaktnih točk, nacionalnih sistemov za zbiranje podatkov in nacionalnih sistemov zgodnjega opozarjanja ter posledično pomaga pri vzpostavljanju in krepitvi strukturnih povezav s sistemom zgodnjega opozarjanja iz člena 8 in z mrežo iz člena 31. Na zahtevo tretje države lahko Agencija tem nacionalnim organom zagotovi certificiranje.

4.Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami se izvaja v skladu s členoma 53 in 54.

Člen 21

Raziskave in inovacije

1.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ter pri pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembni za doseganje njene splošne naloge iz člena 4. Kadar Agencija pomaga Komisiji pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ter pri pripravi in izvajanju okvirnega programa Unije, iz tega programa ne prejema sredstev.

2.Agencija proaktivno spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembne za doseganje njene splošne naloge iz člena 4, ter prispeva k njim, podpira s tem povezane dejavnosti držav članic in izvaja svoje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z zadevami iz te uredbe, vključno z razvojem, urjenjem, testiranjem in potrjevanjem algoritmov za razvoj orodij. Rezultate teh raziskav posreduje Evropskemu parlamentu, državam članicam in Komisiji v skladu s členom 49.

3.Agencija prispeva k dejavnostim inovacijskega vozlišča EU za področje notranje varnosti ali katerega koli instrumenta, ki bi nadomestil to vozlišče, in v teh dejavnostih sodeluje v okviru raziskovalnega in inovacijskega cikla.

4.Agencija lahko načrtuje in izvaja pilotne projekte, ki se nanašajo na zadeve, zajete v tej uredbi.

5.Agencija objavi informacije o svojih raziskovalnih projektih, ki vključujejo predstavitvene projekte, partnerje, ki sodelujejo pri projektih, in proračun za projekt.

6.Agencija ustvari podatkovno zbirko za shranjevanje, analizo in dajanje na voljo raziskovalnih programov, ki so povezani z drogami.

POGLAVJE V

ORGANIZACIJA AGENCIJE

Člen 22

Upravna in vodstvena struktura

Upravno in vodstveno strukturo Agencije sestavljajo:

(a)upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 24;

(b)izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 28;

(c)izvršni direktor, ki izvaja odgovornosti iz člena 29;

(d)znanstveni odbor, ki izvaja naloge iz člena 30;

(e)Evropska informacijska mreža na področju drog in zasvojenosti z drogami (Reitox) v skladu s členom 31.

Člen 23

Sestava upravnega odbora

1.Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije, od katerih imajo vsi glasovalno pravico.

2.Upravni odbor vključuje tudi:

(a)enega neodvisnega strokovnjaka s posebnim znanjem na področju drog, ki ga imenuje Evropski parlament in ki ima glasovalno pravico;

(b)enega predstavnika vsake tretje države, ki je z Unijo sklenila sporazum v skladu s členom 54 in ki nima glasovalne pravice.

3.Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana v primeru njegove odsotnosti.

4.Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja na področju drog in zasvojenosti z njimi, pri čemer se upoštevajo ustrezne vodstvene, upravne in proračunske kompetence. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela upravnega odbora. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v upravnem odboru.

5.Upravni odbor lahko kot opazovalce povabi predstavnike mednarodnih organizacij, s katerimi sodeluje Agencija v skladu s členom 53.

6.Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Ta mandat se lahko podaljša.

Člen 24

Naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor:

(a)določi splošno usmeritev dejavnosti Agencije;

(b)sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta iz člena 35 ter ga predloži Komisiji, ki o njem poda mnenje;

(c)po tem, ko je zahteval mnenje Komisije, sprejme enotni programski dokument Agencije z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico v skladu s členom 23;

(d)z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun Agencije in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Agencije, v skladu s poglavjem VI;

(e)z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico, oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije ter poročilo in njegovo oceno vsako leto do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;

(f)v skladu s členom 41 sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo;

(g)sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

(h)sprejme strategijo za doseganje večje učinkovitosti in sinergij z drugimi decentraliziranimi agencijami in organi Unije;

(i)sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, člani izvršnega odbora, člani znanstvenega odbora in člani Evropske informacijske mreže na področju drog in zasvojenosti z drogami (Reitox) ter v zvezi z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in drugim osebjem, ki ni zaposleno v Agenciji, v skladu s členom 44, ter na svojem spletišču vsako leto objavi izjave o interesih članov upravnega odbora;

(j)sprejme standardni operativni protokol iz člena 17(3);

(k)sprejme okvir za mednarodno sodelovanje Agencije iz člena 20(1) in programe tehnične pomoči iz člena 20(3);

(l)odobri raven minimalnega sofinanciranja iz člena 32(7);

(m)na podlagi analize potreb sprejme in redno posodablja načrte komuniciranja in načrte razširjanja informacij iz člena 5(8);

(n)sprejme svoj poslovnik;

(o)v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi 62 (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(p)v dogovoru s Komisijo sprejme izvedbena pravila, s katerimi se začnejo izvajati kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

(q)imenuje izvršnega direktorja in po potrebi odloči o podaljšanju mandata ali razrešitvi v skladu s členom 43;

(r)ob upoštevanju kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;

(s)imenuje člane znanstvenega odbora;

(t)odobri seznam strokovnjakov, ki se uporabi za razširitev znanstvenega odbora v skladu s členom 10(4);

(u)zagotavlja ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF), ustanovljenega s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom 63 , in Evropskega javnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: EJT), ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 64 , kot je navedeno v členu 48;

(v)sprejme vse odločitve glede vzpostavitve notranjih struktur Agencije in po potrebi njihovih sprememb, pri čemer upošteva potrebe pri dejavnostih Agencije in dobro proračunsko upravljanje;

(w)odobri sklenitev delovnih dogovorov v skladu s členom 53.

2.Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in o opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.  

Člen 25

Predsednik upravnega odbora

1.Upravni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in podpredsednika. Predsednika in podpredsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico.

2.Podpredsednik po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

3.Mandat predsednika in podpredsednika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

4.Podroben postopek za izvolitev predsednika in podpredsednika se določi v poslovniku upravnega odbora.

Člen 26

Seje upravnega odbora

1.Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.Izvršni direktor Agencije se udeležuje razprav, vendar nima pravice glasovanja.

3.Upravni odbor ima vsaj eno redno sejo na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.Upravni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno.

5.Članom upravnega odbora lahko na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, če je tako določeno v poslovniku.

6.Sekretariat za upravni odbor zagotovi Agencija.

Člen 27

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.Brez poseganja v člen 24(1), točki (c) in (d), člen 25(1), člen 43(8) in člen 53(2) sprejema upravni odbor odločitve z večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.Predsednik in podpredsednik sodelujeta pri glasovanju.

4.Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.

5.Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, so določena v poslovniku upravnega odbora.

Člen 28

Izvršni odbor

1.Izvršni odbor:

(a)odloča o zadevah, ki so predvidene v finančnih pravilih, sprejetih v skladu s členom 41, in s to uredbo niso pridržane za upravni odbor;

(b)zagotavlja ustrezne nadaljnje ukrepe na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter iz preiskav, ki jih izvajata OLAF in EJT v skladu s členom 48;

(c)brez poseganja v odgovornosti izvršnega direktorja iz člena 29 spremlja in nadzira izvajanje sklepov upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora nad upravnim poslovodenjem in upravljanjem proračuna.

2.V nujnih primerih lahko izvršni odbor sprejme določene začasne odločitve namesto upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasnim preklicem prenosa pooblastil organa za imenovanja, in o proračunskih zadevah.

3.Izvršni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik upravnega odbora, dva druga člana, ki ju izmed svojih članov z glasovalno pravico imenuje upravni odbor, in dva predstavnika Komisije v upravnem odboru.

Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora.

Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice. Izvršni odbor lahko na seje povabi tudi druge opazovalce.

4.Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Mandat članov izvršnega odbora poteče s prenehanjem njihovega članstva v upravnem odboru.

5.Izvršni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Prav tako se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo svojih članov.

6.Izvršni odbor odloča s soglasjem. Če izvršni odbor ne more sprejeti odločitve s soglasjem, se zadeva predloži upravnemu odboru.

7.Poslovnik izvršnega odbora, vključno s pravili glasovanja za njegove člane, določi upravni odbor.

Člen 29

Odgovornosti izvršnega direktorja

1.Izvršni direktor je odgovoren za upravljanje Agencije. Za svoje ravnanje je odgovoren upravnemu odboru.

2.Brez poseganja v pooblastila Komisije, upravnega odbora in izvršnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in ne zahteva niti ne sprejema navodil od nobene vlade ali drugega organa.

3.Izvršni direktor poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti, kadar ga ta k temu pozove. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

5.Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so dodeljene Agenciji v skladu s členom 5. Odgovoren je zlasti za:

(a)vsakodnevno upravljanje Agencije;

(b)pripravljanje in izvajanje odločitev, ki jih sprejme upravni odbor;

(c)pripravo enotnega programskega dokumenta iz člena 35 in njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(d)izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje upravnemu odboru o njegovem izvajanju;

(e)pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Agencije in njegovo predložitev upravnemu odboru v oceno in sprejetje;

(f)predlaganje ravni minimalnega sofinanciranja iz člena 32(7) upravnemu odboru, če se tako sofinanciranje dodeli nacionalnim kontaktnim točkam;

(g)predlaganje zneska pristojbin v skladu s členom 37 Komisiji, po posvetovanju z upravnim odborom;

(h)pripravo akcijskega načrta za obravnavo ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav, ki jih izvajata OLAF in EJT v skladu s členom 48, in poročanje o napredku Komisiji dvakrat letno ter redno poročanje upravnemu odboru in izvršnemu odboru;

(i)zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti, ki jih imata OLAF in EJT, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih kazni, tudi finančnih;

(j)pripravo strategije za boj proti goljufijam ter strategij za povečanje učinkovitosti in sinergij za Agencijo ter njihovo predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(k)pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Agencijo;

(l)pripravo osnutka načrta prihodkov in odhodkov Agencije ter izvrševanje njenega proračuna.

6.Izvršni direktor odloči, ali je treba za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije namestiti enega ali več članov osebja v eni ali več držav članic. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnih uradov pridobi predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic gostiteljic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v lokalnih uradih, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Z zadevnimi državami članicami gostiteljicami se lahko sklene sporazum o sedežu.

Člen 30

Znanstveni odbor

1.Znanstveni odbor sestavlja največ petnajst znanstvenikov, ki jih zaradi njihove znanstvene odličnosti in neodvisnosti imenuje upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije. Izbirni postopek zagotavlja, da specialistična področja članov znanstvenega odbora zajemajo najpomembnejša področja, povezana s cilji Agencije.

2.Člani znanstvenega odbora so imenovani osebno za obdobje štirih let, ki se lahko enkrat podaljša.

3.Člani znanstvenega odbora so neodvisni in delujejo v javnem interesu. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali drugega organa.

4.Če član ne izpolnjuje več meril neodvisnosti, o tem obvesti upravni odbor. Prav tako lahko upravni odbor na predlog najmanj ene tretjine svojih članov ali Komisije odloči, da oseba ne izpolnjuje meril o neodvisnosti, in jo razreši. Upravni odbor za preostanek mandata imenuje novega člana v skladu s postopkom, ki se uporablja za redne člane.

5.Znanstveni odbor pripravi mnenje v primerih, predvidenih s to uredbo, ali o vseh znanstvenih zadevah v zvezi z dejavnostmi Agencije, ki mu jih lahko predloži upravni odbor ali izvršni direktor. Mnenja znanstvenega odbora se objavijo na spletišču Agencije.

6.Za namene ocene tveganj, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi, lahko izvršni direktor, če se mu to zdi primerno, na podlagi mnenja predsednika znanstvenega odbora ta odbor razširi s strokovnjaki z znanstvenih področij, relevantnih za pripravo uravnotežene ocene tveganj, ki jih predstavljajo nove psihoaktivne snovi. Izvršni direktor te strokovnjake imenuje s seznama strokovnjakov. Upravni odbor odobri seznam strokovnjakov vsaka štiri leta.

7.Znanstveni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika za čas trajanja mandata znanstvenega odbora. Predsednik lahko na sejah upravnega odbora sodeluje kot opazovalec.

8.Znanstveni odbor se sestane vsaj enkrat letno.

9.Agencija na svojem spletišču objavi seznam članov znanstvenega odbora, ki ga redno posodablja.

Člen 31

Evropska informacijska mreža na področju drog in zasvojenosti z drogami (mreža Reitox)

1.Agenciji je na razpolago Evropska informacijska mreža na področju drog in zasvojenosti z drogami (mreža Reitox). Mrežo Reitox sestavljajo nacionalne kontaktne točke, določene v skladu s členom 32, in kontaktna točka za Komisijo.

2.Mreža Reitox ima vsaj eno redno srečanje na leto. Srečanja skliče in jim predseduje Agencija. Mreža se sestane tudi na pobudo svojega uradnega govorca ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

3.Mreža Reitox izmed svojih članov izvoli uradnega govorca in največ tri njegove namestnike. Uradni govorec zastopa mrežo Reitox v razmerju do Agencije in lahko kot opazovalec sodeluje na sejah upravnega odbora.

Člen 32

Nacionalna kontaktna točka

1.Vsaka sodelujoča država z nacionalno zakonodajo ali katerim koli drugim pravnim aktom s podobnim učinkom določi enotno nacionalno kontaktno točko, ki je trajno vzpostavljena in ima jasen mandat. Nacionalni član upravnega odbora obvesti Agencijo o določitvi nacionalne kontaktne točke in imenovanju vodje nacionalne kontaktne točke ter o vsaki s tem povezani spremembi.

2.Pristojni nacionalni organ zagotovi, da se nacionalni kontaktni točki zaupajo naloge iz člena 33(2). Vodja nacionalne kontaktne točke zastopa nacionalno kontaktno točko v mreži Reitox.

3.Vodja nacionalne kontaktne točke je pri opravljanju svoje funkcije vodje nacionalne kontaktne točke neodvisen od navodil pristojnega nacionalnega organa.

4.Nacionalna kontaktna točka svoje dejavnosti načrtuje z letnim delovnim načrtom.

5.Nacionalna kontaktna točka ima v svojem proračunu posebno (letno) proračunsko vrstico ali vrstice za spremljanje v zvezi drogami ter prejme ustrezno podporo od nosilcev odločanja in ustrezna sredstva za izvajanje svojih nalog. V zvezi s tem sodelujoča država nacionalni kontaktni točki zagotovi zadostne finančne in človeške vire za izpolnjevanje njenega mandata in nalog iz člena 33(2) ter zadostno opremo in zadostne prostore za podporo njenim vsakodnevnim dejavnostim. Če so organu, ki gosti nacionalno kontaktno točko, dodeljene dodatne nacionalne naloge in obveznosti, se zagotovijo dodatni človeški in finančni viri.

6.Nacionalna kontaktna točka lahko prejme minimalno sofinanciranje svojih osnovnih stroškov z nepovratnimi sredstvi, ki jih zagotovi Agencija, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 1 do 6. Za pridobitev tega sofinanciranja nacionalna kontaktna točka z Agencijo vsako leto podpiše sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Raven minimalnega sofinanciranja predlaga izvršni direktor, odobri jo upravni odbor in je predmet rednega pregleda. Agencija lahko na ad hoc osnovi nacionalni kontaktni točki zagotovi dodatno financiranje za sodelovanje pri posebnih projektih in njihovo izvedbo.

7.Nacionalno kontaktno točko v tej funkciji certificira Agencija v skladu s členom 34.

Člen 33

Naloge nacionalnih kontaktnih točk

1.Nacionalne kontaktne točke predstavljajo vmesnik med sodelujočimi državami in Agencijo.

2.Nacionalne kontaktne točke kot minimum:

(a)na nacionalni ravni usklajujejo dejavnosti, povezane z zbiranjem in spremljanjem podatkov glede drog;

(b)spodbujajo in podpirajo z dokazi podprto odločanje na nacionalni ravni ter sodelujejo v dialogih o nacionalnih politikah;

(c)vzpostavijo ali podprejo nacionalne sisteme za sodelovanje med politiko o drogah in drugimi ustreznimi politikami, tudi na področju kazenskega pregona, varnosti in zdravja ter socialne politike, pri čemer vključijo relevantne deležnike z različnih področij;

(d)na nacionalni ravni objektivno zbirajo, analizirajo in razlagajo vse ustrezne informacije o drogah, zasvojenosti z drogami, trgih z drogami, ponudbi drog in vprašanjih, povezanih s kriminalom, pa tudi o uporabljenih politikah in rešitvah, ki jih Agencija potrebuje za spoštovanje člena 6. Pri tem nacionalne kontaktne točke združujejo izkušnje iz različnih sektorjev, zlasti zdravstva, pravosodja in kazenskega pregona, ter sodelujejo s strokovnjaki in nacionalnimi organizacijami, dejavnimi na področju politike o drogah;

(e)spremljajo droge in njihovo uporabo ter o tem poročajo nacionalnim organom in prispevajo k poročanju mednarodnim organizacijam;

(f)podpirajo razvoj novih virov epidemioloških podatkov za nadaljnje pravočasno poročanje o trendih pri uporabi snovi;

(g)podpirajo ad hoc in ciljno usmerjeno zbiranje podatkov v zvezi z novimi zdravstvenimi in varnostnimi grožnjami;

(h)Agenciji posredujejo informacije o novih trendih pri uporabi obstoječih psihoaktivnih snovi ali novih kombinacij psihoaktivnih snovi, ki pomenijo morebitno tveganje za javno zdravje, ter informacije o možnih javnozdravstvenih ukrepih;

(i)prispevajo k določitvi relevantnih ključnih epidemioloških kazalnikov in drugih relevantnih naborov podatkov, vključno s smernicami za njihovo uporabo, da se pridobijo zanesljive in primerljive informacije na ravni Unije v skladu s členom 6;

(j)spodbujajo uporabo mednarodno dogovorjenih protokolov in standardov za zbiranje podatkov, ki omogočajo spremljanje drog in uporabo drog v državi;

(k)agenciji in nacionalnim deležnikom, vključno z nacionalnimi nosilci odločanja, predložijo letno poročilo o dejavnostih;

(l)pripravijo posodobljen seznam nacionalnih virov informacij o drogah;

(m)izvajajo postopke medsebojnega strokovnega pregleda in druge mehanizme zagotavljanja kakovosti za vnos ali iznos podatkov ter uporabljajo postopke nadzora kakovosti, da se zagotovi zanesljivost pridobljenih podatkov in informacij;

(n)ocenijo potrebe svojih nacionalnih deležnikov, zlasti nacionalnih nosilcev odločanja, po informacijah ter

(o)izvajajo strategijo komuniciranja ali druge dejavnosti za predstavitev svojih informacij strokovnjakom ali splošni javnosti.

3.Nacionalna kontaktna točka ima pravico, da od drugih nacionalnih organov, teles, agencij in organizacij zbira vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog v skladu z odstavkom 2. Nacionalna kontaktna točka vzdržuje obsežno mrežo nacionalnih partnerjev in ponudnikov podatkov za zbiranje takih informacij.

Člen 34

Postopek certificiranja nacionalnih kontaktnih točk

1.Vsaka nacionalna kontaktna točka najpozneje do [Urad za publikacije: vstaviti datum = 18 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe] Agencijo zaprosi za certificiranje.

2.Agencija certificira vsako nacionalno kontaktno točko v tej funkciji, če izpolnjuje zahteve iz člena 32 in je pooblaščena za izvajanje nalog iz člena 33.

Certificiranje ne bi smelo zadevati drugih funkcij organa, ki gosti nacionalno kontaktno točko, in splošne strukture, v katero je umeščena nacionalna kontaktna točka.

3.Nacionalna kontaktna točka Agenciji zagotovi vse relevantne informacije, da dokaže skladnost s členoma 32 in 33. Agencija po potrebi izvede obisk nacionalne kontaktne točke.

4.Če nacionalna kontaktna točka ne izpolnjuje zahtev iz člena 32 ali ji ni zaupano izvajanje nalog iz člena 33, ji Agencija predloži seznam priporočil in nacionalno kontaktno točko certificira po ponovni oceni šele, ko so ta priporočila izpolnjena.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 35

Enotni programski dokument

1.Upravni odbor vsako leto do 15. decembra sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje večletno in letno načrtovanje programov ter vse dokumente iz člena 32 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 65 , in sicer na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, po posvetovanju z znanstvenim odborom in ob upoštevanju mnenja Komisije, v zvezi z večletnim načrtovanjem programov pa tudi po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Do 31. januarja naslednje leto ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2.Letni delovni program vsebuje podrobno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki smotrnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

Letno ali večletno načrtovanje programov vključuje informacije o izvajanju okvira mednarodnega sodelovanja iz člena 20 in o ukrepih, povezanih s to strategijo.

3.Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

4.V večletnem delovnem programu je določeno splošno strateško načrtovanje dejavnosti, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki smotrnosti. Določeno je tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateški načrt se posodablja po potrebi, zlasti pa zaradi upoštevanja rezultatov ocene iz člena 51.

5.Večletni in letni delovni programi se pripravijo v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) 2019/715.

Člen 36

Proračun

1.Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

2.Proračun Agencije je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.Brez poseganja v druge vire prihodki Agencije zajemajo:

(a)prispevek Unije iz splošnega proračuna Evropske unije;

(b)vse prostovoljne finančne prispevke držav članic;

(c)pristojbine, plačane za storitve, opravljene v skladu s členom 37, ter

(d)vse finančne prispevke organizacij in organov ter tretjih držav iz člena 53 oziroma člena 54.

4.Odhodki Agencije vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške. Operativni stroški lahko vključujejo odhodke v podporo nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 32(7).

Člen 37

Pristojbine

1.Agencija lahko zaračuna pristojbine za:

(a)programe usposabljanja;

(b)določene podporne dejavnosti za države članice, ki niso bile opredeljene kot prednostne, vendar bi bilo lahko njihovo izvajanje koristno, če bi bile podprte z nacionalnimi viri;

(c)programe za krepitev zmogljivosti za tretje države, ki niso zajeti z ločenim namenskim financiranjem Unije;

(d)certificiranje nacionalnih organov, ustanovljenih v tretjih državah v skladu s členom 20(3);

(e)druge storitve, ki spadajo v okvir njenega mandata in se opravljajo na zahtevo sodelujoče države ter zahtevajo naložbo virov v podporo nacionalnim dejavnostim.

2.Upravni odbor Agencije na predlog izvršnega direktorja določi višino pristojbin in način njihovega plačila.

3.Pristojbine so sorazmerne s stroški zadevnih storitev, zagotovljenih na stroškovno učinkovit način, in zadostujejo za kritje teh stroškov. Pristojbine se določijo na ravni, ki zagotavlja, da so nediskriminatorne in da se prepreči nepotrebno finančno ali upravno breme za deležnike.

4.Pristojbine bi morale biti določene na takšni ravni, da bi se izognili primanjkljaju ali znatnemu kopičenju presežka v proračunu. Če se znatno pozitivno stanje proračuna, ki je posledica zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami, ponavlja, postane revizija višine pristojbin ali prispevka Unije obvezna. Če je znatno negativno stanje posledica zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami, postane revizija višine pristojbin obvezna.

Člen 38

Določitev proračuna

1.Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.Upravni odbor na podlagi tega osnutka sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

3.Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije se pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja. Upravni odbor pošlje končni osnutek načrta Komisiji do 31. marca.

4.Komisija načrt prihodkov in odhodkov skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje proračunskemu organu.

5.Komisija na podlagi načrta prihodkov in odhodkov v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek subvencije v breme splošnega proračuna ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

6.Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Agenciji.

7.Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Agencije.

8.Proračun Agencije sprejme upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico. Proračun postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

9.Za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporabljajo določbe Delegirane uredbe (EU) 2019/715 66 .

Člen 39

Izvrševanje proračuna

1.Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki so relevantne za postopke ocenjevanja iz člena 51.

Člen 40

Priprava zaključnega računa in razrešnica

1.Računovodja Agencije do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun.

2.Agencija do 31. marca naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

3.Računovodja Komisije do 31. marca naslednjega proračunskega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Agencije, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

4.Izvršni direktor po prejemu opažanj Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije v skladu s členom 246 finančne uredbe 67 pripravi končni zaključni račun Agencije na lastno odgovornost in ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.Upravni odbor da mnenje o končnem zaključnem računu Agencije.

6.Računovodja do 1. julija, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, pošlje končni zaključni račun, skupaj z mnenjem upravnega odbora, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

7.Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegova opažanja do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) finančne uredbe.

10.Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 podeli izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 41

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) 2019/715, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.

POGLAVJE VII

OSEBJE

Člen 42

Splošna določba

1.Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje navedenih kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Agencija pri zaposlovanju osebja iz tretjih držav po sklenitvi sporazumov iz člena 54 vedno ravna v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev iz odstavka 1 tega člena.

Člen 43

Izvršni direktor

1.Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2, točka (a), pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija.

3.Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

4.Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Komisija ob koncu tega obdobja izvede oceno, v kateri upošteva oceno delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

5.Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 4, mandat izvršnemu direktorju enkrat podaljša, in sicer za največ pet let.

6.Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi sklepa, ki ga sprejme upravni odbor na predlog Komisije.

8.Upravni odbor sklep o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

Člen 44

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.Agencija lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri Agenciji. Za to osebje ne veljajo kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo.

POGLAVJE VIII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 45

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 46

Jezikovna ureditev

Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1 68 .

Člen 47

Transparentnost

1.Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.Agencija obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 69 .

3.Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje po datumu začetka uporabe te uredbe iz člena 63, drugi pododstavek, določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem pooblaščene osebe za varstvo podatkov pri Agenciji. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Člen 48

Boj proti goljufijam

1.Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se za Agencijo uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 70 .

2.Agencija najpozneje šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Agencije, pri čemer uporabi predlogo, določeno v Prilogi k navedenemu sporazumu.

3.Računsko sodišče ima pooblastila za izvajanje revizij, tako na podlagi dokumentacije kot na kraju samem, pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije.

4.OLAF in EJT lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 71 izvajata preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi, da ugotovita, ali je v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija, prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije.

5.Brez poseganja v odstavke 1 do 4 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s členoma 53 in 54 ter pogodbe, sporazumi in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 49

Varstvo tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

1.Agencija sprejme svoja varnostna pravila, enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, kot so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 72 in 2015/444 73 . Varnostna pravila Agencije med drugim zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov.

2.Agencija lahko izmenjuje tajne informacije z ustreznimi organi tretje države ali mednarodne organizacije ali deli tajne informacije EU z drugim organom Unije le v okviru upravnih dogovorov. Vsak tak upravni dogovor po posvetovanju s Komisijo odobri upravni odbor. Če tak upravni dogovor ne obstaja, o vsakem izrednem ad hoc posredovanju tajnih informacij EU tem organom odloči izvršni direktor po posvetovanju s Komisijo.

Člen 50

Odgovornost

1.Pogodbene obveznosti Agencije ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.Pri nepogodbeni odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti vsako škodo, ki jo povzročijo njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

4.Za reševanje odškodninskih sporov iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.Osebno odgovornost osebja do Agencije urejajo določbe kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 51

Ocena in pregled

1.Komisija najpozneje [Urad za publikacije: vstaviti datum = pet let po datumu iz člena 63] in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, mandata, nalog in lokacije. V oceni so obravnavane zlasti morebitna potreba po spremembi mandata agencije in finančne posledice takšne spremembe.

2.Med vsako drugo oceno se ocenijo tudi rezultati Agencije glede na njene cilje, mandat in naloge, vključno z oceno, ali je nadaljnji obstoj Agencije še naprej upravičen glede na te cilje, mandat in naloge.

3.Komisija o ugotovitvah ocene poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve iz ocene se objavijo.

Člen 52

Upravne poizvedbe

Dejavnosti Agencije so v skladu s členom 228 PDEU predmet poizvedb Evropskega varuha človekovih pravic.

Člen 53

Sodelovanje z drugimi organizacijami in organi

1.Agencija si dejavno prizadeva za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in drugimi organi, zlasti z organi Unije, vladnimi in nevladnimi organi ter tehničnimi organi, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in določbami o pristojnostih teh organov. Ti delovni dogovori ne zajemajo izmenjave tajnih podatkov.

2.Te delovne dogovore sprejme upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, in po predhodni odobritvi Komisije. Če Komisija izrazi svoje nestrinjanje s temi delovnimi dogovori, jih upravni odbor sprejme s tričetrtinsko večino članov s pravico glasovanja.

3.Dopolnitve ali spremembe obstoječih delovnih dogovorov, ki so po obsegu omejene in ne spreminjajo splošnega področja uporabe in namena delovnih dogovorov, ali tehnične delovne dogovore z drugimi tehničnimi organi sprejme upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, in po predhodnem obvestilu Komisiji.

Člen 54

Sodelovanje s tretjimi državami

1.Pri delu Agencije lahko sodelujejo tretje države, ki so z Unijo v ta namen sklenile sporazum.

2.Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz odstavka 1 se dosežejo dogovori, v katerih so navedeni zlasti značaj, obseg in način sodelovanja zadevnih tretjih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o udeležbi pri pobudah Agencije, finančnih prispevkih in osebju.

Kar zadeva kadrovska vprašanja, so ti delovni dogovori v vseh pogledih skladni s kadrovskimi predpisi.

Člen 55

Posvetovanje z organizacijami civilne družbe

Agencija vzdržuje tesen dialog z relevantnimi organizacijami civilne družbe, dejavnimi na področjih, ki jih zajema ta uredba, na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni.

Člen 56

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1.Potrebne določbe glede namestitve Agencije v državi članici gostiteljici ter opreme, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici Agencije uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico, v kateri je sedež Agencije.

2.Država članica gostiteljica Agenciji zagotovi najboljše možne pogoje za njeno nemoteno in učinkovito delovanje, vključno z večjezičnim evropsko usmerjenim izobraževanjem in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 57

Pravno nasledstvo

1.Agencija, kot je ustanovljena s to uredbo, je pravna naslednica vseh pogodb, ki jih je sklenil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, kot je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006, ter vseh njegovih obveznosti in pridobljene lastnine.

2.Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov in dogovorov, ki jih je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006, sklenil pred [Urad za publikacije: vstaviti datum = 12 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe].

Člen 58

Prehodna ureditev glede upravnega odbora

1.Upravni odbor Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, kot je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006, nadaljuje svoje delo in delovanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006 in pravil iz navedene uredbe, dokler niso v skladu s členom 23 te uredbe imenovani vsi predstavniki upravnega odbora.

2.Države članice do [Urad za publikacije: vstaviti datum = 9 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe] uradno obvestijo Komisijo o imenih oseb, ki so jih v skladu s členom 23 imenovale za člane upravnega odbora in njihove namestnike.

3.Upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 23, se sestane na prvi seji v enem mesecu od začetka uporabe te uredbe. Ob tej priložnosti lahko sprejme svoj poslovnik.

Člen 59

Prehodna ureditev glede izvršnega direktorja

1.Direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, imenovanemu na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1920/2006, se za preostanek njegovega mandata dodelijo odgovornosti izvršnega direktorja, kot so določene v členu 29 te uredbe. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni.

Če se mandat direktorja izteče med datumom začetka veljavnosti te uredbe in datumom začetka njene uporabe ter če ta mandat še ni bil podaljšan na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, se samodejno podaljša do [Urad za publikacije: vstaviti datum = 24 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe]. 

2.Če direktor, imenovan na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1920/2006, ne želi ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1, upravni odbor iz člena 23 imenuje začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja dolžnosti, dodeljene izvršnemu direktorju, za obdobje največ 18 mesecev do imenovanja v skladu s členom 43(2).

Člen 60

Prehodna ureditev v zvezi z nacionalnimi kontaktnimi točkami

Član upravnega odbora Agenciji do [Urad za publikacije: vstaviti datum = 11 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe] sporoči ime institucije, ki je bila določena kot nacionalna kontaktna točka v skladu s členom 32(1), in ime vodje nacionalne kontaktne točke. To lahko stori v obliki elektronskega sporočila, ki potrjuje sedanje nespremenjeno stanje.

Člen 61

Prehodne proračunske določbe

Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 1920/2006, se izvede v skladu s pravili iz člena 15 navedene uredbe.

Člen 62

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1920/2006

1.Uredba (ES) št. 1920/2006 se razveljavi [s/z] [Urad za publikacije: vstaviti datum = 12 mesecev po začetku veljavnosti uredbe].

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

2.Notranja pravila in ukrepi, ki jih sprejme upravni odbor na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, ostanejo v veljavi tudi po [Urad za publikacije: vstaviti datum = 12 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe], razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.

Člen 63

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [Urad za publikacije: vstaviti datum = 12 mesecev po začetku veljavnosti uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša 

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 74  

⌧ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2024 in 2027, ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 79   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

⌧ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Agencija Evropske unije za droge			Leto  2024	Leto  2025	Leto  2026	Leto  2027	SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)
	plačila	(2)
Naslov 2:	obveznosti	(1a)
	plačila	(2 a)
Naslov 3:	obveznosti	(3 a)
	plačila	(3b)
Odobritve za Agencijo Evropske unije za droge  SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3	14,137	15,634	16,376	16,784	62,931
	plačila	= 2 + 2a + 3b	14,137	15,634	16,376	16,784	62,931

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,262

0,262

0,262

0,262

1,048

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjeni učinek na odobritve [organa] 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocenjeni finančni učinek zakonodajne pobude vključuje samo sredstva, ki so potrebna poleg izhodiščnega prispevka EU za EMCDDA (dodatni stroški v primerjavi z izhodiščem – večletni finančni okvir 2021–2027).

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjeni učinek na človeške vire [organa] 

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Začasni uslužbenci – izhodiščni stroški (predlog proračuna za leto 2022) 89	10,524	10,524	10,524	10,524	42,095
Začasni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)	0,900	2,423	3,254	3,600	10,178
Začasni uslužbenci – SKUPAJ 90	11,424	12,947	13,778	14,124	52,273
Pogodbeni uslužbenci – izhodiščni stroški (predlog proračuna za leto 2022)	2,540	2,540	2,540	2,540	10,160
Pogodbeni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)	–	0,037	0,261	0,485	0,784
Pogodbeni uslužbenci – SKUPAJ	2,540	2,577	2,801	3,025	10,944
Napoteni nacionalni strokovnjaki – izhodiščni stroški (predlog proračuna za leto 2022) – brez dodatnih napotenih nacionalnih strokovnjakov	0,078	0,078	0,078	0,078	0,313

Vse osebje SKUPAJ

14,042

15,603

16,658

17,228

63,530

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

Začasni uslužbenci – izhodiščni stroški (predlog proračuna za leto 2022)	76	76	76	76
Začasni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)	13	22	25	27
Začasni uslužbenci – SKUPAJ	89	98	101	103
Pogodbeni uslužbenci – izhodiščni stroški (predlog proračuna za leto 2022)	34	34	34	34
Pogodbeni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)	–	1	6	7
Pogodbeni uslužbenci – SKUPAJ	29	38	40	41
Napoteni nacionalni strokovnjaki – izhodiščni stroški (predlog proračuna za leto 2022)	1	1	1	1

SKUPAJ

119

137

142

145

Človeški viri, potrebni za izvajanje ciljev v novem mandatu, so bili ocenjeni v sodelovanju z EMCDDA. V ocenah se upošteva pričakovano povečanje delovne obremenitve, saj bodo deležniki sčasoma pogosteje uporabljali storitve EMCDDA, ter čas, ki ga EMCDDA potrebuje za absorpcijo sredstev, da bi se izognili situaciji, v kateri Agencija ne bi mogla pravočasno v celoti izvršiti njej namenjenega prispevka EU in prevzeti obveznosti za odobritve. Ocene vključujejo tudi stroške, potrebne za vzpostavitev virtualnega laboratorija, vključno z začetnimi enkratnimi stroški.

Število osebja, potrebnega za revizijo mandata, je upravičeno zaradi stalnih operativnih potreb, zlasti na področjih, ki jih podrobno opredeli Agencija. Predvideni dodatni profili osebja bodo sodelovali pri dejavnostih in ne bodo pomenili povečanja števila zaposlenih v upravi/režiji, s čimer prispevajo k učinkovitosti operacij:

a.    Forenzični in toksikološki znanstveniki/kemiki: potrebni za oceno ogroženosti, virtualni laboratorij, analizo drog, analizo predhodnih sestavin, profiliranje proizvodnih obratov, smrti in zastrupitev itd.

b.    Analitiki s strokovnim znanjem na področju operativnih in strateških vidikov kriminalistične policije in varnosti: to strokovno znanje je v agenciji trenutno zelo omejeno.

c.    Strateški in operativni analitiki: potrebni za razvoj mednarodne in geopolitične analize, ocene ogroženosti in zgodnjega opozarjanja tako v EU kot pri prepoznavanju zunanjih groženj.

d.    Podatkovni znanstvenik, podatkovni arhitekti in podatkovni analitiki: potrebni za upravljanje analiz ter predstavitev večje in kompleksnejše količine podatkov, ki bi se zbirali z novimi nalogami.

e.    Strokovnjak za politiko / podporo politiki: potreben za okrepljeno podporo pri politiki in vlogo ocenjevanja politike.

f.    Vodje tehničnih projektov: upravljanje pogodb o zbiranju podatkov in raziskovalnih študij.

g.    Izvajalci usposabljanja, strokovnjaki za razvoj učnih načrtov in krepitev zmogljivosti: potrebni zaradi okrepljene vloge pri usposabljanju in krepitvi zmogljivosti v EU in zunaj nje.

h.    Upravljanje podatkovnih zbirk v podporo IKT itd. Potrebna bo večja zmogljivost za podporo predvidenim podatkovnim zbirkam, infrastrukturi IKT, varnosti sistema in platformam deležnikov, ki so potrebne za zagotavljanje morebitnih novih zmogljivosti in pristojnosti.

i.    Arhitekt umetne inteligence (IA) in analitik poslovne inteligence (BI) za pomoč pri razvoju in vzdrževanju digitalne platforme EMCDDA ter razvoju novih rešitev, strojnega učenja in podatkovne analitike.

Na podlagi revidiranega mandata se predlaga, da bi bilo do leta 2027 zaposlenih skupno 145 uslužbencev, vključno s 103 začasnimi uslužbenci, 41 pogodbenimi uslužbenci in 1 napotenim nacionalnim strokovnjakom. Skupno število 145 zaposlenih, ki naj bi bili v Agenciji zaposleni do leta 2027, ne vključuje osebja, zaposlenega na podlagi ad hoc sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev/prenosu/prispevkih, o katerih se poroča ločeno v oddelku 4.3 proračuna EU. Datumi zaposlovanja bodo predvidoma nastopili sredi leta. Zneski so bili ustrezno prilagojeni: stroški na novo zaposlenega osebja so bili ocenjeni na 50 % povprečnih stroškov v letu zaposlitve. Predlagano povečanje števila zaposlenih naj bi povečalo učinkovitost dejavnosti, saj število upravnega osebja ostaja nespremenjeno.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ bi bilo treba vključiti v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–⌧    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 94 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–⌧    V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

– ◻    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Evropsko poročilo o drogah 2021 Evropsko poročilo o drogah 2021 | www.emcdda.europa.eu .

(2)    Leta 2019 je bilo v Evropi zaprtih več kot 370 laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog; Evropsko poročilo o drogah 2021.

(3)    EMCDDA/Europol, Poročilo o trgih z drogami v EU za leto 2019, https://www.emcdda.europa.eu/2019/drug-markets .

(4)    Glej Transcrime, From illegal markets to legitimate businesses: the portfolio of organised crime in Europe, 2015, http://www.transcrime.it/wp-content/uploads/2015/03/OCP-Full-Report.pdf ; Europol, Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SOCTA), 2021.

(5)    To vključuje zlorabo benzodiazepinov, ki so preusmerjeni od terapevtske uporabe ali se pojavljajo kot novi benzodiazepini. „Novi benzodiazepini“ so opredeljeni kot nove psihoaktivne snovi, ki vsebujejo benzodiazepinsko jedro in niso nadzorovane v okviru mednarodnega sistema nadzora nad drogami.

(6)    Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje hkratno uporabo več drog kot način uporabe, pri kateri posameznik sočasno ali zaporedno v kratkem času zaužije več kot eno snov ali več kot eno vrsto snovi. Vir: https://www.who.int/substance_abuse/terminology/who_lexicon/en/ .

(7)    EMCDDA/Europol, Poročilo o trgih z drogami v EU za leto 2019, https://www.emcdda.europa.eu/2019/drug-markets.

(8)    EMCDDA, Evropsko poročilo o drogah 2021; EMCDDA, Vpliv COVID-19 na trge z drogami, uporabo drog, škodo zaradi drog ter storitve za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog v skupnosti in zaporih, april 2021; www.emcdda.europa.eu.

(9)    UL C 102I, 24.3.2021, str. 1.

(10)    UL C 272, 8.7.2021, str. 2.

(11)    Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (prenovitev) (UL L 376, 27.12.2006, str. 1).

(12)    Strategija EU na področju drog za obdobje 2021–2025, strateška prednostna naloga 11, točka 5.

(13)    COM(2019) 228 final.

(14)    Za podrobnosti glej prednostno možnost, opisano v oddelku 3.

(15)    Skupni pristop k decentraliziranim agencijam EU vzpostavlja celosten sklop vodilnih načel za bolj usklajeno, učinkovito in odgovorno delovanje decentraliziranih agencij EU; glej Skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah – Skupni pristop, 2012: https://europa.eu/european-union/sites/europaeu/files/docs/body/joint_statement_and_common_approach_2012_sl.pdf .

(16)    Uredba (EU) 2017/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1920/2006 glede izmenjave informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistema zgodnjega opozarjanja na te snovi ter postopka ocene tveganja zanje (UL L 305, 21.11.2017, str. 1).

(17)    UL L 335, 11.11.2004, str. 8. Glej tudi Direktivo (EU) 2017/2103 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ zaradi vključitve novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ (UL L 305, 21.11.2017, str. 12). Delegirana direktiva Komisije (EU) 2019/369 z dne 13. decembra 2018 o spremembi Priloge k Okvirnemu sklepu Sveta 2004/757/PNZ v zvezi z vključitvijo novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ (UL L 66, 7.3.2019, str. 3); Delegirana direktiva Komisije (EU) 2020/1687 z dne 2. septembra 2020 o spremembi Priloge k Okvirnemu sklepu Sveta 2004/757/PNZ v zvezi z vključitvijo nove psihoaktivne snovi N,N-dietil-2-[[4-(1-metiletoksi)fenil]metil]-5-nitro-1H-benzimidazol-1-etanamin (izotonitazen) v opredelitev pojma „prepovedana droga“ (UL L 379, 13.11.2020, str. 55). Delegirana direktiva Komisije (EU) 2021/802 z dne 12. marca 2021 o spremembi Priloge k Okvirnemu sklepu 2004/757/JHA glede vključitve novih psihoaktivnih snovi metil 3,3-dimetil-2-{[1-(pent-4-en-1-il)-1H-indazol-3-karbonil]amino}butanoat (MDMB-4en-PINACA) in metil 2-{[1-(4-fluorobutil)-1H-indol-3-karbonil]amino}-3,3-dimetilbutanoat (4F-MDMB-BICA) v opredelitev pojma „prepovedana droga“ ( UL L 178, 20.5.2021, str. 1).

(18)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(19)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(20)    Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(21)    Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 142, 30.4.2004, str. 1).

(22)    Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(23)    Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (UL L 150, 20.5.2014, str. 93). Glej tudi predlog Komisije o Skladu za notranjo varnost za naslednji večletni finančni okvir (COM(2018) 472 final).

(24)    Uredba (EU) št. 1382/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravosodje za obdobje 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 73).

(25)    Uredba (EU) 2021/522 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (UL L 107, 26.3.2021, str. 1).

(26)    COM(2018) 435 final.

(27)    Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1); glej tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in o razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (COM(2020) 727 final).

(28)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/253 z dne 13. februarja 2017 o določitvi postopkov za objavo opozorila kot dela sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, vzpostavljenega v povezavi z resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, in za izmenjavo informacij, posvetovanje in usklajevanje odzivanj na take nevarnosti v skladu s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 37, 14.2.2017, str. 23), ki vključuje grožnje, povezane s prepovedanimi drogami.

(29)    Za Europol glej COM(2020) 796 final; za agenciji s področja zdravja glej na splošno COM(2020) 724, podrobneje za EMA pa COM(2020) 725 in za ECDC COM(2020) 726.

(30)    Povezana začetna ocena učinka je na voljo na naslednji povezavi: Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) .

(31)    SWD(2019) 174.

(32)    ICF, končno poročilo – Zunanja ocena EMCDDA, november 2018; povezava: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/4eaca79c-72f6-11e9-9f05-01aa75ed71a1 .

(33)    COM(2019) 228 final.

(34)    SWD(2019) 174.

(35)    Povzetek glavnih rezultatov je na voljo tudi v oddelku 2.1 ocene učinka.

(36)    Možnost politike 0: izhodiščni scenarij – ohranitev sedanjega pristopa brez sprememb; možnost politike 1: minimalna revizija – tesnejše sodelovanje; možnost politike 2: razpustitev Agencije – razveljavitev uredbe o ustanovitvi; možnost politike 3: združitev agencije z drugim organom EU.

(37)    Glej opombo 15.

(38)    Glej oddelek „Subsidiarnost“, stran 5. Kvantitativni podatki o možnostih za poenostavitev in zmanjšanje bremena niso na voljo. V nedavni oceni strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020 je bilo ugotovljeno, da informacije o virih, ki jih države članice namenjajo vprašanjem, povezanim z drogami, niso na voljo. Glej Oceno strategije EU na področju drog 2013–2020 ter akcijskega načrta EU za boj proti drogam 2017–2020, SWD(2020) 150 final.

(39)    Na primer delo v zvezi z alternativami prisilnim sankcijam, delo v zvezi z minimalnimi standardi kakovosti pri zmanjševanju povpraševanja po drogah, najboljše prakse v zvezi z zdravljenjem in zmanjševanjem škode.

(40)    Za podrobnosti glej oceno finančnih posledic v Prilogi I.

(41)    Dokumenti Sveta 12837/19, 12496/19, 7829/20.

(42)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

(43)    UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(44)    UL C , , str. .

(45)    UL C , , str. .

(46)    Uredba Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (UL L 36, 12.2.1993, str. 1).

(47)    Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (prenovitev) (UL L 376, 27.12.2006, str. 1).

(48)    Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012, https://european-union.europa.eu/sites/default/files/docs/body/joint_statement_and_common_approach_2012_en.pdf.

(49)    Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(50)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11 septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(51)    UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(52)    Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL L 335, 11.11.2004, str. 8).

(53)    Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (UL L 47, 18.2.2004, str. 1).

(54)    Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Unijo in tretjimi državami (UL L 22, 26.1.2005, str. 1).

(55)    Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 976, št. 14152.

(56)    Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 1019, št. 14956.

(57)    Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 1582, št. 27627.

(58)    Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(59)    Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

(60)    Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(61)    Direktiva 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (UL L 121, 1.5.2001, str. 34).

(62)    Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(63)    Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).

(64)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(65)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

(66)    UL L 122, 10.5.2019, str. 1.

(67)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(68)    Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

(69)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(70)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11 septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(71)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(72)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(73)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(74)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(75)    Četrta ocena Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ref. COM(2019) 228.

(76)    Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (prenovitev).

(77)    Reitox je kratica, ki se uporablja za Evropsko informacijsko mrežo na področju drog in zasvojenosti z drogami.

(78)    Ključno poročilo o drogah na ravni EU – poročilo o trgih z drogami v EU – na primer skupaj izdajata EMCDDA in Europol. Poleg tega je vključeno sodelovanje z ustreznimi agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev pri usposabljanju odločevalcev na področju kazenskega pregona in pravosodja ali v okviru postopka ocene tveganja za nove psihoaktivne snovi.

(79)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(80)    Delovni dokument služb Komisije o decentraliziranih agencijah in EJT, 8. junij 2020.

(81)    Uredba (EU) 2017/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1920/2006 glede izmenjave informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistema zgodnjega opozarjanja na te snovi ter postopka ocene tveganja zanje. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 302/93. Ta ustanovni akt je bil leta 2006 prenovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006, ki je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2101 z vključitvijo pravil glede izmenjave informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistema zgodnjega opozarjanja na te snovi ter postopka ocene tveganja zanje.

(82)    Finančna uredba Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) – https://www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/1013/financial-regulation-emcdda-Jun2019.pdf .

(83)     https://europa.eu/european-union/sites/europaeu/files/docs/body/joint_statement_and_common_approach_2012_sl.pdf  

(84)    V skladu s finančno uredbo EMCDDA, člen 30 „Notranji nadzor nad izvrševanjem proračuna“.

(85)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(86)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(87)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(88)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(89)    Število zaposlenih, navedeno v predlogu proračuna za leto 2022, ob predpostavki, da bo število osebja ostalo stabilno do leta 2024, izračunano na podlagi povprečnih stroškov na enoto za oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, prilagojeno glede na korekcijski koeficient za Portugalsko (91,1 %).

(90)    V tej fazi ni mogoče zagotoviti podrobnih informacij o dodelitvah za začasne uslužbence v razredu AD in začasne uslužbence v razredu AST. Ocene stroškov za osebje so bile pripravljene na podlagi povprečnih stroškov za začasnega uslužbenca, ki so bili prilagojeni glede na korekcijski koeficient za Portugalsko ( 91,1 %).

(91)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(92)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(93)    Zlasti za sklade kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(94)    Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(95)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.1.2022

COM(2022) 18 final

PRILOGA

k Predlogu

uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o Agenciji Evropske unije za droge

{SEC(2022) 45 final} - {SWD(2022) 8 final} - {SWD(2022) 9 final}

PRILOGA

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1920/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2101	Ta uredba
člen 1(1)	člen 1
člen 8	člen 2
---	člen 3
člen 1(2)	člen 4
člen 2	člen 5
člen 1(3) in (5), člen 2(a) do (c)	člen 6
Priloga I	člen 7
členi 5a do 5d	členi 8 do 11
---	člen 12
---	člen 13
---	člen 14
---	člen 15
---	člen 16
---	člen 17
---	člen 18
---	člen 19
člen 2(d)	člen 20
---	člen 21
---	člen 22
člen 9(1)	člen 23
---	člen 24
člen 9(2)	člen 25
člen 9(3)	člen 26
člen 9(1), tretji pododstavek	člen 27
člen 10	člen 28
člen 11	člen 29
člen 13	člen 30
člen 5(1)	člen 31
člen 5(3)	člen 32
člen 5(2)	člen 33
---	člen 34
člen 9(4), (5) in (6)	člen 35
člen 14(1) do (4)	člen 36
---	člen 37
člen 14(5) do (9)	člen 38
člen 15(1)	člen 39
člen 15(2) do (9)	člen 40
---	člen 41
člen 18	člen 42
člen 11	člen 43
člen 18, peti pododstavek	člen 44
člen 17	člen 45
---	člen 46
člena 6 in 7	člen 47
člen 16	člen 48
---	člen 49
člen 19	člen 50
člen 23	člen 51
---	člen 52
člen 20	člen 53
člen 21	člen 54
---	člen 55
---	člen 56
---	člen 57
---	člen 58
---	člen 59
---	člen 60
---	člen 61
člen 24	člen 62
člen 25	člen 63